Štev. 26.
V Llnblfanl. t sredo, dne L febrnarja 1911.
Leto XXXIX.
s Velja po pošti; s
Za oelo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozomstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo le^o naprej .	K 24*—
za pol leta „ .	„ 12'—
za četrt leta „ .	„ 6-—
za en meseo „ .	„ 2'—
V	upravi prejeman mesečno K KO
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat ......10 „
za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev
s Izhaja:;
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. nrl popoldne.
car Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/III.
Rokopisi se no vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravnt&tvo |e v Kopitarjevi ullol štev. B. ~sai Avstr. poštne bran. račnn št. C4.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511.— Upravnlškega telelona št. ltJ8.
Današnja številka obsega 12 strani. "*C
Poročilu občnega zbora S. K. S. Z.
L j u b 1 j a 11 a, 29. jan. 1911.
Danes ima S. K. S. Z. v novem »Ljudskem Domu« svoje letno občno zborovanje. Pravila S. K. S. Z. so zasnovana in zamišljena tako, da vodi po rednih članih ln članicah S. K. S. Z. izvoljeni odbor S. K. S. Z. tudi obenem posle osrednje centrale slovenske kr-ščansko-socialne nepolitične organizacije. Malo je bilo naših nepolit. društev, ko smo pričeli. Mati naša Zveza, je vzbudila na Slovenskem novo življenje. delo izobrazbo, delo kulture, delo povzdige našega slovenskega ljudstva v smislu in po načelih večno resničnih, neizpremenljivih naukih krščanske pravice. Najmočnejša je naša nepolitična izobraževalna organizacija na našem slovanskem jugu, ponosno se lahko primerja z nepolitičnimi starejšimi organizacijami drugih narodov, ki jih tako glede na moč in tudi glede na dovršeno izobraževalno dolo že zdaj ne samo dosega, marveč tudi prekaša. S. K. S. Z. je zborovala letos v prenovljenem »Starem strelišču«, v tistem strelišču, ki ima slavno preteklost, kjer so je pred desetletji in pred desetletji zbirala ljubljanska )oljša družba, hrumela, zabavala se in iborovala. Staro strelišče, prenovljeni taš »Ljudski Dom«, namenjen kulturi n izobrazbi našega slovenskega ljudstva, je tisti kraj, kjer je zboroval '. slovenski katoliški shod, na katerem so prvoborilci probujene katoliške zavesti med Slovenci pozvali na obrambo katoliških in naših narodnih svetinj slovensko ljudstvo, ne zaman, kakor kažejo naši uspehi na verskem, političnem, gospodarskem in na kulturno-izobraževalnem polju našega naroda S. K. S. Z. samo kot tako vežejo zgodovinski spomini na staro strelišče. Tu smo slavili s shodom in z velikanskim ljudskim banketom praznik, ko je naš vlaclika, ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič blagoslovil zastavo sv. Mihaela, katero smo v velikem slavnostnem izprevodu ponesli po blagoslovu iz Uršulinske cerkve na slavnostni prostor.
Nekdanje zbirališče ljubljanske gospode jc zavzela danes demokratična »Slovenska krščansko-socialna zveza«, kjer se družita priprosti delavec z inteligentom, priprosta delavka z iz-obraženko. Lepi so prostori, namenjeni
M9a pol sv. Janeza Krslnlka v PodmiljaCi v Bosni.
Bil jc vroč popoldne meseca junija. Solnce je neusmiljeno pripekalo in. zrak je kar migotal in puhtel. Sedel Bem pod lipo v »debelem hladu«, kot Pravi Bošnjak, in si popravljal želodec s kislim vinom. Bil je-petek in kosilo mi ni nič kaj posebno teknilo. Meni nasproti je sedel kum Joco ter torcvaril svojo dolgo lulo. Kar so zatrepetali po suhem, vročem zraku posebni, dolgo zal cgnjeni zvoki, harmo-"ifno ubrani, tihi, kot bi prihajali iz neskončne daljave ali pa tam z vrha Sosednjega Rudina Dvignil sem glavo 'er napeto poslušal Kaj neki je to? Naenkrat je zadonelo precej močno: 'Amin!« Aha bosanski romarji!
»Hej, kume Joco!« obrnil sem se k Mojemu sosedu, »to je romarska pe-Spm. Kam pa romajo danes ti ljudje?«
»Mar ne veš?« jc odgovoril Joco. 'Jutri je Janez Krstnik. V Podmiljač [omajo, šejtane izganjat in svetnike *Stit.«
Med tem se ie že približala dolga
ljudski krščansko-socialni organizaciji, že zdaj, ko »Ljudski Dom« šc ni popolnoma dodelan, a lc že toliko, da se lahko preseli vanj naša ljubljanska krščansko-socialna organizacija, kjer se brez dvojbe razvije živahno, prenovljeno društveno izobraževalno delo.
Občni zbor S. K. S. Z. zboruje na galeriji, ki tvori sama kot taka lepo, prostorno dvorano, ki jc večja kakor dosedanja dvorana S. K. S. Z. v »Unionu«, kjer bo imel odslej »Abstinent« svojo brezalkoholno gostilno. Prostori »Ljudskega Doma« so greti s centralno kurjavo, moderno je vse pre-osnovano, lepa, z rdečim baržunorn okrašena tribuna tvori predsedstveni prostor. Občni zbor otvori in vodi predsednik Zveze clr. Janez Ev. Krek.
Otvoritveni nagovor.
Predsednik Zveze dr. Krek pravi med drugim, cla srno srečni in veseli, ker smo iz majhnih prostorov prišli v tako veliko prostore. Najprej smo se zbirali v tistih katakombah hiše »Katoliške družbe«. V tistem ozkem, skromnem prostoru smo imeli veliko uspehov. Držali smo skupaj, bili smo prijatelji. Če drže ljudje vneti skupaj, potem sc tudi v slabih prostorih veliko doseže. Skrbimo zdaj, ko imamo lepe, velike prostore, da se bomo vneto v njih zbirali, da jih bomo ljubili, da postanejo ti prostori res, kar kaže napis, »Ljudski Dom«. Naj bi bili tudi ljudje zlati, naj se zbirajo v »Ljudskem Domu«, cla nc bo kdo rekel, danes imamo zlate prostore, a lesene ljudi, medtem ko smo imeli včasih zlate ljudi, a lesene prostore. Vsak delaj na to, da bodo prostori »Ljudskega Doma« vedno napolnjeni z ljudstvom! (Živahno pritrjevanje in ploskanje.
Tajniško poročilo.
(Poroča tajnik Ivan Štefc.)
Odbor S. K. S. Z. je imel v preteklem poslovnem letu 14 sej, v katerih se je večinoma bavil z zadevami, ki se tičejo organizacije naših društev na deželi in z deli za naš »Ljudski Dom«, z deli, kako oživiti društveno življenje v njem. Tečaja na deželi je ljubljanska S. K. S. Z. priredila dva: v Ribnici in v Velikih Laščah, dne 21. julija 1910. se je v Ljubljani vršil občni zbor »Slovenskih krščansko-socialnih zvez«, na katerem sta bila posebno zanimiva referata o društvenih domovih in odrih. Zveza je bila zastopana z zastavo skoro pri vseh večjih, posebno orlovskih prireditvah na deželi. V Ljubljani se Zveza v preteklem poslovnem letu ni
vrsta romarjev. Spredaj so korakali trije mladiči in nosili na dolgem drogu nekako zastavo, katero pa nisem mogel nikakor razločiti, ker je bila od dolge vporabe popolnoma oguljena in posi-vela. Za njimi so se vrstili zagoreli možaki z rdečimi turbani, katere naj-rajše nosijo katoliki in starikavi rno-žički, ki so jedva prestavljali noge, poleg njih pa so stopicali bosopeti po-balinčki z zamaščenimi fesi na glavah, za moškimi so korakale žene in deklice v belih platnenih oblekah z rdečimi in zlatimi okraski. Par deklic jc pelo venomer otožno romarsko pesem s tihimi zategnjenimi glasovi, na koncu katere pa je cela vrsta vpadla z močnim: »Amin, amin!«
Tako jc romarska četa izginila počasi mimo nas. Hitro sem se odločil, pogledal na uro in spoznavši, da jc še čas k vl^ku, ki pelje v Jajce, sem plačal svoj račun, stisnil kumu Joči roko in hitel na kolodvor, ki je bil poln lju-dij. Kupil sem karto, prižgal cigareto in mirno čakal, da prisopiha vlak.
»Allah imanet«	(bog daj dobro srečo), je zazvenelo poleg mene. Ozrl
sem sc in zagledal	staro smehljajoče lice Berber bega.
»Ei sadile« (naj se ti zgodi), sem odgovoril. »Kam pa ti, beže?«
toliko gibala, kakor bi bilo želeti, morili so jo v prvi vrsti njeni dosedanji prostori, vendar je število novih članov narastlo za 22 in šteje moški oddelek sedaj 450 članov, o ženskem bo poročala tajnica ženskega oddelka. Iz novega »Ljudskega Doma« pa se bo razvilo novo organizacijsko delo in do veljavo borno pripravili načelo: Vsi naši somišljeniki v S. K. S. Z. — kdor ni član S. K. S. Z., ni naš somišljenik! Delo S. K. S. Z. je bilo, da se je letos katoliška zavest pri procesiji sv. Reš-njega Telesa v stolnici pokazala lepše kot druga leta. Huda izguba jc zadela S. K. S. Z. s smrtjo požrtvovalne predsednice ženskega oddelka gospe Marije Manfredo, katere ni manjkalo s svetom in delom pri nobeni naši prireditvi. Njen spomin je Zveza lepo počastila ter ji hoče vedno ohraniti blag spomin!
Tudi letos je S. K. S. Z. vzdrževala razne tečaje: tako tečaje za knjigovodstvo, stenografijo, francoščino, laščino, poljščino, za šivanje in likanje, priredila je socialni tečaj. O teh tečajih bodo poročali gg. voditelji tečajev. Omeniti mi je pri tem, cla se je iz tečaja za pouk poljščine razvilo » 1) r u š t v o ljubiteljev poljskega naroda«, ki ga je poljska javnost pozdravila s posebnim veseljem in ki je razvilo že mnogo, če tudi tihega dela.
Po inicijativi društvenega predsednika se je v naših društvih po celi Sloveniji vršila sijajna Ciril - Metodova nroslava. Organiziral je to proslavo ljubljanski odbor S. K. S. Z. Ob tej priliki se je iz narodno - obrambnega odseka S. K. S, Z. razvil a »S loven-ska Straža«. Zanimalo Vas bo gotovo, da bo »Slovenska Straža« predno bo preteklo eno leto njenega dela imela žo 200 podružnic, zanimalo Vas bo, da je v teku dobrega pol leta svojega ob-stranka imela dohodkov okolu 42.000 kron in je izdala že nad 28.000 K poleg d 111 gib posredovanj v korist obmejnim Slovencem. V pol leta je bilo več storjenega, kot oni, ki so hoteli vzeti nar.-obrambno delo v zakup, niso s svojo družbo storili nekaj let po njeni ustanovitvi. Zato je tudi na tem polju bodočnost ljudske S. K. S. Z. Delo pri »SI. Straži« opravljajo ljubljanski odborniki in člani S. K. S. Z. Za naša društva je pri »Slovenski Straži« posebno važna zaloga s k i o p t i č n i h s 1 i k , ki jih posojuje društvom.
O dramatičnih priredit-v a h je letos suho poročilo. Kjer ni pravih prostorov, se tudi pravo delo razviti ne more. Odsek S. K. S. Z. »Ljudski ode r« pa kljub temu ni
»V Podmiljač, v Podmiljač, effen-dum sum benum. Allah je poslal skušnjavo na me. Sina Omira mi jc šejtan obsedel. V Podmiljač grem, da mi ga ozdrave!«
Vlak je s strašnim ropotom pridr-dral. Vse je drlo k vozovom, vsak se je bojeval za svoj kotiček . . .
Ni jo morda v celi Bosni romantič-nejše doline, kot je ta, ki se razprostira od Jajca proti Banjaluki. Bosna jc v tej dolini nagrmadila vso svojo prirodno lepoto in mikavnost. Kako uro hoda od Jajca stoji v popolni samoti na desnem bregu bistrega, deročega Vrbasa mala, stara cerkvica. Pradavna samotna cerkvica dela na te vtis zapuščenega starčka, ki jc že popolnoma sklenil svoje račune s svetom. Na dan sv. Janeza Krstnika pa mahoma oživi vsa okolica, kakor bi se jo dotaknila čarobna palica. Tisoče in tisoče ljudi roma semkaj iz cele Bosne-Hercegovine, cla, z mirno vestjo lahko rečeš, iz celega balkanskega polotoka. In ne samo katoliki, ampak vse brez razlike, pravoslavni, mohamcd.inči, židje, staro iu mlado, revno in bogato, sc ta dan znajde pred staro cerkvico.
Ne da se dognati, kedaj je'ta cerkvica nastala, ali kdo jo je sezidal. Le pravljica pripoveduje, cla je stala nekdar visoko jrori na vrhu Pečnika
držal križem rok. Pripravil je za naše bodoče delo celo vrsto iger tako, da je pripravljen za naš novi oder v »Ljudskem Domu« bogat repertoar, odsek je napravil načrt za dram. šolo v novem »Ljud. Domu«, ki bo res prava izobraževalna šola za naš igralski naraščaj in za one, ki že sodelujejo na naših odrih. Ne bo sc poučevalo samo o igranju, o maskiranju, o garderobi, ampak vešča-ki bodo predavali tudi o razvoju gledališča in dramatike, o slovenski literaturi itd. To bo nekoliko drugačna dramatična šola, kot je bila ona »Dramatičnega Društva«, kjer se jc skrbelo le za to, cla se preskrbi deželnemu gledališču nekaj statistov. Poleg gosp. prof. Robide in drugih gosp. sta obljubila svojo pomoč pri šoli g. Zdravko Urban-čič in gospod Anton Svetek. Za ljudske igre in spevoigre na Ljudskem odru pa imamo sestavljeno osobje, ki bi bilo v čast vsakemu velikemu odru. Že prva predstava v »Ljudskem Domu« bo pričala o tem.
Po zadnjem občnem zboru do danes je bilo v dvorani S. Iv. S. Z. 2 4 javnih predavanj. Upajmo, da se bodo \ novem »Ljudskem Domu« predavanja še lepše razvila, ker dosedanja dvorana je bila odločno pre-manjhna. Vsem dosedanjim gg. predavateljem in vsem onim, ki bodo tudi v bodoče postavili svoj trud v službo izobraževalnega dela S. K. S. Z.: najlepša hvala! Poleg predavanj v dvorani S. K. S. Z. je pa S. K. S. Z. priredila tudi pet velikih predavanj s s k i o p-t i č n i m i slika m i v veliki dvorani »Uniona«, tako da jo bilo vsega skupaj torej 2 9 predavanj, za 13 več kot lani. Pri predavanjih v veliki dvorani jc letos prvič deloval novi dragoceni skioptikon, za katerega nam jo dal blag dobrotnik, ki noče biti imenovan bogat dar. Prisrčna mu hvala — mnogo je pripomogel s tem našemu napredku.
Novi skioptikon bo vrlo oživljal naša ljudska predavanja. Nepregledna pa jo množica predavanj, ki jih je »Zveza« z ljubljanskimi govorniki oskrbela društvom na deželi.
Ta ljudsko izobraževalna |)rizadc-vanja S. K. S. Z. so našla marsikje premalo zanimanja, pač pa je visoki deželni o d b o r naklonil S. K. S. Z. za njene tečaje podporo 4000 K. Hvaležni smo za to podporo, dasi mora vsakdo pripoznati, da je to jako malenkostna podpora. Nečuveno pa je, da si upa ob tem list ljubljanskega liberalnega na-zadnjaštva pisati, cla je dal dež. o d b o r to p o d j) o r o , d a bo S. K. S. Z. i- e d i 1 a nekaj l e n u h o v.
onkraj Vrbasa na njegovem desnem bregu. Toda tam ji divji Turki niso da-li miru in premaknila se je sama ponoči s starega prostora in strme so jo zagledali drugi dan zjutraj ljudje daleč doli na levem bregu deroče reko. Gotovo pa je, da je bila cerkvica sezidana v pradavnih dobah, ko so šc bosanski carji vladali svojo bosansko državo. Ko bi moglo njeno staro, sivo zidovje govoriti, koliko krvavih in tužnih spominov bi slišali. Cerkvica pa jc poleg Ilajvatovice, glavni cilj vseli romarjev, nekaka Mcka, ki objema v svojem naročju vsa veroizpovedanja. Pod njenim tihim krovom spita večni sen dva škofa: imena prvega ni mogoče prebrati na kameni deski, oglodala ga je dolga vrsta let, drugi pa je bil frančiškan Ivkovic Toma, katerega so sedmega junija leta 1633 položili semkaj k večnemu pokoju.
Tujec, ki priroma semkaj na dan sv. Janeza Krstnika, mora strme obstati. Nepričakovana, povsem nenavadna slika sc nudi njegovemu očesu. Kaj tacega mislim, se redko kje vidi. Visoka gospoda, ponižni in revni kmetje, katoliki in pravoslavni skupno, složno korakajo okoli cerkve in glasno slave sv. Janeza; tam vidiš strogoverne Mo-hamedano in Moliamedanke globoko klanjati se križu, poljubljati ga, kro-
Takim obrekovalcem odgovarjamo kratko: Vsi, ki sodelujejo pri izobraževalnem delu S. K. S. Z. vrže svoje delo brezplačno. V tem tiči naša moč in naš napredek. O malenkostni podpori S. K. S. Z. naj bodo tiho ljudje, katerim dežela leta in leta v raznih oblikah daje tisočake in tisočake za ljubljansko gledališče. Naj nas 1 e s p o 111 i n j a j o, da ima do približno e n ak i h podpor pravico tudi naš Ljudski oder! Kakor smo prosili deželni odbor, prosili bomo tudi druge faktorje, ki podpirajo izobrazbo, da se spomnijo tucli dela S. K. S. Z.
Orlovska organizacija, ki ima svoj sedež v S. K. S. Z. se je tudi v preteklem letu ravno po zaslugi ljubljanskih Članov S. K. S. Z. krepko razvijala, kar bo pričalo poročilo načelnika Orlov, napredovali pa smo krepko tudi na polju, na katerem se je gotovemu liberalnemu klikarstvu hotelo nas predstavljati svetu za manj vredne — na glasbenem polj u. Članica S. K. S. Z. .Ljubljana', ki se smatra kot glasbeni odsek 11 a š e S. K. S. Z. in ki se vedno bolj združuje ž njo, je vodila glasbeno šolo in glasbeni poduk v Ljubljani. To delo je požrtvovalno, brezplačno vodil in nadziral g. Anton S v e t c k. Hvala mu! (Ploskanje.) To delo so ž njim opravljali člani S. K. S. Z. in je tudi to delo smatrati za izobraževalno delo S. K. S. Z. V glasbeni šoli smo imeli nad 60 gojencev, v šolskem zboru deklic, in dečkov nad 260 grl, mešani zbor pa šteje že sedaj nad 160 članic in članov. To je pač lep napredek! In to delo se bo t u cl i na polju glasbe nadaljevalo. Mi se bomo organizirali zase, drugi naj se pa zase. Tako je bilo v prvi vrsti po zaslugi naših nasprotnikov s telovadbo in tako bo tudi z glasbo. Svoji k svojim! (Živahno pritrjevanje). Da pa je res treba povsod popolne jasnosti, je pokazal neki sestanek t a k o z v a n i h jugoslovanskih kulturnih društev, na katerem se naše S. K. S. Z., ki opravlja več izobraževalnega dela, kot so ga storili 200 let pred nami liberalni profesorji in advokati in ga 200 let za nami ne bodo storili, ni hotelo poznati. P r i te m p r cz i r a n j u ki pa 11 a s nič ne boli, ampak bo b o 1 e lo druge, so tekmovali med seboj od predsednika »Slovenske Matice« do predsednika »Glasbene Matice« in »Zveze slovenskih pevskih d r u š t e v«. Po predsedniku »Glasbene Matice« je imela »Zveza pevskih društev« na tem zborovanju posebno poročilo o slovenski pesmi in odbor »Glasbene Matice« je počastil ta shod »jugoslovanskih kulturnih društev« s tem, da je sklenil to poročilo sprejeti v svoj arhiv. Liberalni listi pa so ob tej priliki pisali, da so organizacije, nastopivše na shodu jugoslovanskih kulturnih društev napredne, svobodomiselne organizacije. Mi to na znanje sprejmemo! Protestiramo pa proti temu, da bi se naši liberalci predstavljali svetu kot nositelji slovenske kulture — s svojimi dejanji so pokazali, da za to nimajo pravice — da bi se kar kratkomalo predstavljali svetu kot nositelji slovenske pesmi in pri tem na tako razžaljiv način prezirali vse naše
piti se z blagoslovljeno vodo in glasno tožiti sv. Janezu svoje gorje in prositi ga za pomoč. Do deset tisoč ljudi pri-roma semkaj leto za letom na ta dan. Razen cerkve ni nikake zgradbe in- tako morajo romarji prespavati večina pod širokim nebeškim svodom, le malo jih najde zavetišče v kritem vozu ali pod platneno streho šotora ....
Ob četrti uri zjutraj se zgane celi tabor, očet je frančiškani začno namreč ob tej uri spovedovati. Ob deveti uri zjutraj pristopi župnik z Varcara k oltarju in začne najvažnejše opravilo te božje poti, izganjati iz ljudij hudobne duhove. Obsedenci se morajo po predpisu že dva dni popreje postiti.
