Pomenki © stovenskem pis an / i. XXXV. U. Da sta sv. Ciril in sv. Kleinen početnika dvtlitolikanj raznih pisav slovanskih, tega moja glava še iip verjame, kpr pravopisne iznajdbe niso tako pogostne. Abeceda np naslane na enkrat, in ni izmišljava enega sainega moža, ampak razvije se po poskušnjah in popravah vpč stoletij in ostane na zadnje na imenu takih mož, ki jo posrednje ali neposrednjp vpeljejo v splošnjo porabo; in (aki možje se imenujejo njeni stvarniki ali pričetniki. T. Zakaj bi ne bila tedaj i ss. Ciril in Klemen taka dva stvarnika omenjenih pisav? U. Ker sta si preblizo, nčenec pa učenik, in ker je glagolica vendar prerazlična mimo cirilice. Kdo bi verjel, da so Sloveni skorej ob enem imeli dvojno pisavo? Po svoji slabi pameti si tega niisliti ne morem, naj skazujejo učenjaki kar in kakorkoli. T. Ker pa učene glave razkazujejo to reč iz notranjih razlogov in vnanjih dokazov, kako jim smeš oporekati ti, priprosti učenec! 17. Kolikrat so se zmotile že prav učene glave, in česar bister um ne vidi, čuti in spolnuje velikrat priprosto serce. T. Razločiti moraš vendar tudi ti med tem, kar pripoveduje sporočilo in kar kaže ter spričuje zgodovina. Sporočilo samo pravi, da je pričetnik perve slovanske pisave sv. Jeronim, druge pa sv. Ciril. — Da je sv. Ciril zložil neko pisavo za Slovene, to priča zgodovina že tisuč let, in sicer učeni so bili dolgo dolgo te misli, da je sedanja Cirilica njegova iz- najdba. Pozneje so prišli na dan spisi, kteri pričajo iiidi o sv. Klemenu, ,,<la je izmislil druge oblike pismenk, ki bi bile bolj določne, kot jih je iznašel modri Ciril". (Vila Clem. 14.) U. I jaz razločim pra\- rad med tein, kar pripovrduje sporočilo in kar kaže ter spričuje zgodoviria, da bi le učeniki naši razlooevali vselej med pravljico in povestnico, ali vsaj med pravljico in zgodovino! Stare poročila, dragi moj! če ludi pnbožne, niso tako prazne, kakor bi si kdo mislil. Ak« Cirilica ni res ('irilova iznajdba, kakor so po tvojili besnbili uč«ni dolgu mislili, kaže, da se učeni labko motijo in sp dolgo motijo. — Vse sporočila in zgodovinskp knjigp slavijo Cirila za modroslovca ali lilozofa, in učenec njegov bi bil koj bolj določne pismenke iznajdel, kako se to vjenia? T. Ako sp pa opira to, kar nčijo sedaj zgodovinarji, na vnanje spričcvanja in na notranjp vzrokp, kako bi sp derznil li jini ugovarjati? Po lem, kar sp bere v življenji sv. Kleniena, se da tn obračati bolj ua vnanjo popravo, na bolj določao ohliko, in modroslnvje (Jirilovo se kaže lahko v nolranji vredbi perve pisave slovanske. Cirilica jp bolj doveršena po obliki, glagolica pa po puinenu in pervotui skladbi, in se neki prav na tanko vjema z lastnijo slovenskega jezika. XXXVI. U. Ali je žp gola zgodovinska resnica, kar se bere v življenji sv. Klemena, ne vem; vendar pu.stiva lo, in povej mi, ktera slovanskih pisavje stareja po letnicah? LeU nice pričajo, številke — te veljajo. T. V lverskem samostanu na Atoški gori iaiajo gerško pisino, ki mu je gotova letnica 982, in v tem pismu jp imp duhovna ,,Juri iz Hierisa" glagoliški podpisano. — Leta 1047 je prepisal v Novgorodu duhovnik Upir Lichyj za vladika Vladimira Jaroslaviča bukve ,,prerokov" vsedanji Cirilici, in konec spisa pove razločno, dagaje prepisal iz nekega starpga rokopi.sa, ki je bil pisan s Kjurilico —iz Kurilovice t. j. glagolice. — Drugo zgodovinsko spričevanje za Uirilico po gotovi letnici pa je Ostromirov spominek, ki ga je tudi