Mladinska Matica. Seja posvetovalnega odseka Mladinske Matice. V nedeljo 13. t. m. od 8.ure do 12. ure sc je vršila seja posvetovalnega odseka Mladinske Matice. Prisotni so bili odborniki Mla* dinske Matice in vsi člani posvetovalnega odseka. Sejo je vodil tov. Skulj. Dnevni red: 1. Tajnikovo poročilo. 2. Upravnikovo poročilo 3. Urednikovo poročilo. 4. Triletni književni program. 5. Predlogi. Po pozdravnem govoru prcdsednika je podal tov. Širok tajnikovo poročilo, kier se je dotaknil vsega dela Mladinske Matice v tem letu in obenem omenil vse važne sklepe sej. Ker je bilo to povečini že objavijeno v našem listu, ne bomo več tega ponavljali. Omenimo naj le, da se nam obeta živahno leto dela. Tajništvu je že prišlo nekaj rokopisov, mnogi pisatelji pa so sporočili, da sc mislijo udeležiti tekmovanja za razpisanc nagrade. V debati o tajniškem poročilu se je sklenilo, naj se važnejši sklepi sej objavijo tudi v drugih listih tako, da bo informirana o delu Mladinske Matice tudi širša javnost. Upravnikovo poročilo. Tov, Hreščak po^ roča, da je glavna naloga uprave, da obdrži doseženo število naročnikov. Pri »Našem rodu« ni icot pri drugih listih, ki določijo takoj v začetku naklado in se te naklade držijo skozi vse številke. Pri »Našem rodu« se število naročnikov izpreminja od meseca do meseca. Po izkušnjah pa, ki se jih jc pridobil dosedaj, vidi, da bo treba vcč riskirati. — Mnogo zamudnega dela in mnogo zmeš> njav je vsled površnega naročanja. Zaradi tega opozarja vse učiteljstvo na okrožnico, ki se je razposlala te dni na vse šole. Če sc bodo ravnali vsi po njej, bo prihranjena tako upravi ikot naročnikom marsikakšna neprilika. — O fuziji »Našega roda« z »Mla* dinsko Matico« nima več smisla razpravljati. Fuzija se je izkazala uspešna in zato osta= nemo pri njej. — Glcdc izrednih publikacij, ki jih Mladinska Matica že toliko časa ob= ljublja. jc mnenja, da se letos morajo izdati. S številkanni je nato dokazal, da te publikacije ne pomenijo za Mladinsko Matico nikak riziko, ampak bo imela Mladinska Matica pri najmanjši agitaciji učiteljstva ž njimi po= leg moralnega tudi materijalni uspeh. Pri debati o upravnikovem poročilu se je sprejel predlog, da naj se dobi na šolah, kjer ni zaradi brczbrižnosti upravitelja, še nič naročnikov, kak agilnejši učitelj tiste ali bližnje šole, ki bi prevzel nabiranje naroč« nikov. Za izredne publikacije se je sklenilo posluževati se reklame v dnevnem časopisju, obenem pa se je sprejel tudi predlog, da se tiskajo posebni reklamni Hstiči, ki se razdelijo med otroke. Glede cene za knjige izrednih poblikacij Mladinske Matice prepušča posvetovalni od= sck odboru, da jih določi po lastnem preudarku, vendar naj knjige ne bodo predrage. Knjige naj se izdajo broširane, dalje vezane v polplatno in v platno. Cena knjigam izven subsikripcije se zviša za 50%. Urednikovo poročilo. Tov. Ribičič je poročal v kratkem sledeče: »Naš rod« se spremeni lctos na zunaj in na znotraj. Nazunaj, ker bo imel vse leto iste platnice, naznotraj, ker se nam je posrečilo pridobiti mnogo povih pesnikov, pisateljev in ilustra« torjev. Naslovna stran bo sicer preprosta, a okusno dekorativno delo. — Vsebinsko bo tudi letos list razdeljen na dva dela, za naj* manjše in za starejše. Nov pa bo v listu letos dramatični kotiček, ki ga bo vodil režiser in igralec g. Skrbinšek in na novo bodo tudi vpeijana "vprašanja in odgovori. Gledal bo, da bo list ugajal, in da bo vsebinsko in ilu= strativno pester in bogat. Pri razpravi o urednikovem poročilu se je odobrilo, da bodi naslovna stran enotna za vse leto. V rubriki »Vprašanja in odgo= vori«, naj odgovori sledijo takoj vprašanjem, vcndar pa naj stavi urednik v vsako številko po eno zamotano vprašanje; iki naj je poskusijo otroci rešiti do prihodnje številke. Iz ekonomskega stališča naj se del platnic upo rablja za inserate. — Ilustracije naj ne bodo težko umljive. Glede honorarjev se je določilo sledeče: Pri »Našem rodu« «aj se honorar giblje od 30 do 50 Din za stran. Višino naj določi kvaliteta. Pesmi naj se ne plačujejo po dol= gosti, ampak po umetniški vrednosti Pri knjigah »Mladinske Matice« naj se honorira od 20 do 30 Din za stran. Minimum je določen za prevode. Isti pravec naj velja tudi za knjige iz; rednih publikacij, le če naklada preseže 3000 izvodov, naj dobi pisatelj za vsak nadaljnji izvod po 1 Din. To doplačilo pa ne sme presegati še enkratnega honorarja. Nato se je določil triletni književni program Mladinske Matice. Beletristične knjige. Izdati mislimo več knjig s pravljično vsebino za najmlajše, za otroke višjih razre* dov pa več knjig, pri katerih je snov vzeta iz življenja; dalje knjigo legend, knjigo basni, par dobrih zbirk otroških pesmi, knjigo mladinskih igric in antologijo najboljših mla« dinskih pesmi in proze s slikami najboljših naših pesnikov in pisateljev in s kratkim življenjepisom. Izdati mislimo tudi knjigo Cankarjevih črtic, ki so primerne mladini. Knjige realne vsebine: Zemljepis. Zgodovina. Potopisi: 1. O Dravski banovini z zgo* dovinsko in folkloristično primesjo. Gospodarske in kulturne razmere osvetljene even^ tuelno s primerjavami drugih prosvitljenejših držav in pokrajin. Omenita naj se tudi Primorje in Koroško. 2. O vsej državi po zemljepisnih forma= cijah in s posebnim oziroma na vlogo, :ki so jo igrale posamezne formacije v zgodovini Oboje naj služi kot pripomoček zemljepisnemu in zgodovinskemu. deloma pa tudi prirodopisnemu pouku. — Dalje knjigo o našem morju. — Knjigo odkritij. Zgodovinske črtice z ozirom na posa* mezne dobe pri Slovencih — in dalje z ozirom na posamezne dobe pri Jugoslovanih vobče. Prirodopis. Obdelale naj bi se v obliki črtic ali lov* skih povesti v prvi vrsti živali. ki živijo pri nas, njih življenje, njih razmerjc do človeka. Fizika. O elektriki. Začeti pri najprimitivnejšlh pojmih in predelati vso snov, ki je predpisana za ljudsko šolo. Omenilc naj bi se tudi naše velike elektrarne. Tehnika: Obdelati v obliki črtic razvoj prometnih sredstev na kopnem, v vodi in v zraku in razvoj poljedelskega orodja. Biografija: Obdelati v obliki biografije gotovo snov. Najbolj primerni in morda tudi najbolj zanimivi za nas bi bili življenjepisi slavnih izumiteljev Boškoviča, Pupina, Teslc