Vstopil sem v cerkev in se s težo prerinil do oltarja. Pred oltarjem so ležali na trdih tleh obsedenci. Bilo jih je petnajst, dvanajst pravoslavnih, dva Mohamcdana, med tema sin mojega znanca Berber-bega, ki je stal poleg njega, in ena Mohamedanka. Ko je duhovnik pristopil, poškropil jc vse z blagoslovljeno vodo. In začelo se je strašno vpitje in tulenje, telesa so se začela zvijati in trgati tako, da je moralo vsakega obsedenca dvoje do več oseb s silo držati na tleh. Potem je pristopil Juhovnik k poedincem, govoril nad njimi latinske molitve in jim dal poljubiti križ, katerega mora imeti vsak na vratu obešenega. Obsedenci pljujejo aa križ, rjovejo in se hočejo s silo iztrgati. Duhovnik zopet moli nad njimi, prekriža jih na čelu, ustnicah in prsih, pokropi jih z blagoslovljeno vodo in
organizacije. PraV je, da tej gospodi
kar odločno povemo: Tudi tej liberalni dšabnosti bomo napravili konet! Narodi, ki poje, je naš, kako ničevo pa delajo liberalci s slovensko pesmijo,1 je pokazala najbolje njihova »jugofeloVan-skokulturna« »Zveza slovenskih pevskih društev« ki jo samo na poplrju, za organizatorično delo pa je onemogla. Mi po sestanku »Jugoslovanskih kulturnih društev« nimamo nobenega povoda več, da ne bi o s n o v a 1 i v S. K. S. Z. svoje Zveze pevskih zborov. Današnji občni zbor S. K. S. Z. naj bo začetnik novega našega napredka, iz novega »Ljudskega Doma« naj doni vsem somišljenikom naš klic: N a p r e d u j m o , i z p o p o 1 n u j m o našo izobraževalno organizacijo! (Živahno pritrjevanje.)
Spomin rajni predsednici ženskega od« delka S. K. S. Z.
Dr. Krek: V svojem otvoritvenem nagovoru namenoma nisem opomnil nobenega dogodka v minulem letu. Tudi s svojega stališča globoko obžalujem, ker nas je zapustila neutrudljivo delavna predsednica ženskega oddelka S. K. S. Z. Marija Manfredo. Naj bi ostal spomin blage pokojnice vedno med nami. S. K. S. Z. naj bi pokazala ta spomin tako, da bi romala enkrat na leto. morebiti majnika mesca, na Šmarno Goro, kamor je rajnica tolikrat pohitela z nami.
Z lastnim delom.
Želim, da postavimo vse svoje delo na lastno moč in na lastno silo. Svoje polje orajmo, sejmo in obdelujmo z lastnim delom, s svojimi močmi. Podpore, ki jih je »Zveza« dobila, naj nikogar ne odvrnejo, da bi pozabil plačati prispevke Zvezi.
Boj na kulturnem polju.
Iz tajniškega poročila zvenita ko-rajža in bojno razpoloženje. Podčrtam, d a 11 a š e d e 1 o 11 a p r e d u j e. Z d a j lahko pričnemo boj z nasprotniki tudi na kulturnem polj u. Mi smo do zdaj skromno delali. Nismo se zmenili za nasprotnike, ki so kričali, da je naše delo za nič. Danes smo že toliko močni, da lahko začnemo z bojem proti nasprotnikom tudi na kulturnem polju. Za boj niso dovolj veliki prostori, ampak treba je velike korajže. Ta korajža je odmevala v poročilu tovariša Štefeta in ta korajža mora postati nas vseh skupaj stalen program. (Odobravanje in ploskanje.)
Tajniško poročilo obvelja brez ugovora.
Delo ženskega oddelka S. K. S. Z.
(Poroča tajnica in blagajničarka Pavla V i d er.)
Nekako tesno mi je pri srcu, ko moram danes sama poročati o vsem delovanju ženskega oddelka S. K. S. Z. Prejšnja leta mi je vedno odprla pot rajna gospa Manfredova., požrtvovalna in neustrašena predsednica. Od leta 1902, ko se je otvoril ženski oddelek S. K. S. Z., pa do zadnjega časa, ko je resno obolela, je neumorno delovala za to društvo. Še na smrtni postelji je mislila na nas ter prosila odbornice, da naj ne pozabijo na to društvo ter da naj s po-
vpraša hudobnega duha, če hoče iziti in kam, v vodo ali v ogenj. Bolnik odgovarja srbsko. Potom sc poda k oltarju, poljubi monstranco, križ in roko duhovniku in odhaja zdrav iz cerkve ob strani svojih prijateljev in znancev. Turki skušajo spočetka zbrisati s čela in ustnic križ in prijatelji jim morajo s silo roke držati.
Nisem mogel vzdržati dolgo v cerkvici in se prerinil na prosto. Med tem, ko sem sc pomikal sem in tja med raznimi skupinami in pregovoril s tem in onim par besed, zvedel sem še druge malenkosti glede obsedencev, ki so me zanimale. Tako mi je pripovedoval stari dedo, da se baje vsem s hudobnim duhom obsedenim ljudem najhujše godi ob nedeljah in praznikih, posebno ob Marijinih praznikih. Obsedenci so edino-le pravoslavni in Mo-hamedanci, katolikom pa baje hudobni duh prizanaša. Izganjanje hudobnih duhov v cerkvi sv. Ivo jc bilo že nekoč prepovedano, potem se je pa zopet dovolilo na prošnjo cerkvenih uradov. Zanimivo je, da te prošnje niso vložili samo katoliški cerkveni uradi, marveč istotako pravoslavni in mohamedan-ski . . .
»Kaj pa ti delaš, effendija?« sem čul poleg sobe glas starega Berbcr-bega.,
»Nič.beže! Samo tako se sprehajam okoli in gledam. Kaj pa z Omerorh? Ali mu je kaj odleglo?«
»Zdrav je, effendija! Zdrav kbt riba. Samo malo motne oči ima še in
dvojeno pridnostjo delujejo naprej, da bo procvitalo in se širilo. Temelj nam je postavila takorekoč ona, nad katerim se sedaj dviga — lahko rečem — močno društvo, ki šteje danes 615 red* nlh, 10 podpornih ln 2 ustanovni članici. Od teh se jo poučevalo v šivanju 46 članic. Likanje in vezeftje se ni moglo poučevati, ker ni bilo za to primernega prostora, kar pa upam, da se bo sedaj v teh novih prostorih tudi lahko zopet začelo. V šivanju jo poučevala gospa podpredsednica Križajeva, ki je že marsikatero članico privedla do tega, da si lahko sama kaj zašije in prikroji, da ji ni potreba vsako malenkost dati šivilji. Zato se ji v imenu društva iskreno zahvaljujem. Dalje se je poučevalo v narodnem in cerkvenem petju, katero sta vodila g. učitelj Javoršek in g. černič. Zabavnih večerov pretečeno poslovno leto ni društvo nič priredilo, kajti kar je bilo prireditev v začetku preteklega koledarskega leta, so bile vštete v lanski občni zbor. Preteklo jesen pa radi žalovanja po umrli ge. predsednici in pa radi premale dvorane nismo mogle nobenega zabavnega večera prirediti. Kakor vsako, tako je tudi pretečeno leto društvo obhajalo svojo obletnico s sveto mašo in cerkvenim govorom ter skupnim svetim obhajilom društvenic. Napravile smo tudi majnikov izlet na Rožnik s sv. mašo in s cerkvenim govorom. Društvo se je udeležilo tudi 26. maja procesije sv. R. T., dalje 10. julija shoda »Slovenske Straže«, 17. julija blagoslovljenja kapelice Srca Jezusovega v Rožni dolini. Nadalje je še zadnjikrat poročala rajna ga. predsednica pri glavni skupščini dne 21. julija o delovanju in obstoju ženskega oddelka. Društvo se je tudi udeležilo protestnega zborovanja dne 20. novembra proti rimskemu županu Nathanu. Odborovili sej smo imele 12, pri katerih so se reševale stvari, ki so razvidne v društvenem zapisniku.
Dne 9. oktobra nas je zadela volika katastrofa. Ta dan je namreč umrla naša vrla predsednica, katerega dne sc bo naše društvo vodno z žalostjo spominjalo. K njenemu pogrebu so prihitele vse odbornice, da jo spremijo z zastavo in vencem k večnemu počitku. Tudi mnogo drugih članic in članov je skazalo svojo ljubezen rajni ge. predsednici s tem, da so jo spremili do hladnega groba. Z zastavo in vencom je spremilo društvo k večnemu počitku tudi članice: go. Antonijo Volta, gdč. Zalar, go. Kocmur, go. Vodnik in go. Vesel.
Dohodkov je imelo društvo v preteklem letu 781 K 80 v, izdatkov pa 760 K 37 v. Prebitek znaša 21 K 43 v.
To je moje letošnje poročilo in dal Bog, da bo prihodnje leto boljše in ve-selejše.
Ženska organizacija v »Ljudskem Domu«.
Dr. Krek: Ob tej priliki, ko srno ču-li poročilo o delovanju »Zvezinega« ženskega oddelka, pozdravljam prihod »Katoliškega društva za, delavke« v »Ljudski Dom«. Naj bi naš oddelek in »Katoliško društvo za delavke« delovalo vzajemno, seštersko vsestransko. Praktično se bo lahko veliko več skupno doseglo, kakor do zdaj.
pritožuje se, da ga peče na čelu in ustnah tam, kjer se ga je pritaknil fra-njevec (frančiškan). Pa to bo že minilo. Samo brisat se ne sme, da se čar ne zgubi. Pa idi ga sam pogledat, v Der-viševi kavarni secli pod šotorom. Buj-rum (izvoli), da popijeva čašo črne kave in zapaliva cigareto . . .«
Zvečer, ko solnce zahaja, je okoli cerkvice zopet vse pusto in prazno. Romarji in trgovci so se razšli na vse strani in stara cerkvica zapade zopet za leto dni v svojo samoto in zamaknjenost . . .
»Dons pa že na u šlu use gladku!« sm s mislu sam pr seb, ke sm una nedela tou it h flečkainarjem h kršan-
Računsko poročilo S. K. S. Z. za 1.1910,
(Poroča blagajnik J. S e d m a k.)
Dohodkov je imela S. K. S. Z. 1910 419 K 75 v, stroškov pa 411 K. Članov je pristopilo leta 1910 rednih 22 in 1 ustanovnik. Člani Čebelice imajo vloženih 2600 K.
Blagajnik želi, naj bi člani pridno pristopali moškemu oddelku S. K. S. Z. in redno plačevali prispevke.
Poročilo o poslovanju knjižnice.
(Poroča knjižničar Peter Bizjak.
Knjižnica šteje 1934 knjig. Izposo. dilo se jih je 1663. Knjižničar želi, naj bi se knjige pravočasuo vračale. Predlaga: »Kdor ne vrne izposojenih knjig pravočasno, naj plača od knjige globo 2 v prvi, drugi teden pa 4 v, za manjše knjige, za večje knjige po preteku enega mesca prvi teden po dva, drugi teden po 4 vinarje dnevno. — Predlog obvelja.
Društveni prostori in »Ljudski Dom«.
(Poroča L. S m o 1 n i k a r.)
Kakor druga leta je tudi v preteče-nem letu imel poročevalec nalogo, skrbeti za to, kako se naj pokrijejo stroški za režijo in stanarino S. K. S. Z. Ker se z rednimi dohodki, t. j. članarino to ni dalo doseči je bilo treba poiskati izrednih dohodkov; te so naklonili razni dobrotniki, ki ne marajo biti imenovani, katerim pa bodi vkljub temu danes izrečena najtoplejša zahvala. Vsi ti dohodki so znašali 2399 K 23 v, stroški pa 2473 K 46 v, tako da je bilo primanjkljaja 74 K 23 v. Ker se odslej S. K. S. Z. preseli v nove prostore »Ljudskega Doma«, se bo v tem oziru marsikaj iz-premenilo. Za upravo teh prostorov, za amortizacijo posojila itd. bo skrbela zadruga »Ljudski Dom«, ki bo v pokritje svojih stroškov seveda morala od posameznih društev, nastanjenih v teh prostorih, pobirati primerno stanarino. Tako bo S. K S. Z. morala tudi v bodoče prispevati gotov znesek v ta namen. Zato bo treba pridobiti čim največ članov, ki bodo tudi res plačevali svojo letno članarino in čim najve{ podpornikov, ki bodo vsako leto nekaj kronic žrtvovali za vzdrževanje izobraževalnega dela S. K. S. Z. V ta namen bo treba urediti način pobiranja članarine. Treba bo nastaviti človeka, ki bo vsak mesec, oziroma vsako četrtletje redno pobral članarino od rednih in podpornih članov. Le tako bo mogoče, da bo S. K. S. Z. mogla izpolnjevati svoje dolžnosti nasproti »Ljudskemu Domu«, »Ljudski Dom« pa nasproti svojim obveznostim. Upajmo, da se bo pod lastno streho razvilo novo živahno delovanje S. K. S. Z., da bo nastopila nova doba v korist neoviranega razvoja krščanske prosvete!
O delu Orlov.
(Poroča načelnik Zveze Orlov Vojteh J e 1 o č n i k.)
Zveza Orlov obstoja tri leta. Ustanovila se jo 10. novembra 1907, ko je obstojalo samo 11 odsekov. Danes po treh letih je združenih v Zvezi Orlov 128 telovadnih odsekov. Od teh jih pripada Kranjski 96, Goriški 19, Štajerski 12, Trstu pa 1. V teh treh letih je naša organizacija tako napredovala, da jo pozna vsa širša javnost. Združena je v nji vsa ogromna večina slovenske krščanske mladine. Predsedstvo Zveze
skmo nauk, pa m je mejčkn pred cer-kuja gespud dohtar Zaje pot preteku.
»Neki u narobe, pa rmj 11 že kar če; če že no zame, pa za druge.«
In res, glih ke sm tou jt pu šten-gah u cerku, pa m pride naprut, zape-liuc Žane z Iblane, me prime za pud-pajzdha in me uleče preke Štelnarjem.
»Viš, kuku je dons lep dan, Pepel Tku lepga zimskega dneva že nistna mel u Iblan, uclkar ni več gespud Hribar iblansk žepan. Pejma raj inal špaii-cerat in kam na onga pu litrčka vina. Soja andaht lohka zvečer duma upra-veš in pr maš s pa tud že biu dons. FriŠn lft nama na u škodvu in ene par glašku pa tud mende ne.«
Tku m je začeu Žane pihat na duša in res me je premotit, de sm puzabu na soja kršanska doužnost. Sej pravm: vola dobra, mesu slab, pa če je prou argentinsk, prefesar Rajsnarju lajp-špajs. Zapelu mo je, do sm šou iz nini naprej in de se še dost kuju nism.
»Kam pa misleš de b šla?« sm ga prašu, ke sm se enkat umehčou, kot se gespud dohtar Taučar umehča za mestne deluce pred vulitvam.
»Pejma pud Rožnpoh h Čadct. On ina dobra kapica in pa za prgriznt tud zmeri kej prprav.«
»Nak, pud Rožnpoh pa na grem Tam se Ide strelaja in dhtge take ha-matije se gudoja tam naukuh H čadel pa še clu ne! Pejma kamorkul čš, sati h Čadet nckar. Kdu u tud g'cdu ti*1 žalastn ksiht. Jest sm rad \csnu. 2e :tr že enkrat u štarl. in vtscia Idi tu»"
Orlov je imelo pretečeno leto 44 sej. Odbor Zveze Orlov pa je imel dve seji, in sicer prvo dne 5. junija 1910. v Gor. Logatcu in 4. septembra 1910. na Brezjah. Pretečeno loto je priredila Zveza Orlov pri vseh okrožjih mladeniške tečaje. Tečaje je vodilo predsedstvo Zvezo Orlov, telovadbo pa Zvezin vaditelj-ski zbor. V času od 14. do 27. novembra 1910. se je vršil izobraževalen mladeniči telovadski tečaj. Zveza Orlov šteje danes 3691 članov. Telovadcev je 2526, netelovadcev 407, podpornih članov 758. Javnih telovadb je bilo pretečeno leto 151, izletov 473, predavanj 661. Uniforme ima 1887 članov. Večina telovadnih odsekov telovadi v prostorih izobraževalnih društev, le malo odsekov jo, ki nimajo telovadnih prostorov. Kar se orodja tiče, imajo vsi odseki drogove, nad polovico odsekov pa ima vse telovadno orodje. »Mladosti« prihaja na vse odseke 1171. Vsled sklepa zadnjega občnega zbora se vrši letos v Ljubljani meseca avgusta ob priliki desetletnice akademičnega društva »Zarja« velika Orlovska manifestacija, združena s slovensko-hrvatsko krščansko mladino kot katoliški shod sloven-sko-hrvatske mladine. (Odobravanje.)
Poročilo se vzame na znanje.
Socialni kurz.
(Poroča urednik Fr. Ivrhne.)
Tečaj je vodil g. urednik Fr. Krhne, ki je podal sledeče poročilo: V socialnem tečaju so se obravnavala razna vprašanja iz sociologije, predvsem razni socialni sistemi; v prvi vrsti program krščanskih socialistov in socialnih demokratov. Nadalje jc prišlo na razgovor izmed socialnih problemov delavsko vprašanje. Podrobno smo obravnavali: vzrok delavskega vprašanja, delavsko varstvo v raznih državah, delovna pogodba, delavska plača, strokovna organizacija, štrajki, razsodišča in socialno zavarovanje. Tečaj se vrši vsak četrtek ob 6. uri zvečer v prostorih S. K. S. Z. Udeležba je bila povoljna. Vsakega predavnja se je udeležilo od 15 do 30 oseb, večinoma iz delavskih slojev. Jugoslovanska Strokovna Zveza, ki se prav lepo razvija, zahteva, cla načelujejo njenim skupinam ljudje, ki imajo vsaj nekaj teoretičnega znanja o delavskem vprašanju in nekoliko vpogleda v današnje razmere delavstva. Za to skrbi socialni tečaj, ki je za naše delavstvo neke vrste socialna šola.
Stenografski tečaj.
(Poroča profesor Vagaja.)
Poročati imam o stenografskem tečaju Slovenske krščansko-socialne Zveze. Tečaj se je pričel 15. novembra in je bilo do sedaj 18 ur. Začetkom se je oglasilo samo 14 oseb, potem pa je naraščalo število udeležnikov od ure do ure polagoma na 21. Po novem letu sta se dosedaj vpisala še dva, tako da je vsega skupaj vpisanih 20, prihaja jih pa 18. Kar se tiče napredka, so se absol-virali do sedaj vsi znaki, večina kratic in okrajšav. Do novega leta se je pisalo posamezne besedo, po novem letu posamezne stavke, takoj s februarjem se pa prične z diktatom poljubnih člankov, tako da bo ob koncu tečaja ne samo obdelana vsa tvarina, marveč upam, da bodo dosegli udeleženci pri danih razmerah povoljno spretnost v stenografi-ranju. To vse je mogoče samo vsled tega, ker večina udeležnikov obiskuje
rad ukul sebe. Čad pa na more bt ket udbornk »Glavne pusujilnee« veseu, kokr veš. Pejma kam drgam!«
»Kaj pa, če b šla midva enkat u Šiška h Kankarat al pa h Mohari?«
»Eh, h tistmo Mohari hod pa gespud dohtar Taučar in Bibnkar utrobe vezat in če člouk te dva pušluša, ga more tud hmal dobra vola menet.«
»Če greš pa iz tega stališa, pol pa raj kar duma ustan. Gespud dohtar Taučar in Ribnkar hodta krat k in mal pu ush štarijah utrobe vezat, ne pa sam h Mohari. Pred nima nis varn, če greš na Goluc u Hockatuva tičnea, prec t uta Ribnkar in pa dohtar Taučar za petam in t začneta deklamirat ket šulsk utroc na majfest.«
»Pa use glih! Pejma raj kam bi na fiaš konc, al pa kam pucl Goluc. Mur-de b na blu napčn, če b šla h Češnuvari h Zidanmo most. Ke rad Ide hod-ja in gmah uma mela precl liberalnem Pulitkarjem.«
»Men je use glih,« je reku Žane in zasukala srna se in ja mahnla naprej Kreke Žabjek in čez prule h Češnuvari.
»Glih prou,« je reku Žane. »Plača fcadost pr Češnuvari. Tle ga uva lohka u mire cuklna, in zavila sva ja not.
»O, dobr dan gespudi,« puzdravu naj je birt. »Kar naprej u ta glažunat salon naj greja. Tam je dost plača in gospoda jc not iz mesta.«
Ke pridema not u ta glažunat sa-
redno večere ter marljivo in rešilo sledi predavanjem. Predno sklenem svoje poročilo, želiiy\ izgovoriti malo besedi glede prispevkov. Skušnja jo pokazala tudi drugod, da reclni tečaji ne prospe-vajo, kjer se ne plača nikaka vpisnina. To so je pokazalo tudi tukaj, kjer so kmalu izostali vsi oni ki so se sicer priglasili a niso plačali nikake vpisnine. Ostati mora torej pravilo, da vsak pri vstopu plačaj malo vpisnino. Napravi se lahko tuintam izjema in se koga oprosti. Letos je znašala vpisnina 3 K, od katerih pa dobi vsak redni obiskovalec po 2 K koncem tečaja nazaj. Vpisnina se jc zdela splošno zelo nizka. Mislim, cla bi se pri nji ostalo tucli v prihodnje, zdi se mi pa, cla bi morda ne bilo napačno, ako bi se drugič koncem tečaja raje glasovalo, kako so porabi ta denar, ki so sedaj naravnost vrne. Skoro sem prepričan, da bo večina vedno za to, da se prepusti n. pr. »Slovenski Straži«. In s tem sem pri koncu!
Knjigovodski tečaj.
(Poroča knjigovodja Gogala.)
Knjigovodski tečaj S. K. S. Z. se je otvoril v prostorih Slovenske trgovske šole dne 21. novembra 1910, h kateremu se je vpisalo 15 slušateljev in slu-šateljic. Tečaj so je vršil dosedaj vsako soboto od 8. do 10. ure zvečer, sedaj se je prestavil na sredo ob istih urah, ker ta dan obiskovalcem bolj konvenira.
