DR. O. ILAUNIG: 19 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. »Torej fant, jutri se vidiva v Freihausu,« iakliče grof Tatenbah svojemu slugi in odjezdi. Ribl hitro potegne Se enkrat mošnjiček, da prešteje cekine. Vesel obraz je pokazal, ker je bil nadatek obilen; ko je zopet varno spravil denar v žep, je urno korakal črez trg proti gostilni svojega strica. Tudi oni plemič, ki je svaril grofa Tatenbaha, je odjezdil, gledal za plemenitašem, zmajal z glavo ter rekel sam pri sebi: »Prepozno boš spoznal, da si si kupil danes kačo, ki te ugonobi.« VII. Prl cerkvlci sv. Ane. P Čs izgubiš kar tl je najljubše bilo, O, ne obupaj, bridkih solz ne toči. Stritar. Oj, cerkvica bela tam na ljubkem hribčku, bodi mi srčno pozdravljena! Kako prijazno se dvigaš na obronku konjiškega grajskega hriba sredi župnijskega pokopališča. Kako lep je razgled od tukaj po Dravinjski dolini ter po bregovih pohorskih z mnogimi vasicami in belimi cerkvicami. Kako mirno je tukaj in v najlepšem soglasju s krajem, kjer spijo utrujeni popotniki večno spanje. Odpira se od tukaj razgled proti severu in vzhodu, proti jugu pa ga zapirajo vrhovi s temnimi gozdovi. Z najbližjega hriba pa te pozdravljajo obsežne razvaline konjiškega gradu, v katerem so bili ob času te povesti mogočni Tatenbahi. Kako ponosno strmi še sedaj stolp proti sinjemu nebu ter gleda zmagoslavno na ostalo zidovje, kf leži v razvalinah okoli njega. Kljubuje vremenskim silam, kakor bi hotel dokazati, da so tudi njegovi gospodarji kljubovali nasilju. V tej cerkvi počivftjo telesni ostanki Žiga Tatenbaha, ki je umrl leta 1594, ler Janeza Krigtofa barona Tatenbaha, ki je umrl 2. aprila 1627. Na tem ljubkem mestu je sedela nekega popopoldne pred več nego 250 leti lepa, mila žena v nošnji štajerskih plemenitašinj. Blaga gospa Je bila Ana Terezija Tatenbah [[1j[r\rojena Schonau, druga soproga grofa Ivana Erazma Tatenbaha. Ob njeni strani je stal Anton, bodoCi nositelj Tatenbahovega rodu. Nedaleč od obeh je držal sluga osedlanega konja za uzdo. Deček vpraža mater, ali se kmalu nc vrne oče z lova v gorah. »Kmalu, moj sin,« odvrne gospa nežno, »obljubil je, da pride še pred solnčnim zahodom, da nas spremi domov.« »Toda glej, mamica,« re5e deSek ter se rahlo privije h gospej, »solnce stoji že 5isto blizu gora in očeta še ni.« »Bodi mirno, moje dete,« odvrne grofica, »gotovo je našel večjo lovsko družbo, s katero se zabava; kmalu nam pride naproti pa kaki stranski poti, Medtem pa, dragi Anton, porabiva priliko, da se kratkočasiva s koristnimi pogovori; povej, dragec, koliko si že napredoval v veronauku ter v naravoslovju?« »Dale5 sem že, ljuba mamica,« odvrne de5ek, »glej, morem ti povedati o vsaki stvari, kam spada.« »Tedaj pa povcj, ti mlacli učenjak« rofe groflca stnchljaie se, »ksm soada to sladko iabolko. ki ga imam v jerbaščku. Če mi pravilno odgovovoriš, ga lahko takoj zaužiješ.« »O, jabolko spada med rastline,« odvrne de5ek in stegne roko po sadu. »Prav,« reče grofica ter mu izroči jabolko, »a glej tukaj srebrn groš na moji roki, povej hitro, kam spada to? Če to uganeš, naj bo tudi ta novec tvoj in ga daj k drugim prihrankom.« Tedaj pa poskoči deček od veselja, tleskne z nežnimi rokaml ter vzklikne: »Mamica, mamica, groš je že moj, on spac'a med rudnine.« »Zadel si,« reče grofica vsa vesela in stisne fantku svetel novec, »sedaj pa ljubi Tonček, pazi in povej, kam pa spadam jaz. Če mi na to pravilno odgovoriš, dobiš jutri lepo knjigo s podobami velikih most ter drugih krajev, ki sem jo prinesla zadnjiS z Dunaja.« Takoj se pojavi sladek otroški smchljaj na rožnatih ustnicah zalega dečka. Prime obe roki matere, jih položi okoli svojega tilnika ter nasloni kodrasto glavico na prsa, v katerih je bi!o zanj najblažje srce, potem pa dvigne lepe modre oči k Ijubljoni materi ter rcče: »Ti, drag:a mamica, ti pa spadaš v nebesa.« Velika svetla solza veselja in poljub na usta Ijubemu dcčku je bil odgovor na ganljivo otroSko pripovedovanje. Spregovoriti srečna mati v tem trcnutku ni mogla, a srčno je objela svojega pastorka, ter hvaležno pogledala k nebu; ta pogled je povedal več kakor mnogo besedi. »Otrok,« reče vsa ginjena grofica, »jaz še ne ppadam v nebesa, tega še nisem vredna. Tvoja prva mamica že prebiva v nebesih ter gotovo gleda na sinčka, ki dela drugi mamici toliko veselja. Stopiva, dragi Tonček,« pripomni grofica, »k cerkvici in moliva za tvojo rajno mamico.