v Novgorodu in tudi iz starejega spisa prepisal diakon Gregorij in kakor konec bukev sam pove, pisal od dne 21. oktobra 1056 do maja 1057. U. Za glagolico bi bila Irdaj, ako je resnična ta povest, gotova letnica 982, za ciriIico pa 1047. To kaže, da je glagolica stareja, in to, milko moj! ti verjampm brez vseh dokazovanj na pervi pogled. T. Mnogi vendar so terdili , da je glagolica noveja ali bolj mlada. — Bili so taki, ki so djali, ila je glagoiica prestara, starpja od sv. Jeronima; Dobrovsky pa in njegnvi naslfdniki 8o si prizadevali dokazati, da je iz 11. ali celo v/. 13. veka. U. In pni, kaj ne, so kazali, kako se je cirilica naravno razvila in olikala iz glagolicp; eni pa nasprot, kako so nalašč spremenili in popačili cirilico, da jc iz cirilice postala gcrda in okorna glagolica! Kdo bi pač /,a lahko in zložno cirilico sprejtli holel tpžavno glagolico? '/'. V7 leni se vjemajo zdaj učeni razlagavci slovanskih pisav, da je giagolica stareja; večidel tudi v lcnt, da glagolicn prilagajo kar Cirilu, cirilico pa Kleiuenii, učencu njegovemu. U. No moreui se spuščati v prepir ali v kako pravdo za.stran zacetnika te ali iiue pi.save; lo pa povein, da je nauk ta zoper moje čutilo. T. Čutilo se v tacih ročeh slušati np sme, tu inia razsodbo le razum po gotovih virili in svedočbali. U. To je res; jaz le povem, kar čutiin. Ciril, tako /,veden in učen nio/,, modroznanec ali filozof, znajden Gerk, pa bi bil v 9. veku tako zavite in nerodne čerke, prave pošasli, z nova delal, in s tem si toliko slavo dosegel? Učpn G( rk, bi si človek niislil, je gerško abecedo umetno pomnožil in vravna! za slovensko besedo, in morebiti je Klemen razširjal nekoliko ličniše njegovo pisavo po jugu in vzhodu, da je zaslovel ondi in da so njemu jeli pripisovati, kar je sam imenoval po učitelju svojem. Drugač si tega imenovanja tudi nc vem razjasniti. T. Imeni wglagolica" in ,;cirilica" ste poznejega vira. Pervo je menda še le iz protestantovske dobe. In kakor kaže, Rački, je imela ime ,,Hi eronimo va pisava" že predno se je zvala ,,glagolica". Ko so slovansko Iiturgijo preganjali, so jeli domačini preiskovati slovensko svetopisemsko prestavo ter so našli, da je dobra in da se vjema s ,,Septuaginto^. Ker jp pa vendar Septuaginta na več krajih različna od ,,Vulga!e" ali Hieronimove prestave, bilo je ukazano, da se ima slovpnska prestava popraviti po Vulgati. To popravljeno prestavo so ioienovali wHieronimovo", in poznpje se je ta pomota razprostprla tudi na slovensko pisavo. — Skorej enako zgodbo ima zaznamt'k cirilica". 0 tem, ktera slovenska pisava je stareja in kdo je ktere začetnik, se jc mnogo premnogo že pisarilo. j\aštel bi ti jih Iehko 20 — 30 prav imenitnih, n. pr. Dobner, Dobrovsky, Kopitar, Safafik, Vostokov, Grigovorič, Bodjanski, Miklosič, Hattala, Rački itd. Sploh pripisujejo zdaj glagolico Oirilu, oirilico pa Klemenu. Ljubič pravi tej že kar ,,Klimentica" uni pa w('irilica". — Ker imam zdaj vendar premalo pomočkov pri rokah, in ker sva že v dosedanjih pogovorih npklp.ro nepotrebnn rekla, ti le še svetujem, ako češ, beri že omenjeno knjigo ,,Pismo slovjensko, sp. dr. Fr. Rački 1861", ali ,,Književnik" itd. (Cf. Zlati Vek). U. Veseli me, da je raed vsemi imeni, kar jih ima bodisi glagolica bodisi cirilica, naj stareje ime: pismo slovensko. Sicer pa niislim, da ta pravda o izvirno.sti in vzajemnosti med glagolico in cirilico še teče, in naj teop, dokler hoče, midva je dognala ne bova.