Obiskovalci so takoj v začetku pokazali, da poznajo praktično stran tega predmeta in da razumejo, koliko pomeni znanje knjigovodstva. Z velikim zanimanjem so pričeli z učenjem in vzdržali isto do sedaj, kar sklepam iz rednega in točnega prihajanja k tečaju in iz vzorne pazljivosti, s katero sledijo predavanjem. Na kratkih praktičnih kupčijskih slučajih so se obravnavale do sedaj glavne knjige dvostavnega knjigovodstva, v katerih ustroj so se obiskovalci vsled svoje pazljivosti zelo poglobili. To znanje se bo razširilo še z obdelovanjem pomožnih knjig in koncem tečaja bodo zamogli odnesti obiskovalci iz tečaja jasno sliko tega načina knjigovodstva. Slovenska kr-ščansko-socialna zveza pa vrši s prirejanjem takih tečajev izborno svojo nalogo.
Pouk v italijanščini.
(Poroča kanonik dr. J. Koren.)
Podučevalo se jo štiri ure na teden v dveh skupinah. V prvi skupini (ponedeljek in četrtek, udeležencev 17), se je predelal Valentičeve slovnice I. zvezek z berili iz vsakdanjega življenja: o stanovanju, pohištvu, obleki, hrani, vrtu, vasi, mestu, o času in letnih časih in pričel tudi že drugi zvezek, iz katerega se bode do konca tečaja še lahko veliko predelalo. V drugi skupini (torek, petek, udeležencev 9) se bo dokončal Valentičeve slovnice II. zvezek skupno z nekaj berili in proti koncu tečaja pride na vrsto »italijanski poslovnik« na izrečno željo udeležencev. — Pridnost, vnema, vztrajnost hvale vredna ; napredek vesel.
Državnopravni tečaj
je vodil poslanec Evgen Jarc. Udeležba povoljna. Razpravljalo se je: Občina in njene naloge, zlasti je polagal predavatelj važnost na to, da se seznanijo slušatelji s težnjami, ki se tičejo stanovanjske preskrbe. Vsakemu predavanju je sledila živahna, zelo informativna in poučna diskusija.
Ion — kokr ga je birt krstu — pa za-čneja ud ush plati upit: Žiuja, Pepo! Žiuja Žane! Dame sa bi mene puzdrau-lale, ke sm še ledek, Žaneta pa muža-kari, in na vem kulk časa b trpou ta šunder, če b na začeu eden upit: štelen-cijum! in ke ga bi liatank pugledam, vidm, de je prefesar Rajsnar.
»Ta je pa lepa!« sm reku preke Za-nete. »Zdej pa vidm, de s rnou prou, ke s reku, de Ribnkar in dohtar Taučar pu ush štarijah utrobe vežeta. Mi-slem, de tud dohtar Taučar in Ribnkar na uta deleč, če je Rajsnar tle. Če b me na blu sram, b sc kar ubrnu, pa b šou.«
»Pejd, pejd! Kua t u glava na pade! Če b zdela midva spet udšla, b s h večni mislel Ide, de sc leberalcu bu-jema, al pa de sma priftošlne duma pu-zabila. Kar kola. u kot se usedma, pa pu trpim a; večn na u trpel.«
In usedla sma se u en kot, ke ni tku ulekl, in začela pušlušat prefesar Rajsnarja, ke jc spet iz dragina ldem ušesa mašiu in murost in Češnuvariu-ve glaže sešiu. Ke jc jejnu nazadne vs spehan, kokr de b dve klaftre deru raz-seku, se je pa gespud dohtar TriUar udkašlu in se nad meljone spravu, zraven pa pulcaje in užitninske pazn-ke tulažu, de jm zatu na morja plač zbulšat, ke je taka dragina. (Glih zatu pa nucaja gnar! se jc uglasu edn ud pušlušaucu.)
('. francoski ln poljski tečaj.
•j Francoščino je poučeval profesor dr. Jer^o. Udeležencev je bilo 40, ki'so sc pridno učili in dosegli lepih uspehov v jeziku diplomatov.
Poljščino je poučeval dr. L. Le-nard. jLTdeležba je bila prav dobra in so se obiskovalci poljskega tečaja zelo pridno in marljivo učili poljščine.
Odbor ženskega oddelka S. K. S. Z.
se je izvolil in konstituiral sledeče:
Predsednica: ga. černič Katarina; podpredsednica: ga. Križaj Matilda; tajnica in blagajničarka: gospica Pavla Vider; odbornice so gg.: Jakopič Ana, Jakopič Katarina, Jcsih Rezika, Kovač Marija, Kremžar Uršula, Ložar Helena, Potrato Fani, Sadar Margareta, štrus Marija, Švajger Ivana, Tome Marija, Verber Amalija, Vrečko Ivanka, Zakrajšek Ivanka.
Moški odbor S. K. S. Z.
Na predlog dr. Krekov so bili v moški odbor na novo izvoljeni: Dr. Pogačnik, Ivan Traven, J. Jovan, Anton Sve-tek, B. Remec, dr. Mcrhar, Mihael Moš-kerc, v odboru pa še ostanejo dr. Krek, Luka Smolnikar, prof. Jarc, dr. Jerše, Sedmak, Peter Bizjak, Ivan Štefe. V pomožnem odboru so: dr. Pcgan, Anton Volta, černič, Gorjup, Kos, dr. Zaje, Kregar, dr. Adlešič, j. Kalan, dr. Koren, dr. Lenard, Urbančič, Jež, profesor Dermastia, prof. Vagaja, Fr. Krhne, knjigovodja Gogala.
Po voiitvi zaključi dr. Krek zborovanje. Zborovalke in zborovalci so si nato poet vodstvom odbornikov S. K. S. Z. ogledali prostore novega »Ljudskega Doma«.
Dr. Šideri o vnanji polili
Dienartije.
(Izvirno brzojavno poročilo »Slov. 0
Budimpešta, 31. jan.
V današnji seji vnanjskega odseka avstrijske delegacije je spregovoril slovenski dolegat dr. šusteršič o vna-nji politiki avstro-ogrskega ccsarstva. Povdarjal je, da debata v odseku kaže čudno sliko, ker vsak govornik gleda vnanjo politiko cesarstva le iz svojega nacionalnega stališča, nihče pa iz stališča skupnih interesov države. Govornik pravi, cla če bi Jugoslovani hoteli postopati v istem smislu, bi morali pobijati tako zvezo z Nemčijo kakor zvezo z Italijo, ker stoje v narodnem boju na eni strani, na severu, z Nemci, a na jugu z Italijani. Toda S. L. S. nc presoja vnanjo politike iz čustvenega stališča, temveč zgolj iz stališča skupnih interesov države. Vsaka zveza je dobra, če služi resničnim interesom monarhije v celoti, t. j. skupnosti vseh avstrijskih narodov. Slovenci bi bili sploh v zadregi, čo bi hoteli iskati vnanjega zaveznika po svojem srcu. Kajti edina slovanska velesila je Rusija. A oficiclna Rusija ža-libog nikakor ne dela s lov a n s koli ar o d n e politike. To se vidi iz njenega protislovanskega postopanja zoper Poljake na severu, a to sc vidi tudi iz njene balkanske politi-k e na jugu.
Na severu kakor na jugu oficielna Rusija ne dela nikdar s 1 o v a n s k e politike, temveč dela na celi črti le
p r a v o s 1 a v n o politiko, ki pomenja mržnjo zoper Slovence in katoliške Hrvate.
Govornik se peča podrolmoje z razmerjem Avstrijo do Italije, potrjujoč, da pritrjuje tozadevnemu pesimizmu delegata dr. K r a m a f a in nikakor nc odobrava optimizma, ki se zrcali v govorili referenta ekse. B a c q u e h e m a in delegata eksc. dr. G r a b m a y c r « j a. Naše razmerje do Italije je zelo resno in noben optimizem ni opravičen. Saj ga jo sam podrl s hvalevredno odkritostjo delegat Bartoli. Ni sc bati ireclentizma, ki se pojavlja po mladih ljudeh na avstrijskih tleh. Pač pa je nevarno tisto ljudsko prepričanje v Italiji, ki jo posebno močno v Gorenji Italiji in ki gre na to, da zjedi-njenje Italije ni dovršeno, dokler jej no pripada tudi T r e n t i n in T r s t.
Poslanec Tre si č: Pa Istra in Dalmacija!
Dr. Š u s i e r š i č: Tudi na to pre-
žijo.
Zoper to močno ljudsko gibanje, pravi govornik, je le eno sredstvo, in to jo, cla smo tako močni, da so nas Italija nikdar ne more lotiti. Potom in lo potem je osiguran mir in je še nadalje osigurana tudi zveza z Italijo. Govornik bode izvajal iz te resnice primerne posledice v vojnem odseku.
Odločno protestuje govornik zoper to, da bi se z ozirom na Italijo prote-žirali avstrijski Italijani od strani naše vlade. Zlasti je »pobožna vera«, če kdo misli, da se bo protiavstrijsko mišljenje v Italiji kaj spremenilo, če so ustanovi laška pravna fakultet a v Avstriji. Radi te bagatele ne bo nc on Italijan spremenil svojih čutil napram Avstriji. Sploh govornik obžaluje, da sc je to vprašanje zopet sprožilo v delegaciji v zvezi z našim razmerjem clo Italije, kajti to vprašanje je zgolj notranja zadeva Avstrije i n ne briga Italija prav nič in se le kompromitira, če se spravlja v zvezo z našo vnanjo politiko.
Glede zveze z N e m č i j o se govornik v toliko nc strinja s Krama* f e v i m p e s i m i z m o m , v kolikor ta meni, da se objema Nemčije ne moremo rešiti in da mora Avstrija zaiti v popolno odvisnost Nemčije. Tudi Nemčija je odvisna od Avstrije, ker je zelo navezana n a njeno prijateljstvo.
Naravno je, da zveza z Nemčijo ni priljubljena avstrijskim Slovanom. To pa so zakrivili najbolj avstrijski nemški n a c i o n a I c i, ki pri vsaki priliki vpijejo, cla mora avstrijska vlada delati ncmškoiiacionalno notranjo politiko — zaradi zveze z Nemčijo, tedaj politiko zatiranja slovanskih narodov. Taki nemškošovinistični izbruhi kompromitujejo zvezo z Nemčijo pri vseh slovanskih narodih Avstrije in to je zelo nevarno za zvezo samo, kajti trajno se ne da vzdržati zveza, ki sc sistematično pristudi večini državljanov,
Da bi bil pa položaj tak, kakor ga je slikal v svojem govoru dr. Kramar, namreč cla Avstriji in zlasti avstrijskim Slovanom sploh ni več pomagati, temu govornik odločno ugovarja. V avstrijskih Slovanih je dosti ljudske moči, da se obranijo vsakega poskusa germanizacije. Mi Slovenci — pravi govornik — smo majhen narod, ali ne poznamo malodušnosti, temveč čutimo v
Buh ve, kulk časa b še dohtar Tril-lar ruguvilu in hrošču, če b na začeu en utrok, ke ga je mela ena gespa u vuzičke iz saba, preke tem jamrajn iz jokam prutestirat in ke je prec na tu še ena harfenistuka pršla in »O mein lieber Augustin, alles ist. hin« zabren-kala, je biu ta sliod, za kerga je Ber-gant use iz unema žrtvou in se ga ne sam duma, ampak tud pu drugeh štarijah, kedr ga je klicala sila, pušton nažlampou, kunčan in prefesar Rajsnar in dohtar Trillar iz Bergantam u soj sred, sa stupil ke čez cesta še u Šu-štaršiču keuder pugledat, če je kej pu-trpežliveh Idi in tucl ud tam se je hmal zašlišu en ubit glas na cesta, ke je spet ud meljonu prpoudvou in čez dragina jamru, nazadnje pa je spet harfenistuka zabrenkala »O mein lieber Augustin!« in tku sa se nam pučas uliladi-lo ušesa in utrok u vozičku putulažu.
»Tu je pa čudn, de dohtar Tavčarja in placrešpehtarja dons ni zraun. A sta. šla murde kam drga m na šilit?« uprašu sm enga mužakarja, ko jc zraun mene sedou.
»O ne! Preh sa guvurl tamla pr un miz, de gespuda dohtar TauČarja gospa nisa pusti pu dneu med te Idi,« jo u^guvuru mužakar.
»A tku je ta reč! Za pu noč je use dobr; pu noč je usaka krava maura,« in Zanete so je strašn fržmagal. »Pa taki a pranja, de jm dcluci na src le-
že ja; takla, ke jh je pu dneu sram iz nam u en štari sedet? Pejte z luč, usi liberaln frakari! Nekar na mislte, de mi na znama bt šteman. Edn nej m pride bliz, kedr uja vulitve, pa ga um tku spudrepu, de u sedem sonc vidu!« rentaču je Zane in se nekokr ni dau pumerit. Šele pr ta trekmo litre se je tulk zbriht.il, de prou za prou ni šou u štarija, do b sc jeziu, ampak cle b biu veseu.
»Nč s nekar preveč h src na žen ta rči; sej mende ja puznaš naše leberal-ce. Uzemima pr en glih dohtar Tril-larja! Ta člouk je punavad vesok, de b mu s tistem fajerberkarskem lojtram, ke se daja trikat raztegnt, na dusegu du glave. Pa ga puglej zdej, ke se bliža ja vulitve! Kuku je zdej puhleven! Še ustričt b se pustu, ket kuštrun,« puguvarju sm jest Žaneta. »Pu mojem mnejn sa leberalci utroc. Kedr se bliža svet Meklavž, tud otroc use ublebu-jeja in jh je. sam med, kokr se pa svet Meklauž pesti putegnt in jm prnese ru-žiču, suheli češpl, peškotu in druge take sladkarije, sa pa spet ta star ku-juci, razgrajači in sojaglauneži. Lebc-ralci sa tud zdela pred vulitvam tku sladki, ket list rajfenkerari iz suheh češpl, kokr uja pa vulitve u kraj, se uja pa spet tku držal pu konc, kokr de b lener pužrl«
»Na tu sc pije!«
Boltatu Pcpe iz Kudeluga.
sebi zadostno moč, da si ohranimo svojo narodnost in jo Se utrdimo. To sposobnost nam daje naša trdna ljudska organizacija, ki sega do zadnjo gorske koče. Avstrijski Slovani moramo zaupati v svojo lastno moč, v svojo lastno prihodnjost. Kar nam zamore največ škodovati, je malodušnost. Nimamo pa nikakega povoda za malodušnost — ne avstrijski Slovani in ne Avstrijci sploh, čo tudi je v obče Avstrijec brez izjeme nekoliko k njej nagnjen.
Našo neodvisnost zamoremo varovati na vse strani — zlasti tudi napram Nemčiji in Italiji — lo s tem, d a smo res močni in da sc no damo vladati po neumestni malodušnosti.
Cel vnanjski odsek je sledil izvajanjem dr. šusteršiča z napeto pazljivostjo od začetka do konca.
janjem dokazala, ko nam je <$d syojih lastnih sredstev in od odličnih phsne-malcev zbrani dar v skupnem znesku 50 kron v ta namen prijazno nakloniti blagovolila. Blagi gospej in cenjenim gospodom bodi s tem izražena najtop-leja hvala! Nadalje se zahvaljujemo navdušenim sankačem mesta Radovljice, kakor tudi vsem iz okolice, da so se sankanja na našem sankališču v tako lepem številu udeležili in s tem ne samo sebi, temveč tudi gledalcem toliko užitka privoščili! — Dostavljamo, da smo ne samo mi, ampak tudi vsi občani za stvar navdušeno zavzeti ter da bodemo vse mogoče ukrenili, da to sankališče, dokler nam bode to vreme dopuščalo v naboljšem stanju vzdrži-mo. Skrbeli bomo med drugim tudi za okrepčujoča sredstva, dobro postrežbo in še boljšo zabavo. Upamo, da se na ta način razcvete ta cvetka v popolno rožo, da naše sankališče v športnem svetu zaslovi in zavzame tisto mesto, ki ga radi svoje lege in slikovite okolice v polni meri zasluži, ter da za časa sankališčne sezije ne mine nobena nedelja in praznik, da bi sankači od blizu in daleč ne pohiteli na naše lepo sankališče. Med tem vršeči priprave za prihodnji praznik Svečnico, kličemo vsem: »Na veselo svidenje v četrtek!«
Društva.
— Za Vincencijevo konferenco
karmelske Matere Božje Vodmat-Selo-Moste je nabrala Ivanka Trček 27 K 64 h, in gospod Oražem Josip in Križaj Martin 8 K. Društvo ima v oskrbi tri družine ter dve vdovi. Bog plačaj stotero darovalcem!
Novi nemiri v Yemenu.
Turška vlada bo odposlala v Temen izredno veliko vojaštva, nad 63 tisoč mož, da uduši vstajo upornih arabskih rodov. Tej armadi stoji nasproti 35 rodov Mahidisa in Imanisa, skupno 100.000 konjenikov.
Za mladoturški režim arabska vstaja, ki traja že mesece, ni mala nevarnost. Arabsko duhovništvo podpira namreč gibanje upornih rodov proti gospodstvu sultana in vedno bolj sc vstaja razširja. Bati sc je treba, da bodo v najbližjem t asu zavzeli vstaški Arabci Moko. Ako Arabci dosežejo ta cilj in pride nacionalna sveta posest mohamedancev v roke vstašev, potem je skoro gotovo izgubljena vlada sultana nad Arabijo. To veliko nevarnost je turška vlada spoznala ter je tc dni odposlala veliko vojaštva v uporne kraje, kateremu bo sledilo v kratkem še več, večinoma domobranstva, tako da bodo turške čete v kratkem dosegle v Arabiji zgoraj označeno število. Dejstvo, da se mohamedanci upirajo sultanovi vladi, zadostuje, da se spozna, da je arabsko gibanje veliko bolj nevarno, kakor vsakoletni nemiri na Balkanu ali vstaje Druzov. Najbolj razširjena je vstaja v Yemenu, pokrajini ob južnozahodni obali Arabije ob Rdečem morju, ki sega do 18. stopnje širine. Yemen se doli v štiri vilajete, Usir, Ho-deida, Sana in Tais, ki obsegajo skupaj 191.100 kvadratnih kilometrov površine s 75.000 prebivalci. Južni del Ye-mena in ravnotako otok Kamara, ki leži zahodno od Sane pred obalo, sta pod angleškim varstvom. Yomen jc bilo najstarejše arabsko kraljestvo. Nasledniki Kahtana in Himjara so menda po sporočilih 2500 let vladali nad južnim delom Arabije neposrodno in posredno nad severnim delom. Zgodovina teh kraljev je vpisana na kovinskih in kamnitih ploščah, katerih veliko število jih je shranjenih v britanskem muzeju v Londonu. V novejšem času imajo tudi v berolinskem muzeju precejšnje število teh napisov, ki jih je našel raziskovalec C. Glaser. Najvažnejša država Hinjarov je bila sedanja pokrajina Saba, z glavnini mestom Mariaba, ki se sedaj imenuje Marib. V starih časih so imenovali to pokrajino Arabia Felix (srečno Arabijo), bržkone vsled njeno bogate trgovine z dišavami in drugimi dragocenostmi. Yemen so leta 529 po Kristu osvojili Abesinci, leta 574 (ali 606) Per-zijci in leta 1517 Turki. Vendar 1. 1630 je izgnal glavar Khasum Turke iz Arabije, ki so obdržali samo nekaj krajev ob obali, in leta 1761 je našel Karstens Nizbuhr Imama iz Sane kot vladarja nad 30 provincami. Dne 25. aprila 1872 so si Turki zopet osvojili deželo, vendar je turška vlada ostala dostikrat samo nominelna ter je mnogo trpela na ugledu zaradi neprestanih uporov, zlasti od leta 1895.
ZimsKi Spori.
— Sankališče Lancovo na Gorenjskem. Kdor je bil v nedeljo, 29. januarja 1911. na Lancovcm pri Radovljici, ta mora priznati, da se je naše na daleč okoli znano sankališče prav imenitno obneslo. Topli žarki solnca in nad vse povoljno vreme doprineslo je, da se je užitka polne zabave udeležilo mnogo-brojno število njenih prijateljev. Zastopana je bila razun Radovljice tudi cela naša lepa gorenjska okolica, posebno pa je za zabavo navdušeno mesto Kranj pokazalo, kako simpatično in priljubljeno mu je naše sankališče, ker nas je vedno, posebno pa zadnjič z velikim številom udeležencev počastilo. Sanka-liščni odbor smatra vsled tega za svojo dolžnost se tem potom najtopleje zahvaliti v prvi vrsti veleugledni in vedno vsem prijazni gospej Minki Hrašo-vec, katera je za obstanek tega sanka-lišča najbolj vztrajno delala in brez težnje za lastnim užitkom to tudi z dc-
Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem. Dne
14. februarja se vrši ob pol 6. uri zvečer v bibliotečni dvorani c. kr. deželne vlade izvanredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Naznanila predsedstva. 2. Pristop k avstrijskemu osrednjemu komiteju za odvračanje jc-tike. 3. Odobritev pravil tega komiteja. 4. Volitev delegatov. 5. Eventualni predlogi.
— Avstrijski osrednji komite »Vi-ribus unitis« za odvračanje jetike. Z o
lani so se na Dunaju vršila pogajanja zastopnikov posameznih društev, ki se bavijo z bojem proti jetiki, da bi se ta društva tesneje združila in kot uspeh teh pogajanj pozdraviti je ustanovitev avstrijskega osrednjega komiteja za odvračanje jetike. Le-ta ima namen, zasledovati in priporočati vse, kar more služiti kot sredstvo v boju proti jetiki. Osobito naj omogočuje medsebojna posvetovanja glede, vseh odvračanja jetike tičočih se vprašanj. V ta namen sc bode vsako leto vršil splošen shod proti jetiki. Osrednji komite pa naj bo tudi v neprestani dotiki z enakimi društvi v inozemstvu in naj tako našim društvom posreduje to, kar se je izkusilo in izvedlo drugod. Osrednjemu komiteju pristopila bodo vsa društva, ki se v katerikoli obliki pečajo z odvračanjem jetike. Na delovanje komiteja bodo imela vpliv po upravnem svetu,, v katerem bodo zastopana. »Deželno jjo-možno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem«, ki jc v principu žo sklenilo pristopiti komitoju, bode imelo vsled velikega števila svojih članov v I
upravnem svetu tri dejegate. — Pri splošnih shodih proti jetiki, ki so bodo odslej prirejali vsako leto in katerih prvi se bode že v spomladi vršil na Dunaju, ne bodo le smeli sodelovati vsi člani društev, pripadajočih komiteju, temveč vsi zdravniki in vse osebe sploh, ki se zanimajo za boj proti jetiki.