« »Pa tudi za tebe, mamica,« poseže deček vmes ter se privije k njej, »da jaz imam mater, ki prosl za nas tam v nebesih, prav rad, a tebe imam še rajši.« »V tem nimaš prav, moj dečko,« odvrne grofica, rahlo karajo5, »groflca Judita Forgaes je bila tvoja prava mati, jaz sem le tvoja druga mati.« »Pa na Ijubezni in zvestobi ravno tako bo?ata, kakor prva mati,« poseže vmes drug glas. Grofica se obrne ter se prijazno nasmehlja; nenadnl prislušalec njunega pogovora z dečkom je stal za njima, njon soprog Erazem Tatenbah. V oddalienostl je stopal niesrov slujra Bolta- žar Ribl z lovskim plenom. »Dobro došel, moj Ivan,« vzklikne grofica ter poda možu svojega srca belo roko, »dolgo ste pustili na se čakati, moj soprog,« pripomni, mali Anton pa je rahlo poljubil svojemu očetu roko. »Oprostite, ljuba Ana,« prosi grof, »mi smo napravili daljši lov in smo pri tem zašli, zdaj pa ho5emo v grad.« Nato se obrne k svojemu sinčku ter re5e: »Fantek, ali nimaš za očeta poljub5ka, kakor sl ga ravnokar dal svoji materi?« Mali Anton zarudi ter se stegne, da poljubi očeta. »Glejte, ljuba Ana,« reCe ta smehljaje se, »dosegli ste s svojim ravnanjem, da vas moj sin v svojem srcu bolj Cisla kot lastnega očeta in svojo mater, katero je komaj poznal, ko se je morala Io51ti od njcga.« »Ivan,« odvrne grofica z rahlim očitkom, »Se ne najdete velike ljubezni, katero iš5ete v srcu svojega otroka, je to pripisovati tej okolnosti, da ste prepogosto od doma.« Grof spočetka nič ne reče na te besede, marveč vaede poleg grofice v travo. »Nikakor ni prav,« refe ter prijazno pogladi nieno roko. »da vsakokrat. kadar sem pri vas. začnete s staro pesmijo. Vi veste, draga soproga, kako vas čislam, in če že ne morem vsled drugih okolnosti bivati v vaši prijetni družbi, vendar ne smete misliti, da je grof Tatenbah še vedno tisti lahkomišljeni lahkoživec, kakor ga slikajo poredni jeziki, ko je bil še mlad.« »0, moj dragi prijatolj,« odvrne grofica nežno, »Ana Terezija Tatenbah pozna dobro srce svojega soproga in tudi ve, da jo ljubi'. Znano pa ji je tudi, in to čuti z žalostjo, da se skrivajo tuje osebe naed soprogom in soprogo in da zaupa grof Tatenbah ljudem, ki tega niso vredni.« »Ana,« reče grof skoraj nevoljen, »to je tista stara pesem, ki ste mi jo peli že tolikokrat. Jaz predobro vem, odkod prihajajo te pritožbe. So gotovi Ijudje, ki vam pripovedujejo o omahljivosti ter poželjenju po veselju. Jaz pa se hočem, kakor gotovo sem grof Erazem Tatenbah, teh ljudi že otresti.« Proseč pogled grofice na malega Antona, stoječega poleg oCeta, pouči grofa, da je spričo svojega sina dolžan spoštovanje, zato namigne svojemu slugi Riblu ter zaukaže: »Pelji malega k cerkvici, kjer me čaka konj in voz, jaz pridem takoj z grofico.« »Ne tako, moj soprog,« prosi »rofica. »naš Anton ne sme danes od nas, z njim bom šla k cerkvi, da se zahvaliva za veliko dobroto, ki jo je skazal Vsemogočni, da je moj soprog zopei ozdravel.« Grof Tatenbah namigne slugi, da gre naprej. »Ana, reče grof, »razumem vas, vi ne marale mojega pluge Boltažarja in tudi ne dovolite, da bi spremljal mojega sina. Povejte Ana, kaj imate zoper tega človeka?« »Nič,« odvme grofica z resnim, skoraj boječim glasom, »ni5, moj soprog. Priznam pa, da mi prilizovalno in zalezujoče obnašanje tega sluge, ki je vam, moj soprog, povsod za petami, kakor bi ne bil vaš sluga, ampak čuvaj, dela skoraj strah. Nekaj mi pravi, da prinese ta človek nesrečo v našo hišo.« »Kaj si vse domišljujete, moja preveč skrtma soproga,« odvrne grof in se nasmeje, »reCem vam, da je ta človek eden od najbolj poStenih ljudi, ki so bili kedaj v nagem gradu. On je zvest ter molči, kakor nobeden drugi; in ker srno nra naklonjeni in mu vse zaupamo, je pač naravno, da ga druga služinčad zavida ter sovraži. To razpoloženje je prodrlo tudi do moje soproge in se hočejo poslužiti vas, ker se ne upajo obrniti na mene. da bi odpustil zvestega služabnika.