—	Slov. osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani ima občni zbor dne 2. februarja ob pol 10. uri dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma«.
—	Roditeljski sestanek. V nedeljo, dne 5. t. m., se vrši na meščanski šoli v Postojni roditeljski sestanek. Na dnevnem redu je predavanje ravnatelja g. J. Brinarja o vprašanju: »Katere prednosti za življenje nudi meščanska šola v primeri z nižjimi razredi srednjih šol?« Temu bo sledilo s skioptič-nimi slikami pojasnjeno poučno predavanje o človeških oblačilih.
Kranj. Zadnja nedelja v Kranju je prinesla obiskovalcem Ljudskega doma prav lep užitek. Izobraževalno društvo Kranj je imelo goste. Iz Škofje Loke je prišel pevski zbor ondotnega izobraževalnega društva. Ob pol osmih zvečer se je napolnila prostorna dvorana Ljudskega doma do zadnjega prostora. Najprej je dramatični odsek društva Kranj predstavljal Medvedovo: »Na ogledih«. Igralci so svoje naloge prav dobro pogodili. Obe možitve željni hčerki dobrih očetov ste s svojim dobro preštudiranim igranjem gotovo v vsakem gledavcu vzbudile simpatije, da jima je privoščil izpolnitev njunih srčnih želj. Karimpaltiju in baronu se je občinstvo smejalo, če sta se le prikazala na odru. Tudi trije očetje so
svojo nalogo dobro izpolnili. Igra sama je gotovo prav pripravna sedaj v pred-pustnem času. Veliko je bilo pričakovanje, kaj nam prinese druga igra, Vodopivčev Kovačev študent. Saj kaj takega še v Kranju ni bilo, igra s samim petjem. Mnogo jih je tudi bilo, ki so hoteli videti enkrat Škofjeločane na odru. Prvo dejanje pri Kovačevih je že pokazalo, da so naši gostje mojstri v petju in igranju. Kovač, kovačica in poštni sel so se v vsakem oziru odlikovali. Drugo dejanje — v mestu ponoči, je pokazalo pravo Tipično sliko krokar-skega življenja, ki mu kazen sledi za petami. Trdo je padal rdeči dežnik Kovačev po plečih zanikrnega študenta, kar je na dijaškem stojišču vzbudilo dokaj sočutja. Dovršeno je bilo zadnje dejanje v kovačnici. Kovačev sin je igral in pel izborno. Samo hvala Škofjeločanov se je slišala, ko so se ljudje razhajali. Včasih malo dolge pavze je krajšal glasovir v spremstvu gosli. Po igri so se igralci obeh društev zbrali, da sc seznanijo med sabo. Obisk Škofjeločanov v Kranju ostane Kranjcem v najboljšem spominu. Zbližal jo naši izobraževalni organizaciji in pokazal našo edinost.
— Slov. kat. izobraževalno društvo v Radovljici priredi na Svečnico, dne 2. februarja v hotelu Bastel predpust-110 veselico. Začetek ob 7. uri zvečer. Spored: 1. Planšarica, šaljiv prizor s planin; 2. Urban Smukova ženitev, narodna veseloigra v treh dejanjih. Po Jos. Jurčiču priredil Jos. Vole. 3. Prosta zabava. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Gospodarstvo.
— Zadružni tečaj na Grmu prirei ravnateljstvo kmetijske šolo od 6. d 11. februarja t. 1. Pouk bo vsak dan o 9. do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. ut popoldne. Na sporedu tečaja so sledi ča predavanja: Važnost kmetijskeg zadružništva. Različne vrste kmeti skih zadrug in njih naloga. Uredba i poslovanje živinorejskih zadrug, nili karskih zadrug in vinarskih zadruj Važnost, uredba in poslovanje denai nih zadrug. Zadružno knjigovodstvo praktičnim izgledom. — Kdor se že tečaja udeležiti, naj so oglasi po dopii niči pri ravnateljstvu kmetijske šo! na Grmu. Podporo potrebni vnan udeleženci dobe plačano železniCn vožnjo do Novega mesta in za hrano i prenočišče po 2 K na dan.
Živinorejska zadruga na Home naznanja, da imajo njeni člani na pn daj okrog 400 brojili svinj in 300 pli menskih prešičev. Ker so sedaj ra< enega slučaja kuge pri goveji živini Mengšu semnji v kamniškem okraj zabranjeni, se kupci vabijo, da pridej kupit na dom, in sicer dobo dobro i zdravo robo v občinah Homec, Šmarci Volčji potok, Radomlje, Rovo in dni god. Pripomni sc, da je kupčija po do meh dovoljena. Dolenjci lahko spravi jo kupljene prešiče po železnici domo\ — Pridite, kupci, kupčija dobra, blag izvrstno!
Književnost.
Našim malimi Vzgojne slike i Svetega pisma. — Kadar izide kaj do brega, za naše otroke, moramo biti ve seli, ker zanje ni nikoli zadosti štor jeno. Otroku se čedalje večja skr posvečuje in po pravici, zakaj ohranit naše male dobre, nedolžne in ljubez nive, je ena najvažnejših nalog moderni dobi, ki za svojim bleskon skriva toliko nevarnosti za mladino »Katoliška Bukvama« v Ljub ljani je zato kaj srečno ukrenila, ko j izdala knjižico s podobami in teksten iz Svetega pisma »Našim malim«. Ž naslovna stran, ki predstavlja angela kateri naznani pastirjem Jezusovo roj stvo, je ljubko in nežno koncipirana pravtako tudi ostalih pet koloriranil slik na celi strani. Zraven pa je berili sestavljeno od izbornega pedagoga, k pripoveduje preprosto, prisrčno, jasn in govori naravnost otroškemu srci tako da ga bodo mali lahko razumel in se bo izobraževala tako njihova lep duša. Besedilo obravnava Sveti Božii ko se Jezušček rodi in ga pridejo moli in častit pastirji ter sveti Trije kralji potem je opisano življenje Jezusovo, ki je bil mladenič in bil pokoren svojin starišem, nato, kako je zelo ljubil otro ke, končno prizor Cvetne nedelje. Zad nja sličica je o Jakobu, ki je v sanja! videl nebeško lestev z angelci. Vsak: 'teh zgodb se konča z lepim podukom primernim za sprejemljiva in dobri otroška srca. — Lepšega berila zi otroke, bodisi za katerokoli priliko pai ni izlepa, kakor je ta-le knjižica s po aobami, ki stane le 90 vinarjev. Dobi si v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Urbanus, Knjiga o lepem vedenju 3 K, vez. 4 K, po pošti 30 vinarjev vef Tako dobre knjige slovensko slovstvo po soglasnem mnenju kritike koma pozna in celo drugi narodi nimajo v tem oziru kaj posebno boljšega poka zati, katoliški Nemci pa celo nič ne Knjiga je neobhodno potreben kažipot za lepo vedenje v domači hiši, javnosti in vseh prilikah družabnega življenja, zato si olikanega Slovenca brez tc knjige ne moremo misliti.
Zabukovec, Pouk zaročencem i« zakonskim. Vezano 1 K 40 vin., po pošti 20 vinarjev več. — Zabukovčev pouk jc postal vsej duhovščini, duhovskim uradom in nič manj tudi vsem, ki hočejo v zakonski stan stopiti in v njem & žive, dragocen pouk za pripravo za ta sveti stan, kakor tudi za to, da v njeru krščansko, zdravo in pošteno žive, Lpošleva vso cerkveno in državne določbe glede zakona in je absolutno zanesljiv v vsakem oziru.
Za vseučilišča.
Velikanski izgredi na krakovskem vseučilišču so povzročili, da jc starodavno krakovsko vseučilišče zatvorje-no. Zdaj je v Krakovu mirno. Zc dolgo vrsto let sem smatrajo svobodomiselci naša vseučilišča za svojo last. Profesorji uče večinoma tako, da vzgajajo vseučilišča v naši katoliški Avstriji svobodmislece in soc. demokrate. N« krakovski univerzi je bil pozvan za profesorja sociologije duhovnik Zim-mermann. Svobodomiselstvo je zato zbesnelo in vprizorilo kravale med Zimmermannovim predavanjem. Vsc-učilišku oblast jo zato po za služenj'1
kaznovala svobodomiselne kričače. Svobodomiselno časopisje je na to toliko časa hujskalo, da je svobodomiselno krakovsko dijaštvo vprlzorilo na krakovskem vseučilišču nečuvene izvede, ki srno jih opisali v včerajšnjem našem listu. Svobodomiselno časopisje 0d »N. Fr. Presse« do glasila ljubljanskega tržnega nadzornika zdaj skovi-jca, ker naučna oblast nastopa proti svobodomiselnim razgrajačem in vlomilcem. Naj kriči in upije. Krščanske •stranke znajo, kaj da jim je storiti. Gre za to, da ne bodo vseučilišča vzgojeva-lišča bogotajcev, marveč v prvi vrsti Zavodi, namenjeni edino vedi in izobrazbi, ki danes itak v Avstriji po krivdi svobodomiselnih profesorjev nazadujeta, kar opetovano naglašajo celo ;vobodomiselci po svojih glasilih.
Svobodomiselni izgredi v Lvovu.
V lvovski tehniki so morali ustaviti predavanja. Svobodomisleci so namreč razbili šipe in razgrajali. Svobodomisleci so tudi preprečili vsa predavanja medicinske fakultete. Med .lijaki so se vršili boji. En dijak je nevarno ranjen. Vsepoljski dijaki se ne zavzemajo za stavko. Ko je prijezdila policija, so stavkujoči dijaki zaprli železna vrata. Tudi popoldne so bili izgredi. S palico je bil udarjen profesor Šieradzki.
Krščanski socialci in vseučiliško vprašanje.
»Pijeva korespondenca« objavlja daljši članek, ki naglaša, da ima 95 % avstrijskih katoličanov gotovo pravico, da imajo katoliški akademiki in učitelji vsaj tiste pravice ,ki jih imajo dru-ji. Pravico imajo katoličani, da si jo pribore. Članek konča: Zadnji čas je, da se pripravimo na to, da odbijemo napad svobodomislecev na akademično svobodo katoličanov. Soglašamo.
Železniško vprašanje v krnskem okraju.
(Dopis.)
»Slovenec« je zadnji torek prinesel 7,animivo poročilo o deželnem železniškem odboru, katerega seja jc pričala, kako neumorno in dalekosežno dela naša stranka pod spretnim vodstvom našega deželnega glavarja za pre-koristne nove železniške zveze. Govorilo se je tudi o kamniški železnici in deželni glavar je omenjal, da je zdaj na Dunaju proga Motnik—Domžale v ospredju. Povedal je pa tudi, da tega, kje pojde proga, ne bo nihče pri nas odločeval, marveč le tehnik in vojak. Kjer bodo računi kazali boljše in kjer bo za vojaške namene bolj preskrbljeno, tam pojde. Popolnoma v redu je, da se vsaka stran potegne za svoje koristi in vse stori, kar more, da obrne pozornost na svojo plat. Pri nas se zdaj kosamo s progo Motnik—Kamnik. Kakor nihče ne more zameriti Tuhinjcu, da-1 se poteguje zase, tako mora tudi vsak razumeti, da se Črni graben in morav-ška dolina zanimljeta za progo Motnik—Domžale. Po časopisih se o ti reči ne kaže prerekati, tudi v deželnem železniškem odboru naj ostane tako, kakor se je po duhoviti previdnosti deželnega glavarja pričelo, da se ne zanese s prepirom sovraštvo med ljudi. Deželni železniški odbor more v zvezi z našimi poslanci pospešiti, da se sploh začne to važno delo za našo deželo in more vplivati, da. se čimprej dovrši. Določevanje prog in drugih podrobnosti pa ne spada v njegov delokrog.
To je edino pravo stališče, ki ga bo razumel vsak pameten in razsoden možak. Paziti pa moramo, da se umazani in za vsako grdobijo pripravljeni liberalizem ne polasti krajevnih na-sprotstev in ne prične napeljevati vode na svoj mlin. Saj imamo zgled iz Bele Krajine. Samo naši stranki in njenemu res čudovito smotrenemu delu se imajo zahvaliti Belokranjci, da se je v državnem zboru potrdila njihova železnica in se je zanjo dovolilo lepo število milijonov.. Ostudni liberalci so pa ob tej priliki z grdo hujskarijo vznemirili cel črnomaljski okraj, ki se je kosal z metliškim v tem vprašanju in za svoje dolgoletno, izredno težavno delo je namesto hvaležnosti izkušal deželni glavar nekaj časa hude napade. Liberalni uradniki in magnatje, ki so se jim pridružili plačani študentje, so marsikoga Speljali. Laž jc imela tudi tukaj kratke noge. Zadnje državnozborske volitve so pokazale, da je ljudstvo ozdravljeno in da popolnoma zaupa naši stranki. Vse liberalno delo je bilo zastonj.
Nekaj podobnega, kot se je godilo v Beli Krajini, bi radi liberalci začeli tudi v kamniškem okraju. Ob času volitev v državni zbor se ni nikjer, dasi
bili povsod volivni shodi, omenjala z nobeno l-esedico proga Motnik—Domžale. Takiat se je torej splošno priznavala samo ena proga Motnik—Kamnik.
če so se torej naši poslanci v državnem zboru zavzeli zanjo, je bilo to popolnoma pravilno in z zmislu želja, ki jih je izražalo ljudstvo na volivnih shodih. Samo našim poslancem se jc treba zahvaliti, da je to vprašanje sploh prišlo v tir in da se jo že enkrat predložila državnemu zboru proga Polzela—Motnik. S tem se je napravil velik napredek, ki morajo biti zanj hvaležni vsi brez izjeme. Kje pa je bil pred štirimi leti liberalni notar Rahne? Tudi v Lu-kovici je bil javen shod. Če je res kaj vnet za železnico skozi Črni graben, naj bi bil takrat, ko je bil pravi čas, sam ali po kakem svojem pristašu pri volivnem shodu zahteval imenovano progo. Zdaj se pa štuli za voditelja in v zvezi z lukoviškimi in krašenjskimi liberalci hujska proti naši stranki, ko pa pride v Ljubljano, pa izreka deželnemu glavarju in s tem stranki, ki je vse delo v železniškem oziru od nje začeto, zaupanje.
Ravno zavoljo Ralineta pišemo ta članek. Cel brdski okraj z Domžalami vred dobro ve, da je misel, naj se prične delo za. progo Motnik—Domžale, sprožil vrli somišljenik naše stranke, župan Pestotnik iz Blagovice. On je dal ognja za to reč; on je sprožil, da se je naredila spomenica na ministrstvo in da je šla deputacija na Dunaj. Prismo-lil se mu je šele vsled njegovega dela liberalni lukovški notar Rahne. Nič nimamo proti temu, da liberalci z Rahne-tom vred složno sodelujejo z nami vred, toda voditi ne smejo tega dela ljudje, katerim glavni namen ni železnica, marveč politična hujskanja, obrekovanje proti naši stranki in njenim poslancem in sploh umazana politična gonja za bankrotni liberalizem. Svojim očem nismo verjeli, ko smo brali, da je v železniškem odboru tudi Rahne. Kdo ga je postavil. Pri velikem železniškem zboru ni bil izvoljen; pač pa se je takrat določilo, da pride pooblaščenec vsakega lokalnega železniškega odbora tudi v glavni odbor. Ogorčeni vprašujemo: Kdaj se je za progo Motnik— Domžale izvolil lokalni odbor? Kdo ga je izvolil? Kdo je dobil od glavnega odbora pooblastilo, da naj vodi to reč? Naj ne mislijo liberalci, da si bomo pristaši S. L. S. v brdskem okraju pustili komandirati od peščice ljudi, ki nima sicer nobenega pomena več v našem javnem življenju. To se mora popraviti, in sicer takoj! Da se izvoli res ljudski lokalni odbor, bi bilo najbolj pametno, da vzame to reč v roke Kmečka zveza, ali pa naj kateri naših županov skliče vse župane in svetovalce, da se dogovore in da izvolijo može svojega zaupanja. Če hočejo dati tudi kakemu liberalcu prostora v odboru, jc njihova reč; na noben način pa ne bodo pustili, da bi se to važno gospodarsko vprašanje zlorabljalo v liberalne in politične namene. Reč je važna; pri zadnjih volitvah v cestni odbor pred nekaj dnevi se je že pokazal poguben vpliv liberalne zvijačnosti. Iz kmečkih občin so bili seveda naši možje v ogromni večini; in vendar so poleg drugih naših z večino glasov izvolili tudi Rahneta vmes. Dokazovalo se jim je z železnico, češ, Rahne je za to potreben, da dobimo progo skozi Črni graben. Kako otročji je ta razlog! — Rahnetova pomoč v železniškem vprašanju ni vredna pol fajfe pepela. Kar se je naredilo, je Pestotnikovo delo in zdaj je vse v pravem tiru. Odločeval pa ne bo ne Rahne, ne lokalni, ne deželni železniški odbor, marveč edinole tehnik in vojak. To načelo je odobril tudi Rahne sam, ko je deželnemu glavarju izražal zaupanje in zahvalo. Pač pa bo Rahne, če se nam naša želja uresniči, kričal na vse pretege, da je samo on vse dosegel, in če se ne posreči, da bo z ogorčenostjo delal krivo našo stranko. Take reči so nevarne in zato smo zapisali te vrstice, cla o pravem času pride potrebna jasnost med ljudstvo. Dolžnost vseh somišljenikov S. L. S. v Črnem grabnu in na Moravškem je pojasniti to zadevo. Saj imamo najlepši zgled, kako delajo liberalci za nas, iz državnega zbora. V železniškem odseku je tudi liberalni poslanec Hribar. Izročili so mu že zdavnaj, naj izdela poročilo o progi Polzela—Kamnik. To poročilo bi bilo že moralo priti na dnevni red. Poročila pa ni bilo, ker ni bilo Hribarja na Dunaj. Zato se tudi železniški odsek o tem ni mogel posvetovati. Če ima Rahne torej res kaj zmisla za našo progo, naj prime Hribarja in naj mu od svojih pristašev izreče zasluženo nezaupnico ter naj zahteva od njega, da odloži poročilo, ki po njegovi krivdi ni prišlo v razgovor. Bolezen nič ne izgovarja. Če je Hribar bolan potem je tembolj njegova dolžnost, da prepusti važno in nujno reč drugim, ki so zdravi in ki bodo svojo dolžnost izvršili. To je treba povedati ljudem, potem bo vsak pastir Izprevi-del. da nc more bili slabše, nego čc
liberalec v okraju, ki je skoraj brez-izjemho naš, hoče nositi prvi zvonec v kakejm javnem vprašanju.
i' ----
IZ DELEGACIJ.
f	Zunanje zadeve.
V včerajšnji seji odseka zunanjih zadev je kritikoval Grabmavr Krama-fova izvajanja. Dr. Kozlowski jo izjavil, da se temelji poljske politike niso izpremenili. Poljaki se vedno zavzemajo za moč Avstrije kjer edino so dobili zaščito svojega narodnega razvoja. Dr. Kramar je slikal prečrno položaj. Graja, ker se izganjajo Slovani iz Prusije. Marckhla veseli, ker se zunanja politika ni izpremenila. Končno je še enkrat ponavljal Kramar v nekoliko drugačnih besedah, kar je bil že povedal v svojem prvem govoru. Udržal izjavlja, da bi bilo najboljše, če bi Evropa proglasila Avstrijo kot nevtralen teritorij.
Bosenski odsek.
Vsi govorniki so izjavili, da so neupravičene ogrske zahteve glede na Bosno. Glanz zahteva, naj se že zveže-ta Bosna in Dalmacija z monarhijo.
HRVAŠKI SABOR.
Sejo 30. t. m. otvori ob 11. podpredsednik dr. Šuperina; obisk je slab, virilistov ni. Od vlade sta navzoča Chavrak in Amruš, kasneje pride tudi ban Tomašič.
Dr. Prebeg vloži nujni predlog v zadevi gozdnih poškodb, Jalžabetičev predlog iz prejšnje seje se odkaže gospodarskemu odseku. Poslanec Jalža-betič utemeljuje nato svoj predlog za reformo občinskega zakona. Poslanec dr. Pomper utemeljuje svoj nujen predlog, da vlada vse spise, ki se tičejo železniške pragmatike, predloži saboru. Pridružuje se Stjepan Radič, ki med ostalim imenuje koalicijo »bando 35 ljudi, ki jih veže revers«. Za nujnost govori tudi dr. pl. Nikolič, da pride resnica na dan, ko se njemu očita odgovornost za pragmatiko. Radič mu zakliče: »Bandonfuhrer!« Sploh je med vsakim govorom jako živahno: razburjenje in veselost se menjata ob raznih medklicih in boljših ali slabših dovti-pih.
Po popoldanski uri interpelira dr. Mazzura radi pospeševanja industrije. Odgovarja ban Tomašič, ki v svojem govoru čisto brez vseh diplomatičnih olfepšav imenoma graja razne zagrebške liste, na koncu pa obljubi pomoč domači industriji. Interpelant se z odgovorom zadovolji.
Ob 6. uri zvečer se seja nadaljuje. St. Radič interpelira radi masreglova-nja 21 finančnih uradnikov, ki so bili prestavljeni iz Varaždina, ker pri zadnjih volitvah niso glasovali za vladnega kandidata. Odgovarja ban Tomašič, ki zavrača napade na deželno finančno ravnateljstvo, sicer pa izjavlja, da meritorno ne more odgovoriti, ker spada stvar v kompetenco skupne vlacfe Radič vzame odgovor na znanje, nakar ga hrupno napade opozicija. — Isti poslanec interpelira radi zavlačevanja zgradbe deželne bolnišnice v Zagrebu. Chavrak je odgovoril, da je šc treba strokovnega izvida, ako je določeni prostor dovolj obsežen za 20 paviljonov. — Dr. Mažuranič konstatira pre-kršitev poslovnika, ker predsednik ni vprašal sabora, ako vzame banov odgovor v zadevi strahovanja finančnih uradnikov na znanje. Besedo poprime več govornikov, hrup tu in tam precejšen. Končno izjavi predsednik, da je debata zaključena. Velik hrup. Predsednik se ukloni in vpraša sabor, če vzame banov odgovor na znanje. Zadeva pride v roke odseka ad hoc. — St. Radič interpelira radi visokih kazni pri prestopkih proti lovskemu zakonu. Chavrak obljubi preiskavo in remedu-ro. Radič z odgovorom ni zadovoljen, tudi sabor ga odkloni in pride stvar v poseben odsek. — Poslanec Babogre-dac interpelira radi kazni pri veterinarskih prestopkih; odkazano vladi.
Nato odredi predsednik prihodnjo sejo na 7. svečana in tudi dnevni red. Koalicija protestira. Ob 9. uri zvečer jc seja zaključena.
Koalicija jc še tisti večer nabrala podpise, na predlog za sklicanje prihodnje sejo že naslednji dan 31. januarja ter ga hotela še ponoči vročiti podpredsedniku Praprotoviču.
Hrvaška saborska adresa
na kralja povdarja neomajno hvaležnost in zvestobo Hrvaško do vladarja. V najvišjem reskriptu omenjena nesporazumi jen ja z Ogrsko glede tolmačenja nagodbe jako kale državnoprav-njo razmerje obeh dežel. Pozdravlja kraljevo sporočilo, da se bodo s tem ba-vile regnikolarne deputacije. Dolžnost teh bo delovati na izpeljavo nagodbe-faih določil glede integvilele teritorija kraljevine Hrvaške, Slavonije in Dalmacijo, Pozdravlja sc tudi snoročilo.
da se pravično reši vprašanje železniške pragmatiko. Hrvaško ljudstvo bo šele potem mirno, kadar se bodo spoštovala njegova v nagodbi zajamčena prava in se svetosti njegovega jezika ne bc nihče dotikal. Pozdravlja v reskriptu naznanjene zakonske načrte in izjavlja, da bo hrvaški sabor vedno stremi! za tem, da bo njegovo delo prestolu \ slavo in domovini v blagor.
Merske novice.
š Društvo Z. S. P. oziroma celjska tiskarna je te dni sklenila, da stopi \ likvidacijo, kar smo zvedeli iz zanesljivega vira. Isto je zahteval že dr. Benkovič pri občnem zboru koncem decembra 1910, isto hočejo doseči tudi udeležene posojilnice, da rešijo svoje vloge; težko je tedaj razumljivo, čemu je bilo treba šole tacega pritiska, cla je odbor izj)olnil svojo obljubo. Likvidacija se tedaj na vsak način izvrši, seveda se liberalci kruto varajo, če mislijo, da bodo po svoji glavi delali de-finitivne bilance in odpisavali vloge posojilnic. Strah, povzročen po provi-zorični zatvoritvi podjetij vendar m bil odveč.
š Likvidacija Z, S. P, se bo mirne izvršila; liberalci naj le sami skrbe, da bodo vzdržali svoja podjetja, kakor mi svoja, saj naše posojilnice pa naj puste v miru. Grdo laž so raztrosili, da je dr Benkovič zahteval likvidacijo po celjskem magistratu; če bi se tudi clruštvc razpustilo, bi sc podjetja ne zatvorila in likvidacijo bi izvršil poseben odbor izbran iz članic samih. — Res skoro bc potreba posebnega lista, da ovržemc vse laži, s katerimi operirajo liberalci cla zakrijejo svoje namene.
š Monoplan se je zgradil zadnji čas v Mariboru, in sicer po načrtu znanega aviatiškega športovca Oskarja pl Rzilia. Monoplan telita 300 kg. ima 23 kvadrat metrov ploščine in en rnotoi 50 konjskih moči. Bomo videli, kako se bo obnescl.
Dnevne novice.
-f- Deželni zbor kranjski. Čujemo cla se snide deželni zbor v kratkem najbrže 11. t. m., da sklene melioračnl zakon po besedilu, kakor je dogovorjen med deželnim odborom in vlada Zajedno bode deželni zbor sklepal tud; o melioračnem posojilu v znesku 1( milijonov K za vodne in druge zgradbe za izboljšanje kmetskega gospodarstva
-j- Višek nasilja. Našim avstrijskim Nemcem raste vedno bolj greben, avstrijska vlada pa je danes tako slaba, da se nc upa nastopiti zoper najhujša nasilstva nemškega nacionalizma. V Dečinu so Nemci sredi decembra 1910 djali na proskribcijsko listo f-čeških hišnih posestnikov, 7 privatnikov, 15 državnih uradnikov, 28 železniških uradnikov, 19 slušateljev kmečke šole, 131 poslov, 52 črcvljarjev, 15 mesarjev, -48 delavcev, 50 izvoščkov in hišnikov, 24 branjevk, 9 natakaric in 8 opekarskih delavcev, ker so se za Čehe zapisali, z ženam; in otroci vred jih je bilo 700. Ta proskipcijska listina, ki je bila v več tisoč izvodih natisnjena in je Nemce pozivala na bojkot zoper, te ljudi, seveda ni bila od c. kr. pravd-nika konfiscirana, temveč se je nemoteno kolportirala, dasi vsebuje tak čin vnemanje sovražnosti zoper člane drugega naroda, razun tega pa jih hoče gospodarsko oškodovati. Ampak to ni vso. Še bolj zanimivo jc namreč, cla se je v Dečinu, kljub temu, da se je 700 ljudi za Čehe zapisalo in so jih Nemci zato konškribirali, naštelo zdaj uradno samo — 55 Čehov! Sleparija se je sama izdala. — V Celovcu c. kr. deželna vlada še danes ni odgovorila na rekurz slovenskega železniškega uradnika, ki se je pritožil zoper to, ker so ga kaznovali z globo, ker je slovenščino za svoj občevalni jezik navedel z motivacijo, da je v dofičnem mestu občevalni jezik za vse in vsakega edinole nemški. Pač pa oblast preganja Slovenca v kranjski deželi, ker je Slovencem na Kočevskem predaval! Res, avstrijska vlada ima danes zvezane roke nasproti nemškemu radikalizmu in je prisiljena svoje slovanske podanike njim na ljubo preganjati.
+ Socialnopolitičiri odsek je raz« pravljal danes o vpeljavi osemurnega delavnega dne v onih podjetjih, kjer se dela nepretrgano noč in dan. To so osobito železne tovarne, cukrarne, kemične tovarno itd., v katerih traja delavni čas dvanajst ur. Po dolgi in zelc zanimivi razpravi se je sklenilo, da sc zadeva izroči pododseku petih članov, ki ima zbrati potrebni materijal in napraviti konkretne predloge.
+ O neslavnem koncu pastorja Hegemanna nemško liberalno in radikalno časopisje kot. grob molči, celo »Alldcutaches Tagblatt«, ki sicer iz,lepa
ne odneha, ne ve niti ene besedice o celi stvari, čeprav je bil Hegemann njegov najmarljivejši sotrudnik. »Gra-zer Volksblatt« je junaštva tega moža, prvoboritelja »čistega evangelija«, tako odkril, da je zaprlo vso sapo glasilom Los-von-Roma. Ubogi Hegemann! Zdaj, ko je padel, ga niti z eno besedo ne vzamejo v zaščito. Nam se mož res smili. Garal je in se trudil za vsenem-ško idejo in protestantizem, zdaj pa se živa duša več zanj ne zmeni.
+ Goriški deželni glavar g. Pajer Lo menda res odstopil, kakor poroča »TCco«, toda šele potem, ko bo obhajal petdesetletnico svojega političnega in upravnega delovanja. Malokdo v Avstriji se sme ponašati s takim jubilejem na politično tako važnem in težavnem mestu, kakor je glavarstvo v slovensko-laški deželi.
4 številke, ki se glede Ijudslt ga Štetja zdaj druga za drug.:- objavljajo, jasno kažejo, da so Slovencev našteli dosledno povsod za povprečno tretjino manj kakor pred desetimi leti. Vseh nas bode torej po vsej prilik lc 60.000! Sleparska akcija Volksrata se je s pomočjo c. kr. deželne vlade torej izborno posrečila.
-f število Nemcev je po mnogih krajih na Češkem kljub vsem slepar-stvom Volksrata rapidno padlo.
+ Tržaški c. kr. namestnik princ Hohenlohe ostane na svojem mestu in so vesti o njegovem odstopu neutemeljene, kakor poroča uradni »Fremden-blatt«.
+ Med kamniškimi liberalci ima
Vodilno besedo nek pijanček, ki sedaj s pomočjo liberalnega štaba trosi pesek v oči nerazsodnim liberalnim backom v dolgoveznih člankih v »Si. Narodu« o zadnjih korporacijskih volitvah, uporabljajoč vse psovke liberalnih in mo-kraških listov. V teh člankih se taji najbrutalnejša samovoljnost in javnost slepi, kakor bi se bile volitve vršile strogo korektno. Koliko vredna je bila ta korektnost, pove poleg drugih že v »Slovencu« objavljenih nepravilnosti nadalje dejstvo, da so liberalci volili s falzificiranimi pooblastili. N. pr. Fran-ČiškaTraven je po volitvi trem pričam odločno zatrdila, da ni dala liberalcem nikakršnega pooblastila in vendar so liberalci za njo volili. Uganka so tudi pooblastila iz Amerike in nekatera od drugod.
+ Nomen omen. Zoper odredbo škofa dr. Nagla je protestiral med drugim na Dunaju tudi društvo »Osterrei-chischer Reichsverein«. Govorila sta občinski svetovalec Iiraba in neki dr. Eselski. Oba moža se prištevata kršč. socialcem. Upati je, da bodo ti shodi imeli to dobro posledico, da se bo kršč. soc. stranka na Dunaju iznebila* različnih — Eselskijcv.
—	Grdi napadi. V zadnjem času je bilo brati v »Gorenjcu« parkrat zelo nizke napade na župana in deželnega poslanca Ivana Zabreta. Kovali so se tisti članki v znani gostilni na Kokrici. Nikdar se ni poskušalo odgovarjati na neumnosti, ^kovane v pribežališču discipliniranih učiteljev. Na zadnjo nesramnost, katero jc priobčilo glasilo mladinov in »Gorenjec«, da je deželni poslanec Ivan Zabret napadel svojega poslovodja z nožem, ker jc bil naprednega mišljenja in ker je čital »Jutro«, pa je odgovoril Ivan Zabret s tožbo. Tožil je Ivana Prešerna, ki je raznašal te vesti. Ivan Prešeren je bil namreč tisti napadenec, kakor je okrog pripovedoval. Dne 31. jan. bi se imela vršiti razprava proti tožencu. Toženec je pa pobegnil. Take informatorje imata »Jutro« in »Gorenjec«.
—	Umrl je v Mengšu v 69. letu starosti g. Matevž Hribar, bivši posestnik in Slamnikar.
—	Današnjo številko »Slovenca« smo poslali samo onim p. n. naročnikom, ki so pravočasno izpolnili svojo dolžnost kot naročr.iki-plačniki. Takoj po prejemu naročnine pa dopošljemo vse zastale številko onim, ki smo jih jim danes pridržali.
—	P. n. »Domoljubov!« poverjeniki in nabiralci naj izvolijo opozoriti zakasnele plačnike, naj nemudoma dopošljejo naročnino, ker se jim sicer ustavi nadaljuje pošiljanje.
— Drožarna Josipa Rošmerl, Ljubljana^ Frančiškanske ulice št. 8, poslala je že drugi večji znesek naši »■Slovenski Straži« za obmejne Slovence. Kakor se vidi. napreduje to edino domaČe slovensko podjetje. Pa kako bi ne, vsaj je blago v istini izvrstno in cene drožam konkurenčne. Izmed obilih podjetju došlih pohvul naj omenjamo v kratkem značilno pismo strokovnjaka: »Drožarna Košmerl, Ljubljana! Preizkusil sem Vaše drože opetovano in se prepričal, cla so res jako dobro in da lahko nadomestujejo vsaki drugi izdelek. Pošiljajie mi jih torej vsaki teden itd. Ernest Drčar 1. r., pekarija, Šmartno nri Litiji, 13. januarja 1911.«
Tako piše strokovnjak. Mi pa pravimo: Trgovci in peki, naročujte te drože. Ti, sloVenska gospodinja, pa jih zahtevaj povsod, kjer kupuješ svoje potrebščine. Povsod morajo biti v zalogi nHšc drože v korist obmejnim Slovencem!
—	F' rečenje uradnega poslovanja. Di novembra m. 1. jo prišla patrulja . kr. finančne straže, obstoječa iz enega nadpaznika in treh paznikov, v hišo Jožefa Burje, posestnika v Markovem ter mu javila, da leti nanj sum, da ima v hiši skrit kotel, ki ga rabi za napravljanjc žganja. Vzlic temu, da je obdolženec to zanikal, so našli kotel s kapo in hladilno cevko. Obdolženec je pa paznikom kotel iž rok iztrgal, enega, paznika zagrabil za prsa in ga vrgel iz sobe; nato dvignil težak sodček in grozil z njim komisiji, koneč-no pa iztrgal še hladilno cev, in jo na kolenu zvil. Nekemu pazniku je zapre-til, da ga bode raztrgal, če ga dobi na samem. Možakar jc moral to korajžo plačati z lOtedensko težko ječo.
—	Dobro jo je skupil. Štefan Škrt, 28 let star, iz Kala pri Kanalu doma, delavec brez stalnega bivališča, jo nepoboljšljiv tat. Zadnjo večjo kazen je prestal dne 19. januarja m. 1. Nekaj časa je pošteno živel, potem pa je zopet zašel na kriva pota. V poletnem času je v Podbrdu in v Bohinjski Bistrici izvršil na. jako premeten način dvoje goljufij. Obakrat je prodajal živino, ter mesarja Tomaža in Petra Groharja opeharil za aro vsacega po 400 K. Dne 10. novembra je pa prejel od krč-marja Jakoba Kavčiča v Tržiču 10 K, katere je dobil za predujem za prodani krompir, katerega pa obdolženec nikoli imel ni. Kradel jo tudi živinske potne liste po raznih sejmih ter jih rabil kakor živinski kupčevalec. V noči na 15. novembra m. 1. je v Brezji ukradel Jakobu Grašiču par volov, vrednih 560 K. v noči na 17. novembra m. 1. pa v Roženberku Antonu Zupančiču tudi par volov, vrednih 960 K. Vkradc-no živino je isti dan naprej prodal. Obdolženec vse priznava. Sodišče ga je obsodilo na 3 leta težke ječe, potem pa se odda v prisilno delavnico.
—	Utonil je v nedeljo, dne 29. januarja, 151etni Franc Šešič iz Avguštin pri Kostanjevici. Šel je z malim sodčkom na vodnjak po vodo. Vodo je zajemal na ta način, da je na vrvi navezan sodček spustil v vodnjak. Ko jp napolnjenega hotel potegniti iz vodnjaka., mu je na ledenih tleh spodletelo, zgubil je ravnotežje in na glavo padel v vodo.	J
—	Prestolonaslednik na Hrvaškem. Na gradu grofa Mailatha v Dol. Miholjcu delajo priprave za sprejem prestolonaslednika Frana Ferdinanda, ki dojde meseca marca s soprogo na lov na kljunače.
—	Umrl je v Šiški trgovec g. Mihael Deu.
—	Umrl jc v Sarajevu hrvaški pi-satel} oficial Aadalbert, Kuzmanovie.
—	Mraz v Gorici. V torek zjutraj je v Gorici bilo 6" mraza, ponoči pa 7°. To je za razvajeno Goričane bridka poskušnja.
—	Odlikovanje. Cesar je imenoval predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu, clr. Jakoba Kavčiča, za dvornega svetnika povodom njegove vpokojitve.
—	Umrl je v Varaždinu oče zagrebškega nadškofa koadjutorja dr. Bauer-ja — Anton Bauer v visoki starosti.
—	Zagreb ima po zadnjem ljudskem štetju 3828 hiš, 17.861 zasebnih stanovanj in 78 956 prebivalcev (75.496 civilnih in 3460 vojakov). Ako se prišteje začasno odsotne osebe, šteje Zagreb okroglo 80.000 prebivalcev; prirastek zadnjih 10 let znaša okroglo 18.000 duš.
RusinsKe stranke in slrule v Galiciji.
Rusini v Galiciji se dele. glavno v dva tabora: Ruski in ukrainski. Prvi se imenujejo tudi moskalofilski, drugi pa narodni. Državnih poslancev ima ruska stranka pet, ostali so pa ukrainski. Veliko ugodnejše razmerje sc pa predstavlja za rusko stranko v gališkem deželnem zboru, kjer imajo tretjino rusinskih poslancev. Pri zadnjih dveh deželnozborskih volitvah je namreč cesarski namestnik vsaj na tiho in posredno podpiral moskalofile, kar je bilo tudi glavni vzrok, da so ga Ukrainci ubili. Sovraštvo mecl obema strankama je divje in strastno, kot težko kje v političnem življenju.
Ne sme so pa misliti, da je tudi ljudstvo tako strogo ločeno na te dve stranki. Rusinski prebivalec pravi, da govori ruski jezik in se priznava ruski cerkvi, ve pa, da je nekaj drugega Od Velikorusa, katerega imenuje Moskala. Izraz ukrainski je pri njem tuj in vpeljan šele umetnim potom v najnovejšem času. Ravno tako neopravičen in
slovnično napačen je pa tudi pridevek rusinski. Prebivalec imenuje sebe Ru-sina, kakor Turka TurjSiija, Angleža Anglikana in tako dalje. Jezik se pa imenuje ruski, turški, angleški itd. Narodnost pa: ruska, turška, angleška itd.
Človek je res v zadregi, kako bi imenoval te ljudi. Ako rečeš, da so ruske narodnosti, je nevarnost, da jih zamenjaš z Velikorusi. Tudi te bodo Ukrainci in deloma tudi Poljaki postrani pogledali, češ, cla si Moskalofil. Rabiti izraz »ukrainska narodnost«, je tudi težko, ker izraz »ukrainski« je pravzaprav samo zemljepisni, ki je včasih, za poljskih časov, pomenil sedanjo južnozahodno Rusijo, a se ni raztezal nikdar na vzhodno Galicijo. Za označenje prebivalstva vzhodne Galicije je bil vpeljan šelo v najnovejšem času umetnim potom in se ni še udomačil. Izraz »rusinski« je pravzaprav slovniška spaka, ki se v ruskem in poljskem jeziku ne more rabiti. Izraz »Ru-lenci« in »rutenski« sta gef-manizma. ali latinizma, ki sla bila v življenje vpeljana šele ocl avstrijske birokracijo, ki jo je pobrala iz siarih listin. Izraz »maloruski« in »Malorusi« je nekoliko razžaljiv, ker tega prebivalstva pravzaprav ni malo, ampak je za Velikorusi najštevilnejši slovanski narod. Tudi se ne prilega dobro Galiciji, ampak kvečjemu še južni Rusiji ter je sploh poznejšega izvora in se je začel splošno rabiti šole za časov cesarice Katarine v ruskih uradih.
Imamo toraj zanimiv slučaj, da po številu prebivalstva drugi slovanski narod na svetu pravzaprav še nima prikladnega imena.
Ne smemo pa misliti, da sta ruska in ukrainska stranka v sebi enotni in edini. Vsaka razpada zopet na več struj in frakcij.
Na strani Moskalofilov stoje tako-zvani Svetojurci. K Svetojurcem spadajo nekateri kanoniki stolne cerkve in drugi udje rusinskega višjega klera ter nekaj mož, ki so ž njimi v zvezi. Bil je čas, ko so Svetojurci vodili rusinsko politiko, sedaj so pa zgubili že skoraj popolnoma svoj pomen. Važno besedo imajo samo še pri nekaterih starih zavodih in ustanovah, kakor pri Stavro-pigiji, ki ima knjigarno in tiskarno, pri Narodnem domu itd. Svetojurci so bili predvsem skrajno konservativni, katerih cela politika je obstala v tem, cla se ne bi ničesar spremenilo. Zlasti so bili v vedni bojazni, da ne bi se v Rimu kaj dotaknili • njihovih cerkvenih obredov, ki morajo ostati večno neizpremenjeni, pa naj se je tudi tekom časa vrinilo med nje dokaj napak. Nasproti avstrijski vladi so bili skrajno lojalni. Vendar so stali po svojem duhu bližje pra-voslavja in ruskega carizma, kakor pa katoličanstva in Avstrije.
Rutenci so bili pravzaprav neka ni-jansa Svetojurcev. Rutenci so bili pred vsem konservativni Avstrijci, doma pa popolnoma nedelavni, katerih ideal je bil, da bi ostalo vse pri starem. Svetojurci in Rutenci so sedaj v ruski stranki popolnoma izgubili vajeti iz rok in se umaknili iz javnega življenja. Ru-tencem bi prištevali državnega poslanca dr. Korola, Svetojurcem pa župnika in državnega poslanca Davidjaka, da-siravno je znatno naprednejši od pristnih Svetojurcev.
V zadnjih letih se je pričela med Moskalofili mlajša struja, ki je bila nezadovoljna z vlado starih elementov in je sedaj dobila vajeti v roke. Toda tudi ta mlajša struja se deli na več frakcij. Najložje jih razumemo, ako jih primerjamo s strankami v ruski dumi.
Med njimi je struja ruskih narodnjakov, ki odgovarja skrajni stranki v ruski dumi. Ta struja je podpirana z ruskimi rublji in predstavlja pravzaprav rusko iredento v Avstriji. Oni sovražijo cerkveno unijo in avstrijsko vlado ter bi se najraje takoj politično združili z Rusijo pod vodstvom svetega sinoda in pravoslavnega absolutističnega carja.
Dalje so v tem taboru elementi, ki bi se dali primerjati z ruskimi kadeti. Ti se smatrajo za Ruse in zahtevajo kulturno in pač tudi politično zvezo z Rusijo, toda ta Rusija naj bi bila. ustavna država po uzoru stranke ruskih kadetov.
Ne manjka tudi med Moskalofili elementov, ki bi na Ruskem našli sorodne duše v stranki Trudovikov ali stranki dela. Ti gredo dalje od kadetov in stoje v socialnem programu na stališču agrarnega socializma.
Ruska ali Moskalofilska stranka nikakor še ne izumira, ampak sc v zadnjih lotih prenavlja in radikalizira v gori navedenih smereh .Lahko se reče, da pripada tej stranki dobra tretjina akademične mladine in približno tudi tretjina ljudstva. Seveda je pri ljudstvu odvisno ocl toga. kdo ume med njim agitirati in ga dobiti pod svoj upliv.
Na strani Ukraincev stoji frakcij( katere glasilo jo lisi »Ruslan«, nače nik pa profesor Aleksander Barvin skij. Ta stranka je odločno katoliški stoji na avstrijskem stališču in ni tak sovražna Poljakom, kakor druge; nic čno je pa nasprotna Rusiji. Po svojer programu bi jo lahko imenovali rusir sko - krščansko - socialno stranki Barvinjskij je izobražen, pošten in raj umen mož, ki pa nima velikega upliv med narodom. Svoj čas a bil predsed nik Rusinskega kluba i Dunaju in j za časov ministra Batienija skleni poljsko -' rusinsko slogo, ki se jc pi kmalu razbila in pokopala pod svojim razvalinami tudi Barvinjskega. Zadnj čas se pa zopet energičneje giblje Dnevnik »Ruslan« se je letos znatni povečal in zbral okrofc sebe neka uglednih sil, vseučilišč "a profesorji Studinjskega, profesorji Suško, dr Makoveja itd. Svoj vpliv ima v neka terih društvih in zavodih, kakor: Peda gogično društvo, ki vzdržuje privatni gimnazije in konvikte. SUskij Hospo dar, naša gospodarska zveza itd. Me tropolit Szepticki podpira energično t< gibanje in mecl dolom duhovščine ii svetne inteligence dobiva pristašev, či bo zamoglo potegniti za sabo širše kro ge, pokaže prihodnost. *
Središče in glavna četa Ukraincei jo. takozvana ukrainska narodna stran ka, katere glasilo je največji rusinsk dnevnik »Dilo«. V navadnem govon imenujemo tudi to stranko samo krat komalo Ukrainci. Ta stranka stoji m narodno - socialnem stališču, pobijj enako strastno Ruse, kakor Poljake, \ politiki je radikalna, v socialnem vprašanju agrarno - socialistična, v versken svobodomiselna in protikatolika. Tod; računati mora z dejstvom, da k nji pri pada večina rus'nske duhovščine in mora radi tega včasih nekoliko skriva ti svoj verski liberalizem. V slovanskem vprašanju je naravnost germanofilska ali pravzaprav prusofilska ter deluje roka v roki s pruskimi in avstrijskimi Vsenemci.
Skrajno levo krilo Ukraincev tvori takozvana radikalna stranka, katere duševni oče je bil kijevski profesor Dragomanov, sedaj jo pa vodita Pavluk in Frank, v državnem zboru jo pa zastopajo dr. Trylovskij, Bačlnskij in Buclzynovskij. V zadnjem času je pa nastal hud razpor med radikalci sami nri, tako da lahko stranka razpade ali vsaj močno oslabi. Tudi v narodni ukrainski stranki je razpor. Radikal nejši elementi hudo napadajo voditelja Kosta Lewickega radi njegove preveč zmerno taktiko. Radikalci so hudo an-tiklerikalni in sploh antiverski, v gospodarskem vprašanju je njihova glavna zahteva »skupnost vseh zemljišč«. Vsa zemlja naj postane skupna last Drugače se močno bližajo socialistom.
Poleg teh glavnih taborov, ruskega in ukrainskega, obstoje med Rusini še stranke, ki nastopajo čisto same zase. Soc. demokratje imajo mnogo pristašev tudi med kmečkim prebivalstvom in imajo celo poslance izvoljene od kmetov na deželi. Pojavlja se tudi narodno-socialna stranka, o kateri se še no ve, kako se bo razvila in kaj bo delala.
Duhovniški veslnik.
—- Duhovsko podporno društvo za ljubljansko škofijo sklicuje na dan 22.
februarja ob 10. uri dopoldne v dvorani Katoliške tiskarne izredni občni zbor. Na dnevnem redu je sprememba pravil z ozirom na hospic, ki ga je društvo zgradilo ob Bohinjskem jezeru. — Spremembe se nasvetujejo pri § 4, 5, 6, 7, 8, 14 in 21. — Iz imenika pri društvenem računu za leto 1910 bodo spoznali gospodje, da se je v tem letu število udov zmanjšalo. Nekaj udov je kljub večkratnim opominom zaostalo več let s plačilom, in so se morali z ozirom na § 9. društvenih pravil izbrisati; drugi so svoj odstop naravnost odboru naznanili. Vsled toga pojava podpisani oclbor vljudno prosi v prvi vrsti dekanijske poverjenike in tudi vse druge člane, naj ostanejo tudi dalje zvesti društvu, naj pri konferencah ter pri vsaki drugi priliki toplo priporočajo gospodom, naj k društvu pristopijo. Slišijo se vsakovrstne pritožbe in izgovori; nekateri se boje, cla bi se poslana letna plačila ne izgubila. Da se temu strahu odpomore, so priložijo vsakemu računu poštne položnice, po katerih lahko vsak zase lotnino pošlje naravnost odboru brez stroškov in obdrži v rokah prejemnico za dokaz, ako je ne odda dekanijskemu poverjeniku pri konferencah. Drugi zopet pravijo, da odbor dajo podporo tudi takim, ki jc niso potrebni. To jc jako neverjetno, in če se res kdaj tako zgodi, verjemite ni temu odbor kriv. Saj odbor vsc'ej povprašuje poprej dotične dekanijske poverjenike in dva zaupnika, in niko mur ne podeli podpore, kateri ni <"'

cli priporočen. Ti pa gotovo bolj vedo, je prosilec potreben ali ne, kot odborniki, ki bivajo večinoma v Ljublja-, Nekateri mislijo, čemu bi pristopali društvu saj podpore ne bodo nikoli otrebovali in ne prosili. — Naj Boga alivalijo, čc jc tako, da jim ni treba •ositi, ker so zdravi in naj podpirajo prispevki svoje duhovne sobrate, ki semtertja podpore krvavo potrebni, kaj bi pa biLo z društvom, ako bi pri-topali lc tisti, ki sami potrebujejo »odpore! Vsak stan ima dandanašnji ivoja stanovska podporna društva, jan za dnevom dohajajo duhovnikom domače in iz tujih dežela ustemcnc pismene prošnje za pomoč bolnim tudi zdravim. Ali bomo tedaj na jvoje potrebne duhovno sobrate pozabili in jih zapustili. Naj torej zanje odmrejo srca in roko in naj bi bili vsi du-jovniki člani našega tako zelo potrebnega društva! — Društvo je pretečeno leto z ogromnimi stroški zgradilo lc-loviščc ob Bohinjskem jezeru, kjer se nudi našim duhovnikom v svežem planinskem zraku najlepša prilika za okrepčilo po napornem duševnem de-u. Žal, da niso vsi stroški žo pokriti. Mnogo duhovnikov je darovalo znatne vsote za stavbo, mnogi so obljubili prispevke. Društvo se obrača z nujno prošnjo na duhovnike, člane in nečlane, da po svoji moči prispevajo za to koristno podjetje. Imena darovalcev mino v listu priobčili. — Odbor.
in
Po svetu.
lilflSlE
Anton Grum: Deset obhajiinih pesmi in dve v čast presv. Srcu Jezusovemu za mešani zbor. Založil skladatelj. Prodaja Katoliška Bukvama v jubljani. Cena 1 K. — Z veseljem kon-slatujem dejstvo, cla jo g. Grum od lanskega leta v kompoziciji precej na-iredoval. Stroga in odločna, a stvarna n pravična kritika, s katero sem zavrnil v lanskem »Cerkv. Glasb.« (št. 8, str. 64) njegov »V ponižnosti klečimo« iu »Pet Marijinih«, je imela, kar razvi-dim iz ravnokar izišle zbirke, prav dober uspeh. Sedanjo zbirko evharistič-nih pesmi lahko z mirno vestjo priporočam našim cerkvenim pevovodjem in sem prepričan, da bodo naši cerkveni pevci te Grumove pesmi istotako radi peli, kakor p. Angelikove. Saj so si v mnogem oziru podobne: kratke, preproste, ljubke. Kakih posebno origi-lalnih melodij sicer ta Grumova zbir-ia ne podaja, a v harmoničnem oziru e pa vendarle skoro vsaka pesem več ali manj zanimiva. Islotako korakajo posamezni glasovi dosti samostojno in smem vslecl tega o teh pesmih trditi, da ne temelje le na harmonični, ampak vsaj deloma tudi na kontrapunktični podlagi. — Pri zadnji pesmi (Maša na čast presv. Srcu Jezusovemu) so mi zdi, da je v III. zistemu 3. takta na III. dobi tiskovna pomota, oziroma primernejši bi bil na vsak način v allu g mesto fisa. Drugo je vse v redu. — S t. P r e m r 1.
* Cerkvena pesmarica za učence slovenskih ljudskih šol Zložil D. Fajgelj, op. 103. Izdaja za organiste 1 K 20 h, izdaja za učence 40 h. V Ljubljani 1900. Katoliška bukvama. — Ta od slovenskih glasbenikov pohvaljena in od c. kr. naučnega ministrstva za slovenske ljudske šole dovoljena pesmarica obsega mašne, obhajilne in Marijine pesmi, nadalje pesmi cerkvenega leta (adventne, božične, postne, velikonočno, za Križev teden, Duhovo in pre-sveto Rešnje Telo) ter še nekatere razne pesmi za učence dvoglasno. Vse pesmi se lahko pojo tudi enoglasno. Napevi so lahki, melodijozni in cerkveno dostojni ter so se zategadelj hitro udomačili ne samo v šolah, ampak tudi na cerkvenih korih. Partitura kaže dovršeno fakturo in pravi cerkveni slog, kakor sploh vse skladbe za orgije pokojnega mojstra D. Fajgelja.
(Glasovi o Janko Lebanovi: „Ebirki cerkvenih pesmi".) O tej „Zbirki>l piše odličen štajerski učitelj in organist: „Zbirka mi ugaja skozinskoz. Pesmi so v narodnem duhu, torej iz naroda za narod."
Stolni kapelnik, učitelj glasbe in petja v semenišču in na kr. real. gimnaziji v Senju pa piše:
„Pesnii mi jako ugajajo, ker so v lahkem stilu in jih diči lepa, da, briljantna barmonizacija. Pravi biser vseh pesmic pa ie II.: „K Tebi, Marija . . ." Ta skladba človeka kar dirne, ako jo le razumeva. Kadar je skladatelj zlagal to skladbo, je bil gotovo sladko - otožno ginjen. Sicer iz vseli pesmic veje sentimentalni duh."
MINISTER ZA HRVAŠKO
Postane po poročilih listov ali bivši ban grof Teodor Pejacsevieh ali pa nadžupan Gjuro Dedovič.
v stanovanju pomoči so našli
Spominjajte se pri vseli prire litvali, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ..Slovenske Straže"!
Ivan Orth — proglašen za mrtvega. Danes, 1, februarja, potečo rok, ki je bil določen za proglasitev Ivana Or-tha, bivšega avstrijskega nadvojvoda, za mrtvega. Ker se v določenem roku nihče ni oglasil, ki bi vedel kaj določnega o Ivanu Orthu, sc ga bo v dogled-nem času proglasilo za mrtvega. Or-thova zapuščina znaša 3 milijone kron.
141etni roparski morilec. Iz Hamburga poročajo: V Aarhusu, severnem Jtitlandu, so aretovali 141etnega dečka Boberta Maritzel, ki jc pred nekaj dnevi umoril in oropal v Saebyju neko staro žensko. V zadnjem času so se večkrat ponavljali napadi na stare ljudi, katerim je nek mlad deček z napetim revolverjem v roki ropal denarnice. Ena izmed napadenih žensk je tako natančno opisala mladega roparja, da so ga mogli aretovati v osebi zgoraj omenjenega dečka. Maritzel je priznal svoje zločine.
štirje otroci zgoreli. Iz Poznanja se poroča, cla so sc v Šeparnovem igrali štirje otroci v starosti od 1 do 5 let v sobi pri peči. Staršev ni bilo doma. Iz peči se je raztreslo oglje po tleh, vsled česar je nastal ogenj. Kljub takojšnji otroke že mrtve.
Boj za Tolstojevo dedščino. »Ber-liner Tagblatt« poroča iz Peterburga, da namerava eden Tolstojevih sinov prodati Jasno Poljano, in sicer za pet milijonov kron, nekemu konzorciju. Za tem konzorcijem tiči menda ameriški milijonar Rockefeller, ki namerava baje v Jasni Poljani sezidati tovarno za kmetijske stroje. Nek drug Tolstojev sin pa se menda trudi, da bi Jasno Poljano kupila ruska vlada. Z druge strani so tudi poroča, da se brani izročiti Tolstojeva hči Aleksandra rokopise svojoga očeta, kar pa ji ne bo mnogo pomagalo, ker obstoje prepisi teh rokopisov, kakor se zatrjuje.
Cesar Viljem — častni doktor. Profesorji nemške univerze v Pragi imajo velike skrbi. Sklenili so imenovali nemškega cesarja Viljema za častnega doktorja, menda zaradi njegovih »zaslug na polju znanstva«. Promocija, ki se bo vršila v Bcrolinu, je bila prvotno določena na 5. februarja, a se je preložila, ker dunajska kabinetna pisarna našemu cesarju še ni predložila spisa v katerem prosi praška nemška univerza za dovoljenje te promocije. Tri tedne po dovoljenju našega cesarja bo deputacija profesorjev praške nemške univerze promovirala nemškega ccsar-ja za častnega doktorja na njegovem cesarskem gradu v Bcrolinu po običajih te univerze. Prepričani smo, cla bo cesar Viljem lepo in dolgo govoril, ko bo prejel diplomo medicinske fakultete nemške univerze v srebrni kaseti.
Morganatični zakon angleškega kralja. Več londonskih listov prinaša vest, da sta uvedla attorney-general in sollicitor-gcneral v imenu angleškega kralja Jurija sodno postopanje proti časnikarju Edvardu J. Mylius. Sodna razprava se vrši 1. februarja pred lordom višjim sodnikom, in sicer pred posebnim sodiščem. Vsa zadeva je v zvezi s poročilom lista »The Libera-tor«, ki izhaja v Parizu in v kateri poroča, da je stopil kralj Jurij šo kot va-leški princ v morganatični zakon na Malti s hčerjo nekega admirala. My-lius jc bil lani 26. decembra aretovan, ko ni mogel položiti kavcije 240.000 K. Vest o morganatičnem zakonu kralja Jurija s hčerjo angleškega admirala je že zelo stara. Najprej se je pojavila ob poroki valeškega princa, a od tedaj jc ni nihče ovrgel. Ko je valeški princ zasedel angleški prestol, so jo privlekli zopet na dan nekateri angleški listi, ki pa so vsled previdnosti navajali v dol gib člankih francoske in ameriške liste. Značilno je, da ime dotične admiralove hčere ni določno znano, kajti listi so prinašali tozadevno različna imena. Menda je izšlo iz tega morga-natiČnega zakona tucli več otrok.
Izseljevanje v Indijo. Glede na položaj avstrijskih podanikov, ki iščejo v Indiji dela in zaslužka, je dobilo c. kr trgovinsko ministrstvo naslednje poro čilo: V zadnjem času se prav pogosto dogaja, da prihajajo avstrijski državljani preko Trsta v Bombay v Indiji iskat dela in zaslužka, ne da bi preje poznali ondotne delavske razmere. Ve čina teh ljudi je vrhutega brez denarnih sredstev. V Indiji po večini domačini opravljajo razne obrte, ker delajo takorekoč napol zastonj. Tista peščica Evropcov, ki najde zaslužek, so strokovno izvežbani delavci, n. pr. strojevodje, mehaniki, elektrotehniki itd. Vsi ti pa morajo biti poleg svoje strokovno izobrazbe vešči poleg angleščino tudi jezika domačinov. Takih služb pa je malo in še pri teh dajejo prednost An gležem. V takih razmerah se mora resno' svariti pred lahkomiselnim izseljevanjem v indijo.
Ipažarska surovost. Nek siromašen medmurski dijak se jc o praznikih peš jiapotil v svoje rodno selo. Na pptu mpdčakovcem in Cerešnjami ga jo prevladal mraz in trud, da so jo zgrudil v sneg in pričel zmrzavati. Mimo njega je'šlo več Mažarov, ki jih jc klical na pomoč, a ti, čuvši hrvaško govorico, so šli zaničljivo mimo. Še le ko so v vasi začeli praviti, cla leži ob cesti nek Hrvat in zmrzuje, kar da mu je čisto prav, so se odpravili hrvaški vaščanje na pomoč nesrečniku. A prepozno, bil jc žc mrtev. Celo oblast sc zanima za tc »dobre« Mažare in je uvedla preiskavo.
Pismo Božiča. Iz Gyora na Ogrskem se poroča: 10 letna hčerka mestnega uradnika Csaricsa je pisala nekaj dni pred Božičem v svoji otroški domišljiji pismo na »Gospoda Jezusa Kristusa v nebesih«, v katerem je prosila za Božič punčko in zraven tudi primerna oblačilca. Iznajdljiva pošta je pismo odprla ter ga poslala gyorskemu škofu grofu Nikolaju Esterhazyju, ki jc deklici izpolnil prošnjo in ji poslal za božične praznike zaželjeno punčko.
Italijanski parlamentarci tihotapci. Mestni carinski urad v Rimu trdi, da je neka tovarna špirita, ki ima skladišče precl mestom, oškodovala mesto za pol milijona kron na carini. Solastnika tvrdke sta dva italijanska poslanca. Socialisti nameravajo sedaj zaradi te afere interpelirati v italijanski zbornici.
Smrt starega ogrskega revolucionarja. Iz Budimpešte sc poroča: V občini Nemes-Apati je umrl 24. t. m. 114 let stari Koloman Fabri, ki se jo udeležil za čas ogrske vstaje 11 bojev. Bil je do zadnjega časa še čvrst in čil ter jc pri zadnjih državno<zborskih volitvah šc krepko agitiral za Košulovo stranko.
Delavski dom nameravajo zidati v Zagrebu.
Zanimiv kazenski slučaj imajo v Zagrebu. Ondi je bila nedavno obsojena na 10 let težke ječe neka Roza Leljak, ki jo jc zapeljal znani arhitekt Gross, čegar »nevesta« so jc nedavno ustrelila. Leljak jc imela dete, za katerega jc morala sama skrbeti; dete je bilo pri njenih revnih starših. Leljak je dalj časa plačevala za otroka, potem ga vzela ocl doma in ga na polju zadušila. Na razpravi in že pri preiskavi je vso priznala in vedno otežavala stališče zagovornika, češ, da je kriva in kriva. Proti gornji razsodbi je brani-lelj proti njeni volji vložil ničnostno pritožbo in priziv. A Leljak noče nič slišati o kakem znižanju kazni in pravi, cla je s kaznijo zadovoljna. Sodišče je zato zavrnilo priziv, a branitelj sc je proti tej odločbi pritožil, češ, da ravno to obnašanje Roze Leljak izpričuje, da jo umobolna, kar on v prizivu ravno naglaša. S tem pa, cla sodišče vslecl obtožničine izjave zavrača pritožbo, obsojenko že v naprej proglaša za duševno zdravo. Pravniški krogi se za končno rešitev te za-
zelo zanimajo deve.
»Udlruženje novihara i književnika u Sarajevu« je naslov bodočega bosen-skega časnikarskega in pisateljskega društva. Pravila so žc pri vladi. V društvo stopijo vsi časnikarji hrvaških, srbskih (tudi mohamedanskih) in nemških listov; poslovni jezik društva bo srbo - hrvaški.
Ameriški časopis na Hrvaškem za-branjen. Ban TomaŠič je v Hrvaško-Slavonski zabranil razširjanje hrva-tega argentinskega lista »Materinska Riječ«.
Aretovan princ. Iz Milana poročajo: Precej senzacije je zbudila aretacija nekega mladega moža, ki ni hotel plačati izvoščeka. Dognali so, cla je areto-vanec princ Alfonz do Linguori iz rodbine Brezina. Našli so pri njem samo prazno steklenico za žganje.
Pritlikavec. V bolnišnico usmiljenih bratov v Zagrebu je bil te dni radi neke prsne bolezni sprejet mož, ki je star 36 let, a je visok le 98 cm in tehta 31 kg.
Reški podžupan Forošsc je bil radi znanega nastopa proti vladnemu odposlancu obsojen na 1100 K globo.
Davka plačajo Zagrebčani na leto (1909) 2.037.470 K.
Žrtev pohoinežn. Valerija Blažeko-vič, ki jo iz obupa nad grobi in izdajstvom svojega zapeljivca arhitekta Grossa v Zagrebu, ki jo jo nameraval zapustiti s triletnim detetom vred, v samomorilnem namenu streljala nase, jc po 15 dnevnih mukah v bolnišnici usmiljenih bratov umrla. Druga Gros-sftva žrtev jc Roza Leljak, ki je bila nedavno radi detomora obsojena v de-sot let ječe.
Slavko Aranitzky, bivši juslični načelnik hrvaške vlade, je dobil odvetniško pravo s sedežem v Zagrebu.
Koliko se zakolje v Čikagl živali. Pretečeno leto so pripeljali v Čikago 256 tisoč 700 vagonov živali. Skupno jih jc bilo: 14 milijonov, 829 tisoč 200
in sicer: goveje živine, telet, prešičev, ovac in konj. Skupna vrednost je bila nad 323 milijonov dolarjev. Povprečne se je pripeljalo manj prešičev kakoi druga leta. in to pravijo, da jc med drugimi tucli vzrok draginje.
Grad Zrinjskili, Kosiajnico, je mesto Kostajnica za 20 let odstopile »Družbi brače hrvalskog zmaja«, ki bo poslopja popravila in uredila v njem muzej spominkov na Zrinjske in turške boje, deloma pa ga porabila za leto-viščna stanovanja.
Velik vojaški izgred v Sarajevu. Minulo nedeljo so se v neki sarajevski gostilni gostjo čez vse dobro imeli, ko naenkrat nek korpora! prične prepir. Za kazen so ga vrgli na cesto. To mu pa ni bilo po volji, zato je šol in nabral kakih 20 vojakov ter se ž njimi vrnil v gostilno. Začel jo takoj prepir, ki se je razvil v pretep in razbijanje vsega, kar se jc razbiti dalo. Potem so šli vojaki z desetnikom vun in bombardirali lokal s kamenjem; ko so se pa dovolj na-zabavali, so pobegnili. Napravili so gostilničarju 700 kron škodo.
Dojenček se obesil. Iz Vratislave poročajo: Tu sc je zgodil slučaj, v katerem jc mal otrok na izreden način prišel ob življenje in ki jo svarilo materam, naj no puščajo otrok brez nadzorstva, Osem mesecev star otročiček jc ležal v svojem vozičku sam v sobi ter se igral z zaveso ob oknu. Ta je bila raztrgana in jo imela precejšnjo luknjo, v katero jo vtaknil otrok glavo. Ko so je hotel zaveso oprostiti, jo padel iz vozička iu obvisel na zavesi, ki sc mu je tako zadrgnila okoli vratu, da se je zadušil. Mali jc našla otroka mrtvega in vsi poizkusi, cla bi ga oživeli, so bili brezuspešni.
Kako znajo ciganke »čarati«. Bosanski »Krajinski Odjek« poroča to-le cigansko dogodb'eo: V neko tamošnjo vas sta prišli dve ciganki in opazovali, kje bi bilo kaj plena. Ljudje so bili večinoma na polju, le iz enega dimnika se jo kadilo. Hitro smukneta v vežo in najdeta gospodinjo samo pri pripravljanju večerje. Začeli sta jo nagovarjati, naj si cla čarati, in po daljšem obotavljanju so jo žena udala. Ciganka je pa. rekla, cla jo mora med čaranjem v vrečo zavezati, da ne bo »urokov«. Gospodinja ros prinese vrečo, zleze vanjo, a ciganka na koncu dobro zaveže, drugi ciganki pa naroči, naj trikrat obide hišo, potem pa. pred vrat mi zavpije. Nato sta ciganki pretaknili vso hišo in vse pobrali, kar se je dalo nesti. potem pa jo odkurili. Žena pa je v vreči zavezana morala čakati na. moža, ki je seveda ni posebno pohvalil, ko je našel hišo okradeno.
Kaj kupujejo bogatini? Zadnje leto se je izvanrodno veliko uvozilo diamantov in drugih dragih kamenov kakor tucli drugih dragocenosti v Ameriko. Samo uvoza sc jo plačalo za diamante in clrugo clrago kamenje 48 milijonov. Toli o se jo torej plačalo uvoza samo od tistega kamenja, za katero so so uclali in plačali uvoz. Poleg diamantov se je uvozilo šc drugih luksu-rijoznih stvari za tristo milijonov dolarjev.
Vozovi kralja Manuela na prodaji.
Iz Lizbone so poroča, da bo začasna portugalska vlada na javni dražbi prodala ekvipaže in vso vprego bivše portugalsko kraljeve družine. Seznamek vseh tozadevnih predmetov se bo razposlal tucli v inozemstvo ter se bodo povabili razni muzeji, naj vložc oferte.
Za prvega državnega pravdnika je imenovan v Pragi Nemec dr. Franc Sandmann.
Dohodki avstrijske tebačne upra^ ve. iz statističnih podatkov je razvidno. cla se je prodalo lani v prvih šestih mesecih v Avstriji tobačnih izdelkov za 134.643 milijonov kron, to je za 4291 milijonov kron več kot lansko leto v istem času. Večji del dohodkov odpade na prodajo tobačnih izdelkov splošnega tarifa (1232 milijonov kron), tem slede izdelki speeialitetnega tarifa (901 milijonov kron), eksport. (239 milijonov kron. tokrat jo za 141 milijonov ali 37 odstotkov manjši kot v istem času lani) in končno prodaja tobačnih odpadkov v tuzemstvu. Kar se tiče prodaje posameznih tobačnih izdelkov, se ie prodalo največ režijskih cigarct, in sicer 2673.179 milijonov, 201.498 milijonov več kot lani. Smodk avstrijske režije se jo. prodalo 591.653 milijonov (več 2598 milijonov), importiranih smodk 746.000 (več 9000) in importiranih cigaret 9653 milijonov (več 248 milijonov). Tobaka se je prodalo v zavojih 124.110 met. stolov, nekoliko več kot lani, nuhalnega tobaka pa 5448 meter-skih stotov, nekoliko manj kot lani v istem času.
Požar v cerkvi. Mehika, 6. jan. V Gardenas je nastal pri maši navzočih Ljudi se jc polastila
San Luis Potosi, cerkvi Ilacienda ogenj, ko je bilo vse polno ljudi, nepopisna panika
fn vse je tiščalo k vratom. V nastali gneči je bilo 21 oseb usmrtenih. Ogenj jo nastal vsled tega, ker sc jo bil na altarju vnel kinč, ki je bil napravljen preblizu gorečih sveč. Mnogo ljudi je bilo težko ranjenih in opečenih, tako da se misli, da bo število ponesrečencev narastlo na štiriinpetdeset.
V Kotljali so našteli 78 Nemcev, katerih je bilo leta 1900 le 37, Slovencev pa 709, dočim jih je leta 1900 bilo 730. Koliko je to štetje vredno, to je seveda veliko vprašanje.
Sarajevska trgovska in obrtna Zbornica obišče meseca marca Zagreb, Budimpešto, Dunaj in Prago.
LjufiljansKe novice.
lj Prvo predavanje S. K. S. Z. v norem »Ljudskem Domu« je bilo včeraj prav dobro obiskano. Udeležili se ga niso zgolj ljubljanski člani in članice, marveč tudi okoličanski člani in članice naših društev s Sela, Most, Viča in Šiške. Med zborovale! so bili med drugimi drž. in dež. poslanec E. J are, dež. odbornik dr. Ivan 7,i\ 'y podpredsednik trgovske in obrtne	>c I. Kregar,
ravnatelj Remec ik 1 redaval je dr. Krek o izobraževalnem delu. Prihodnje predavanje bo v torek ob pol osmi uri zvečer v »Ljudskem Domu«.
lj Na današnjo veliko predpustni-(o v »Union« pobito vsi, ki se hočejo prisrčno zabavati. Varietetne točke so prvovrstne, sloveča godba Jelačičeva je posebnost za Ljubljano. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Še enkrat omenjamo, da se posebnih vabil ni razpošiljalo. Vsi, ki hočejo biti res veseli, dobrodošli!
lj Velik koncert vojaške godbe polka bana Jelačiča. Ravnateljstvo hotela »Union« je pridobilo godbo polka bana .lelačiča, da ostane tudi jutri v Ljubljani ter priredi jutri zvečer ob pol 8. uri v dvorani hotela »Union« velik vojaški koncert. Jutri igra na tem koncertu godba polka Jelačiča pod vodstvom svojega kapelnika g. Kussa naslednje točke: 1. Kuss: Slovanske pesmi, koračnica. 2. Grieg: a) Peer Gynt Suite II.; b) Peer Gyntova vrnitev v domovino; c1} Solvejgs pesem, burni večer na obali. 3. Fall: Valček iz operete »Lutka«. 4. Puccini: Velika fantazija iz opere »Madame Bulterfly«. 5. Parma: Ouvertura k opereti »Ama-ronke carice«. 6. Strobl: Varijacije za dva krilna roga. 7. Kuss: Hrvatske pjesme, potpuri. 8. Padella: Gorski kraj, pesem. 9. Kuss: Priljubljene melodije, velik potpuri. 10. Parma: a) Sc-renada iz operete »Nečak«; b) Inter-mezzo iz opere »Ksenia«. 11. Villiar: Hrvatski plesi. 12. Albini: Zvezda *reče, valček. — Opozarjamo občinstvo na ta zanimivi koncert.
lj »Prometna Zveza«, krajna skupina Ljubljana, ima jutri, dne 2. t. m. ob pol peti uri popoludne občni zbor v »Ljudskem Domu«. Vabljeni so nanj vsi člani »Prometne Zveze«, kakor tudi prijatelji slovenskih krščansko socialnih železničarjev.
lj Seja S, K. S. Z. je bila sinoči po predavanju v »Ljudskem Domu«. Vodil jo je predsednik dr. Krek. Poročilo o seji, ki je bila splošnega pomena in načelne važnosti, objavimo v soboto.
lj S. K. S. Z. je v včerajšnji seji nastavila stalnega, tajnika, ki bo uratlo-val od 10. do 12. dopoldne in od 5. do pol osme ure zvečer v »Ljudskem Domu«.
lj Čitalnica S. K. S. Z. v »Ljudskem Doma« bo v pritličju. Otvori se začetkom prihodnjega tedna.
lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani vabi k prireditvi, ki jo priredi v četrtek, na Svečnico, 2. februarja, v »Rokodelskem domu«, Komenske-j;a ulica 12. Spfc-ed: 1. Petje: J. Pavčič: "Zenjica«; F. juvanec: »Na goro«; J. Laharnar: »Svarilo«, poje društveni mešani zbor. 2. Govor. 3. »Slepar-ured-nik«, komičen prizor za moški četvero-■ipov s spremljevanjem glasovirja. i. »Na ogledih«, veseloigra v treh dejanjih. Spisal t A. Medved. — Začetek (radi shoda Marijinih družb v »Unionu«) točno ob pol sedmih zvečer. Vstopnina: Sedeži: I. prostor 1 I\, II. prostor h, m. prostor 69 h. stojiSSa 30 h. — Vstopnice se dobo tudi danes od pol jsmih do devetih zvečer v društveni >obi (pri Podboju) ter jutri v četrtek >d pol desetih do polcnajsiih dopoldne v Rokodelskem domu; popoldne pa pri blagajni od o. uro naprej. Ker jo vspo-red prireditve nalašč za predpust izbran kot zabaven in obenem tudi zanimiv, opozarjamo vse člane in prijate-
lje društva, naj ne zamude prilike se pošteno zabavati. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
lj Musica saera v stolnici. Jutri na Svečnico pri veliki sveti maši ob desetih: Missa »Stella maris«, zl. jGrios-bacher, gradual »Suscepimus« zl. Foer-ster, pri ofertoriju: »Ave Marfa«, zl. Premrl.
lj Moška Marijina družba v Kri-žankih ima jutri zjutraj ob 6. uri običajno družbino pobožnost s skupnim sv. obhajilom, popoldne ob pol 5. uri se pa udeleži skupnega zborovanja v »Unionovi« dvorani.
lj Marijine družbe ljubljanske imajo jutri, na svečnico, ob petih popoldne svoj prvi slovesni shod. Še enkrat povabljeni vsi člani kongregacij.
lj Ljubljanski protestantovski prez-biterij v uradni »Laibacher Zeitung« izjavlja, da je pastor Hegemann svoje mesto prostovoljno odložil. Je lepo, da gospodje (ako pišejo in kulantno, toda mi od merodajne strani vemo, da je pastor svoje mesto moral odložiti, če ne, bi ga bila odstavila ravno višjo cerkvena oblast, to je seniorat na Dunaju, in sicer v sporazumu s prez-biterijem ljubljanske občine, ki pastorja iz osebnih in političnih razlogov ni več trpelo. Naše informacije so tako točne, da smo v vseh fazah te zadeve bili tako natančno in zanesljivo informirani, kakor da bi bili sami zraven. Prezbiterij naj te reči več ne pogreva, in sicer v interesu gospoda pastorja samega, kateremu ne želimo, da bi se njegove zadeve še bolj v javnosti razkladale. Svojo vlogo jc hvalabogu itak doigral.
lj Poroka. Jutri se poroči v stolni cerkvi g. Ivan Verbič, c. kr. geometer v Novem mestu, z gdčno. Pavlo Gim-pelj iz Gornjih Sušic pri Toplicah. Poroča dr. Ig. Žitnik.
lj Na oklicih sta g. Franjo pl. S 1 a-d o v i č z gdčno. Ivanko S raka r. Najobilnejšo srečo!
Ij Predpustnica državnih uslužbencev. Kakor smo že poročali, priredi podružnica Ljubljana I. avstrijskega društva državnih uslužbencev v soboto, dne i. svečana t. 1., v dvorani hotela »Union« svoj plesni venček, pri katerem bo sodelovala vojaška godba 47. pešpolka iz Gorice. Ta veselica je dose-daj vedno navzoče občinstvo vobče zadovoljila ter je tudi letos upati obilne udeležbe, ker je čisti dohodek namenjen pomožnemu zakladu. Ker jo mogoče, da bi se pri razpošiljanju vabil lahko kdo prezrl, prosi odbor društva, da omenimo, da so tudi nevabljeni dobro došli.
lj Slovensko deželno gledališče. Jutri, v četrtek sta dve predstavi: po-poldne ob 3. uri pri zelo znižanih cenah osmič Kalmanova opereta »Jesenski manever« (izven ahonementa; za lože par); zvečer ob pol 8. uri Fal-lova priljubljena opereta »Ločena žena« (za nepar). — V soboto se igra prvič v novi priredbi velika klasična tragedija »Marija Stuart« Frid. Schiller-ja. Igralo se bo več doslej črtanih ali neprimerno krajšanih prizorov. — V nedeljo popoldne bo operetna, zvečer dramska predstava.
lj Mrtvoud je zadel znano gostilni-čarko in posestnico gospo šusteršič, po domače »Bobenčkovo mamo«. Čujemo, da so zdravniki izjavili, da se jc bati najhujšega.
lj Umrli so v Ljubljani: Dragica Saller, rejenka, \ mesece. — Josip Ku-chler, bivši vrtnar, 63 let. — Ana Zupančič, posestnikova žena, 62 let. — Marija Fajtar, posestnikova hči, 29 let. — Fran Doler, delavec, 58 let.
lj Presenečenje. Ko je včeraj popoldne prišla na Obrežni stezi služkinja Pavlina Razborškova v podstrešje, je naletela na nekega moškega, ki je hotel odnesti kovčeg, v katerem sta bila dva para čevljev in moška obleka. Tat je takoj vse skupaj vrgel proč in zbežal.
1 j Nočno službo imajo tekoči teden lekarne Bohinec, Rimska cesto; Lev-stek, Resljeva cesta in Trnkdczv, Mestni trg.
ZADEVA CELJSKE LIBERALNE TISKARNE.
Na ponovne napade »Slovenskega Naroda« na dr. Benkoviča pribijemo: Že na občnem zboru »Zveze slovenskih posojilnic« dne 29. decembra lanskega leta je dr. Kukovec izjavil, da je odbor uvidcl, da podjetja v sedanji obliki ne morejo uspevati in da je odbor že skušal dati jim obliko zadruge ali tifjov-ske družbe, a da vsled pomanjkanja
sredstev ni mogel priti do sklepa. Pro. sil je navzočo opozicijo, naj pove svoje menje. Nadrevizor Pušehjak je nato predlagal, da se izvoli komisija, v katero naj se izvoli tudi en član opozicije. Ta predlog se je pa odklonil. Nato je dr. Benkovič predlagal, da naj društvo likvidira, tekom likvidacijo pa naj se dobi nova oblika za podjetja tiskarne in trgovine s papirjem. Toda tega predloga dr. Kukovec ni dal niti na glasovanje. Nato se jo dr. Benkovič obrnil na ministrstvo in zahteval remeduro. Kar se celjskega magistrata tiče, je v celi tej zadevi ravnal le po ukazih na-rnestništva in ni po svojo nič postopal. Namestnija pa je tiskarno zaprla proti izrečni želji dr. Benkoviča. — Sploh pa je zdaj oclbor »Zveze slovenskih posojilnic« sam sklenil likvidacijo in sc bodo podjetja vodila naprej v drugi obliki, in ostanejo seveda dalje v slo-venkih rokah, skrbeti je treba samo za financiranje. Očitanja »Slovenskega Naroda« so tedaj čisto neutemeljena in zavita. Razume se seveda, da dela financiranje mladoliberalcem velikanske težave, ker dozdaj so plačevali z denarjem slovenskih posojilnic, zdaj pa nimajo nikjer kaj vzeti!
1 vzor Ako še niste, | { pošljite naročnino! J
Telefonska in nrzojavna poročilo.
ODSEK ZA ZUNANJE ZADEVE. Značilna izjava ministra Aehrenthala
Dunaj, 1. februarja. V odseku za zunanje zadeve so govorili laški liberalec Bartoli, ki je izvajal, da se je razmerje med Italijo in Avstrijo poslabšalo, ker Avstrija »preganja« Lahe, dr. Šusteršič, kojega govor je vzbudil največjo pozornost (glej poročilo o njem v današnjem listu. Opom. ured.), Gess-mann in laški socialni demokrat Pit-toni, ki je pobijal Bartolija. Po repliki ministra za zunanje zadeve grofa Aehrenthala je odsek sprejel proračun zunanjega ministrstva. »Neucs Wiener Tagblatt« poroča, da so zoper proračun glasovali Čehi, oba socialna demokrata, laški liberalec Bartoli in Dalmati-nec Trcsič.
Resolucija socialnega demokrata Soukupa, naj se opusti poslaništvo pri Vatikanu, se je odklonila z vsemi glasovi, razun dveh glasov Soukupa in Pittonija. Pri tej priliki je minister grof Aerenthal izjavil, da je ta resolucija nesprejemljiva, ker hoče Njegovo Veličanstvo cesar kot zvesti sin Cerkve biti zastopan pri Svetem Očetu; nadalje pa ima vlada pri Vatikanu zastopati važne interese, in konečno bi sprejetje take resolucije pomenilo razžaljenje čustev velike večine avstrijskega prebivalstva. To je bil hud poper za sodruge in za »Freisinn« sploh.
Resolucija Soukupa, da se pozdravi predlog predsednika ameriških držav Tafta zaradi njegovega predloga glede omejitve oboroževanja, sc je sprejela z dostavkom, predlaganim ocl delegata viteza Kozlovvskega.
PROGRAM DELEGACIJE.
Budimpešta, 1. februarja. Danes so vrši konferenca načelnikov glede programa za delegacijsko delo. V petek, soboto, eventualno nedeljo in ponedeljek se bo vršila razprava odseka o mornariškem budgetu. Potem bo en teden odmora, oziroma bo ta čas zborovala avstrijska poslanska zbornica. Od 13. do 20. februarja bo zboroval delegacij ski vojni odsek, 20. februarja finančni odsek, od 22. februarja dalje pa se bodo vršile plenarne seje.
ZADEVA KRAKOVSXE UNIVERZE.
Krakov, 1. februarja. Deputacija svobodomiselnih dijakov se poda k naučnemu ministru Stiirgkhu, kateremu bo izročila spomenico, potem pa bo potovala, po vseh univerzitetnih mestih, da pridobi dijaštvo za, solidarni št raj k. Istotako pa se poda k Stiirgkhu s spomenico deputacija katoliškega dijaštva. ki bo zahtevala, da se, vseučilišče otvori. Danes je vladal na krakovski univerzi mir.
ZA PRAVIČNO LJUDSKO ŠTETJE.
Most, 1. februarja. Med češkimi rudarji severozahodnih čeških premogovnikov se. pripravlja, velika demostraci-ja proti teroriziranju Cehov pri ljudskem štetju. Češki rudarji nameravajo po vseli premogovnikih naenkrat usta-
vit! delo. Namen tej demonstraciji podpreti akcijo čeških poslancev prj krivičnemu ljudskemu štetju.
GRČIJA SE PRIPRAVLJA.
Atene, 1. februarja. Vlada je vj klicala vse častnike, ki bivajo v ii zemstvu na dopustu, k velikim vaja v Tesaliji. Naročila jo tudi 500 konj Ogrskem, ki so imajo doposlati marča. Sicer pa je oborožitev arnia že popolna.
PISMO PRINCA MAKSA NA HYA CINTA LOYSONA.
Rim, 1. februarja. Princ Ma saksonski jo Hyacintu Loysonu, redo niku-odpadniku in modernistu, ki jc v nekem genovskem listu grdo n padel, ker je preklical svoj članek uniji rimske in orientalsko cerkve, t sal pismo, v katerem pravi, da je mol sc človeško, zmote pa ne preklicati v njej vztrajati nemoško. Princ up da bo tudi Ilyacint Loyson, ki stoji blizu groba, to uvidel. Princ hoče za moliti, da se povrne v naročje Cerkv
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Peterbnrg, 1. februarja. Na pro Vjatka—Peterbnrg sta zadela osebni, tovorni vlak skupaj. Pri tem sc je nun go oseb ponesrečilo, zlasti mnogo mrtvih.
SAMOUMOR MATERE IN HČERE
Berolin, 1. februarja. Včeraj dopo dne so /lašli mrtvi v svojem stanov nju 461etno babico Marvvitz in njen hčer. Sporazumno sta odprli plinov cevi in sc tako zastrupili. Samoumor so vzrok zakonska ncsporazumljonj
IZBRUH OGNJENIKA.
London, 1. februarja. Izbruhi on njenika Taada na otoku Luzonu nis prenehali ter povzročajo veliko škod* Manilla ni ogrožena. Hipni popla morja obale, vsled katerega je izgubi 300 ljudi življenje, je nastal vsled teg; ker si je vulkan iskal izhoda svojem izbruhu pod vodo.
Mnenje g. dr. L. F o e r s t e r j a.
P o z s o n y,
Gos po d J. Serravallo!
Trs
Rabil sem Vaše Serravallovo Kini vino z železom v mnogih slučajih oslabljajočih boleznih kot krepilo in vselej z najboljšim uspehom.
P o z s o n y, v juniju 1909.
Dr. L. F o e r s t e r,
Prvi zobčkl
bodo hitro prodrli, brez vsakega krča ali med časom dobivanja zob tako pogosto nastopajočih težkoč v preba.i, ako se da otrokom Scott-ova emulzija. Ona prepreči noči brez spanja, zobčki rastejo močni, ravni in zdravi. 341 tni dober sloves je porok za to trditev. To je brez dvoma, da bo tudi Vaše dete	3109
ne samo rado zavživalo, ampak	Pristna jc s to aia«-
tudi zelo lahko prebavih, tudi	^ "JJ&^cu tedaj, ako bi mu mleko povzro- SCOTT-ovcsa čalo težave. ravnanja.
Cena izvirni steklenici 2 K 50 vin.
Dobi se v vseh lekarnah.
m
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naš soprog, oziroma oče, brat, svak, tnst in stari oče, gospod	351
Ferdinand TomažiČ
c. kr. vllji poStni kontrolor v pok.
dne 3C. prosinca, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki predrazega ranj-cega bodo dno 2. svečana ob '/a3 uri popoludne iz Vinegorico preneseni na pokopališče v Trebnjem.
TREBNJE, 31. prosinca 1911.
Žalujoči ostali.
Brilianlt po n-izkt- eerrV
TN F R.urar.prva največja domača w„- tt^-- || a®g§
exportna tvrdka ur,zlatnine —»1IVU . Vlestm irg. i,, srphrninft loastna tovarna.ur* vŠviri i A WmB
abljana Mestni irg, in sttjbrnine, laastBaMlVna.U^SvtCi,' "
Štev. 1837
Podpisani deželni odbor razpisuje s tem
Razpis.
355
S to službo je združena plača letnih 1400 K z aktivitetno doklado 200 K in z dvema starostnima doldadama (petletnici) po 100 K.
Poleg tega dobiva okrožni zdravnik v Žužemberku za zdravniške uradne dneve Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 letne odškodnine in končno 400 K stanarine. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu dež. odboru
do 16. februarja 1.1.
i dokazili o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, naravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 29. januarja 1911.
Mesto 40 K samo 6 K.
i riloino tni n: ku
i<rr-r	1 riiu.uu lui h.ivm
ilfefe^. Gamsova brada
podob a (1 • o 1 br dl. pristna ;:elo lepa. >t> cm dolga dlika s staro srebrno cevko in Huberto im križem, s prem kajoCim okkpom in vijakom, skupai samo o roa. Dl ka i. obroč rod ia stvo prlst ia. Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izde.ovalec gamsovih Drad
Fenichel 3573
Dun j, IX , Aitmilttergasse 3 123.
Mnogo priznnlnih pisem.
Zlate svetinje: Berlin. Pariz, Rim iii^/
Zgodouinsko defsfua:
Odkur se je „Underwood" tako sijajno izkaral vsled svoje neoma;nc trpežnosti, so tudi najstarejši sistemi pisalnih strojev si prilost li bolj ali manj njegovo obliko ln hvalili vidno pisavo a la Ondervvood.
Staro pre? okooanie:
Leta 1899: Undcrwood se more s pravico imenovati kot pisalni stroj bodočnosti. - To sc ie hitro izpolnilo, in mnogi menijo, da imajo uspeh, Ce morejo reči: »naš pisalni stroj izgleda ravno tako, kakor Underwood".
Nouo prerokouanjs:
Vsi starokopitni pisalni stroji bodo v krotkem izpodrinjenl z Underwood podobnimi pisal, stroji, ki imajo vidno pisavo.
NfllVPt 7H kllliril' »Izkušnja izmodri", se more reči tudi v tem slučaju, kajti kdor naroči stroj, nilJtKl tU nuillu. ]e upoiial vidno pisavo ter izpopolnil, kateri je učinil preobrat v izdelovanju strojev, kateri jc žel na vseh razstavah prva odlikovanja, dobil največ svetovnih rekordov v lutrici pisave, ta ravna previdno, ker preživi Undcrwood vse konkurenčne stroje.
Zaloga za Kranjsko: I. FERK0, LJUBLJANA, Marije Terezije cesta 7,1.
A Katoli
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (0 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra, polna navdušenja za krščanska načela.
Andrej Ho ter, tirolski junak. Fran Riimr. I, ud-ska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-8o, deset, izvodov K 5--.
Ta igra je bogata po lepih prizorih, se popolnoma prilega slovenskim ljudskim značajem in visoko vnema domovinsko čustvo.
Zbirka ljudskih iger dosedaj 15 zvezkov po K --80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in dilentanškega značaja neobhodno potrebna: igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vse igro v tej zbirki so prirejeno za jednuke t. j. samo moške ali samo ženske vloge.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvezek. 1. Vedeževalka. 2. Kmet-IIorod. — 3. Zupan sardamski ali Car in tesar. I. Jeza nad petelinom in kes.
3.	zvezek. 1. Mlini pod zemljo aH zadnje ure poganstva v Rimu. — 2. Sanje. 3. Sveta Neža. K —-80.
4.	zvezek so začasno ne dobi.
5.	in 6. zvezek. 1. Garcia Moreno. — 2. Krčmar pri zvitem rogu. — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. — 4. Sveta Cita. — 5. Pri gospodi. — 6. Črevljar. — 7. Kmot in fotograf. — Kovačev študent.
Za društva in društvene prireditve:
Bajuk, Odmevi naših gajev (narodno pesmi). II. zvezek za moški, mešan, deloma ženski zbor. Partit. K 1-40. — Napevi so vzeti iz naroda in so popolnoma v tem duhu harmonizirani, služili bodo prav dobro vsem našim pevskim zborom. Vodopivec, Kovačev študent. Besede povzete iz Zbirke ljudskih iger (Iv. Kovačič). — Priljubljena, lahko-uprizorljiva spevoigra silno komične vsebino. Za proizvajanje pevskih točk je potrebnih samo šest (oziroma pet) moških in en ženski glas. Krek, Turški križ. Igra v štirih dejanjih. — Tri sestre. Igra v treh dejanjih. K 1-—, 10 izvodov K 8-—. — Vsebina obeh, :-;a mešane vloge prirejenih iger, jo tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta igri radi svoje lahke uprizori j ivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre. Sardenko, Slovanska aposiola. Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910. K 120. — Krasna knjiga vsebuje samo moške vlogo in ima poleg poučnega smotra tudi namen netiti med Slovenci narodno zavest ter buditi narodni portos.
Crsvnnol/3 Talna lz tc zbirke je na razpolago v naši vMoVKlMu lQllj|Q. zalogi še okoli 80 raznih resnih in veselih iger za mešane vloge. Cona jo za vse zvezke enaka in znaša samo 30 vin. za vsako igro. — Seznamek to zbirke dopošljcmo na zahtevo.
7. in 8. zvezek. 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. — 2. Za letovišče. — 3. Občinski tepček.
—	4. Dve materi. — 5. Nežka z Dioda. — 0. Najdena hči.
9.	zvezek. 1. Na Detlehemskih poljanah. — 2. Kazen ne izostane. — 3. Očetova kletev. — 4. Ca-šica kave.
10.	zvezek. 1. Fernando strah Asturije ali izpre-obrnjenje roparja. 2. Rdeči nosovi. — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. 5. Strahovi.
11.	zvezek. 1. Večna mladost in večna lepota.
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. — Prepirljiva soseda ali boljšajo kratka sprava kakor dolga pravda.
12.	zvezek. 1. Izgubljeni sin. — 2. V ječi. Pastirci in kralji. — 3. Ljudmila. — Planšarica.
13.	zvezek. 1. Vestalka. — 2. Smrt Marijo Device.
—	3. Marijin otrok.
14.	zvesek. 1. Junaška deklica. Devica Orleanska-
—	2. Sv. lloštjan. — 3. Materin blagoslov.
15.	zvezek. 1. Fabiola in Neža. — 2. Turki pred Dunajem.
Knjigovodstvo. Ivan Podlesnik. 1.del. Vez. K 3-20. i'rvi del Knjigovodstva", ki. je pač najvažnejši pripomoček za gospodarski napredek, obsega načela za društva, za „Cebclice", za mladeniče in gospodarje. Knjigovodstvo. Ivan Podlesnik. 2. del. Vezano K 0-20.
Drugi del je posebno za posojilnice in sploh /.ti zadružništvo prirejen ter obsega veliko tabel. Obravnava o kreditu, zadrugah, raifai-znovkah, konverziji, blagovnem prometu in navaja praktične zglede.
Mešani ln moški zbori. Jakob Aljaž. Sedem zvezkov po K —-60.
Naša pevska društva se bodo rada poslužila novih navdušenih domačih pesmi, kakoršne nam nudi Aljaževa zbirka. Vsi zbori so vzorni in veličastni, a vendar priprosti in lahki, treba samo poslužiti so jih.
1.	zvezek.: 1. Domovini. — 2. Nevesti. — 3. Ne zveni mi. — 4. Naša zvezda. — 5. Ujetega ptiča tožba. — 6. Soči.
2.	zvezek: 1. Pri zibelki. — 2. Cerkvica. 3. Ne tožim. — 4. Oj planine. — 5. Oj z Bogom, ti planinski svet! — (i. Šolskodomski mladini.
—	7. Na bregu.
3.	zvezek: 1. Psalm 118. — 2. Ti voselo poj!
3.	Na dan. — 4. Divna noč.
i zvezek: 1. Ujetega ptiča tožba. — 2. Zakipi duša. — 3. Dneva nam pripelji žar. 1. —
4.	Pri pogrebu.
5. zvezek: 1. Job. — 2. V mraku. - 3. Dneva nam pripelji žar. 2. — 4. Z vencem tem ovenčam Slavo. — 5. Triglav. 8. zvezek: 1. Opomin k veselju. — 2. Sveta noč.
-	3. Stražniki. — 4. Hvalite Gospoda. — 5. Občutki. - 6. Geslo.
7. zvezek: 1. Slavčdk. — 2. Zaostali ptič. — 3. Domorodna iskrica. — 4. Pri svatbi. — 5. Pri mrtvaškem sprevodu. — 0. Geslo.
Venček gorenjskih za mešani zbor. Fran Kimo-vcc. Part. K —-50, deset izvodov K 3'50.
Plan.nke za sopran, alt, tenor in bas. Ivan Laharnar. Op. 10. Dva zvezka po K 1-20.
.Vsebina 1. zvezka: Pticam. — Na planine. — Najlepše doma. Pomladna. Pri zibeli. — Prezgodnje cvetlice. — Vsebina 2. zvezka:
V Logu- - Lo pevaj. - Planinarica. Svarilo.
Pomladanski odmevi. Pesmi za sopran, alt. to-nor in bas. Ivan Laharnar. Op. 5. Dva zvezka po K 1-30.
Gorske cvetlico. Slovenski napevi za čvet.ero ali petero mešanih glasov. Ivan Laharnar. Part, K. 1-50.
Venček narodnih pesmi za mešani zbor. Alojzij Mihelčič. 2 zvezek. Part. K —.50.
Kngrobnicc. Frančišek Marolt. Lično vez. K 2 40.
Tslovadska, za moški zbor. Stanko Premrl. Partitura K =-50, glasovi po K —-10.
Moški zbori. Fran Ferjančič. Partitura K 2-20.
Vsebina: Budilna. — Zlati dnevi. — Lisica in petelin. — Naš prapor. — Rog blagoslovi
Po-
pošteno rokodelstvo. — Slovo mrtvim, kojnemu v slovo.
Šesti venček narodnih pesmi za troglusm ženski zbor. Fran Kimovec. Partitura K — 40, deset izvodov K 3-—.
Moški zbori. Vinko Vodopivec. Partitura K 1'60.
Vsebina: Iiratje v kolo. — Z vencem tem ovenčam glavo. — V mraku. - Sijaj, sijaj lu-nica! Lopi Jurij. — Pogled v nedolžno oko. (Ženski zbor.) - Bratom orlom.
Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in čve-terospevov. Ivan Laharnar. Op. & Dva zvezka po K 1-50.
Vsebina I. zvezka: Mi vstajamo. — Moja domovina. - Bratje v kolo! — Napitnica. — Slovan lia dan! — Lovi.evo slovo. — Vsebina II. zvezka: Z vencem tem ovenčam glavo. — Vinski hram. — Naša zvezda. — Lahko noč.
L venček narodnih pasmi za moški zbor. Anton Grum. Part. K —-50, deset izvodov K 4- .
II. venčsk slovenskih narodnih pesmi za moške ali ženske glasove. Anton Grum. Part. IC —-80.
Praeludium et postludium super hymnum au-striacum auetoris Josephi Haydn pro organo aut Fortepiano ([uator manibus (Secondo
„Ped.'; c. oetavaj. Anton Foerster. Op. 105, Partitura K - -tSO.
Naša zvezda. Anton Foerster. Op. S7. (Besede Simon Gregorčičevo. Samospev s klavirjem, Partitura K --80.
Bom šel na planince. Marko Bajulc. Potpuri slovenskih narod, pesmi za tamburaški zbor, Partitura K 3-—.
Vsebina: Bom šol na ])laninco. — Na planincih solnčice sije. - Čez tri gore. — Solnce čez hribe gre. — Pa bom šel na planince. — Jaz pa pojdem na Gorenjsko. — Tihii luna jasno sije.
Na Gorenjskem je listno. Marko Bajuk. Potpuri slovenskih narod, pesmi za tamburaški zbor. Partitura K 3 —.
Vsebina: Po jezeru. — Bratci, veseli vsi. — Le enkrat bi videl. Na Gorenjskem jc fletno.
Mešani in ženski zbori. Fran Ferjančič. Partii tura K 3-—, glasovi po K —-50.
Zbirka obsega sledečo vzorno dovršene zboro: Pozdrav slovenskemu domu. — Tono solnce, tono... — Planinarica. — Pustni večer. — Solnce čez hribe gre. — Na morju. — Šivilja. — Plevice. — Rožmarin. — Lahko noč.
pV Vse te Mm
ss dobe i Katoliški Stilni v Ljiiii, liatl,Ilirija" v Hranil in Jiraj
im^sm&mLmu s.


KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in lili onrestuje
reaistrovana zadruga z omejenim poroštvom 31 01
KONGRESNI TRG 19
po 4
brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsnkili vloženih 100 K čistih 1 K 75 v na leto. licnt. davek plačuje društvo samo. Druge lira-
4 1°
nilnične knjižice se sprejemalo kot gotov denar, ne da^, bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom oreduime na osebni kredit, vračljive v 7'/2 lelih (90 mesecih ali 3y0 tednih) v I e d c n s k i h, ozir. m e s c č n i h obroluli. kakor tudi posojila na zadolžnicc in menice
Dr. Fr. DolSalt 1. r.,
sdravnt« v L-iuoliatK piinprecivdnik.
Prelat A. Kalan
pre ivdniK.
Kanonik I. Sušnlk
pjoprcdbtanik,
r-,

Koroške novice.
k Celovški macjisirat in vojaška goclbn. Ali je godba e. in kr. 17. pešpol-ka v Celovcu v službi celovškega magistrata odnosno nemškega »Volksra-ta«, smo se koroški Slovenci nejevoljno vpraševali, ko sc nam je za veselico dne 28. t. m. že obljubljena godba kar nenadoma odpovedala in sicer s prav ničnim izgovorom, da jo magistrat poročal, da pri sedanji »razburjenosti« prebivalstva eventuelne demonstracije niso izključene. Da nam magistrat ni naklonjen, to je znana stvar; da pa bo s takim orožjum skušal preprečiti nedolžno predpustno veselico celovških Slovencev, tega bi nc pričakovali, zlasti, ker sc Nemcem drugod lahko na enak način vrača. Obžalujemo pa posebno dejstvo, da so je dala vojaška oblast, ki vedno in povsod povdarja svoje internacionalno stališče, prestrašiti od raa-gistratovcev, ko ji mora biti vendar znano, da vlada razburjenost samo le na magistratu - ker se je naštelo, kakor se sliši, mnogo več Slovencev, kakor sc jc »pravico! jubnomu« Metnicu sploh kedaj sanjalo (katere Slovence sedaj žal s silo potiskajo v široko nemško žrelo) — in da jc ljudstvo miroljubno ter da nemških razgrajačev ne mara. Konštatiramo, da je igrala vojaška godba, koje sodelovanje se je Slovencem pri nedolžni predpustni veselici ooVeklo. poloti 1910 pri veselici nem-škonacionalncga bojnega društva »Sli d mark«, konštatujemo, da so celovški Slovenci do sedaj to godbo še zmi-raj in brez težkoč najemali in tudi dobili in da sc jim jc edino letos odrekla, ko je godboni častnik župana Metnica brat, stotnik Adolf pl. Metnic. Ali je mogoče to le slučaj? Smo radovedni na odgovor. Omenjeno bodi še, da so je vršila veselica popolnoma mirno, da se torej želje magistratovcev niso izpolnile.
Ali ste pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte upliv dobrega dnevnika in
agitirajte pov-od za nove naročnike!
Izjava.
Podpisani priznavam, da pismo na prevzv. g. knezoškofa ljubljanskega, v katerem trdim, da je č. g. Fr. Košir, župnik na Koroški Beli, kriv, da se moja poroka v taistem času, kakor želim, ne more vršiti, ker mi g. župnik oklice zavira, nikakor ne odgovarja resnici in zato obžalujem, da sem g. župnika pred g. knezoškofom po krivem lega dejanja dolžil. Ob jednem se mu zahvaljujem, da mi je velikodušno odpustil in od tožbe odstopil.
Alojzij Rev,
posestnik in trgovec z lesom 442	» Mostah na Gorenjskem.

Zenitna ponudba!
Mlada vdova se želi seznaniti s finim gospodom. Pisma se prosi na upravo Usta pod Častna beseda/'
341
fk
Povodom smrti moje žene kroži se po Radovljiškem in Škofjeloškem okraju govorica, da sem jaz isto zakrivil.
Poživljam vse tiste, kateri kaj vedo, da me sodniji naznanijo, ker bom sicer proti vsem tistim osebam, katere tudi poznam, z vso strogostjo sodno postopal.
V Radovljici, dne 30. prosinca 1011.
Andrej Bertoncelj,
340	pekovski mojster.
novanje
obstoječe iz 3 sob, poselske sobe in pritiklin s porabo senčnatega vrta in njive, sc cd(Ja za maj termin v na\tim. Poizve se na ffiiiilosiČeDi cesti St. 4 11. nadstr. desno. 330
■i i
iirtmiiiminTiiimiMiMtiiMMiiiiiMiiiiiiiiiriiiiii
Ljubljana,
Stari trg štev. 4.
Otvoritev) jiove trgovine.
falvazorju"
itvoritevi i
„Pri V;
jos. Petkosig.
"	s
lltllinilllllllllllHIlllllllllllMMiii,^,,,
bivSa prodajalna Jos. Vidmarja za dežnike.
Slavnemu obfinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril trgovino z drobnlno, pletenino, :
galanterijo, dežniki in potrebUlnami za krojate In Šivilje. "
Za obilen obisk se priporočam z velespoJtovanjtm Najnižje cene.	127 3
Jos. Petkosig.
-

Bi
348

Ushrsovlfeito M' j
i:
m m
V četrtek, na Svečnico, dne 2. februarja
ion	b v i b ii	i
~ cert
epdfie pespaikza teras Jelačičs
pod osebnim vodstvom kapelnika gospoda ]. Kussa. Začetek ob pol 8. uri zvečer,	Vstopnina 1 K.
K obilni udeležbi vabi raonatzllsfuo hotela »Union".
..s >'
£4
"I lp«
m.
V"
(j-/.-t«-'.
RT i.
gumijeve pete
ohranijo čevlje
elegantne. ,„
2 sobi, predsoba in kuhinja se tako ali za majev termin odda mirni stranki Poizve se pri Aleksandru Gotzl, Wolfovi ulica 1, (Marijin trg)	35:
uharica
iz boljše kmečko hiše želi vstopiti v kako žup nišče. Razumna je popolnoma v kuhi, šivanju sploh vsem, kar moia znati vsaka ženska, kot dobra, skrbna in skromna gospodinja. Je zanos ljivo poštena, pridna in lepega, mirnega vedenj« Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprava Slo veneti pod šifro 150.	349
Izborna tftaffčna namizna pijača.
O dobroti Bllinske vode nai se vpraSa domaČi zdravnik. Dom sv pr< Mihael Kastner|u v Ljubljani.	259J
Pomočil® prstane
kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki cen
Fr. Z. Zajec, Ljubljana, Stari trg 2(
3873 Pošiljam cenike brezplačno.
mm izpeljava mm
vseli rtslmili trtnszkcii. • izczianie lbRot. nakaznic in kreditnih PISEM
79 vsa rjgvre m strurska ost?. 1JJ inozemstva.
II
C, KR PRIVIL. BANČNA IN RIENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
Mroriiu« OSREDNJA MENJALNICA: IVI LKL U K ou JAJ I., WOLLZEILE 1.
99
Porini7niro SaCi:n> Le5l(a K^mca, Celita lipa, Brno, ucticov. Gabionza. K. Graslitz. Krakov. Lltomsrir.e, lUUI UZllllG. Moravski Zumoern, i/lomini, Moran, Novi Jif;i . Pizon. Praija, Llbera i, Ounaisko Novomosto. Gvilava.
NAKU** M *»KODAJA
vseh vrst rent, obligacij, dria/nlli papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, sreč.t i. t. d., L t. d.
s Zavarovania uriti m uri žmafi srsži miriliidrim
~ Prospekte in cenike premij zasloni in traa&o.