toku na dan. Zato je odšel, lazil po gozdu s po-vešeno glavo in kot rojena otožnost priblodil zvečer domov, da se mu je čudila Rezika, sestra njegova, živo in veselo dekle, ki mu je gospodinjilo. „Kaj ti je, Robert! Ali si bolan? Povej!" „Bolan, pa ta bolezen ne mine kmalu, Rezika", je rekel, ko je obesil puško na klin in sedel za javorjevo mizo.
,,Ali si se znabiti spri s Cilko ?"
,,Nisem se spri. Štefan se je vrnil, Rezika, in mlinarjeva hči ljubi njega,"
,.Pravila sem ti. — Pozabi, Robert. Mnogo jih je, ki lepše cveto. Le verjemi!"
,,Zame je cvetela le ena."
Ni se mogel več premagovati. Naslonil je glavo na javorjevo mizo, in med prsti so polzele vroče solze, drhtele so prsi in v grlu ga je peklo, kot bi kdo nasul vanj žrjavice.                        (Konec.)
P. HUGOLIN SATTNERJEV ORATORIJ „ASSUMPTIO B. M. V."
Napisal Stanko Premrl.
(»Vnebovzetje B. D. M.")
i/.^U^f^A^    (5/Ž^5^LL
|isel, ki se je porodila v glavah nekaterih ljubljanskih duhovnikov, naj bi se namreč skladatelj, p. Hu-golinSattner, lotil kakega oratorija, ni bila brezuspešna. Sad, ki ga je obrodila, je ora-torij „Assumptio B. M. V." („Vnebo-vzetje B. D. M.") Gradivo za tekst je, ponajveč iz sv. Pisma, nabral prof, dr. Aleš Ušeničnik, v pesniški obliki pa je priredil besedilo prof. dr. Mihael Opeka.
Sattnerjev oratorij je prvo delo te vrste med Slovenci. Znamenit je ta oratorij tudi vsledtega, ker poveličuje preblaženo Devico in Mater božjo Marijo, špecielno njeno vnebovzetje (smrt, vnebovzetje in kronanje); torej povsem nova, originalna oratorijska snov.
Oratorij je namenjen Slovencem; ima izključno slovensko besedilo.
Škoda, da ni posegel skladatelj razen po slovenskem vsaj tudi še po latinskem tekstu, ker bi se potem delo izvajalo lahko tudi kje drugje in bi ne ostalo navezano le na našo ožjo domovino.1
Glasba je vobče preprosta, lahko umljiva, izredno melodiozna in globoko občutena. Posebno krasni in učinkujoči so zbori (več mešanih in moških ter en damski zbor), samospevi kakor tudi dvospevv drugem delu pa so pravi biseri.
Ker se bo oratorij — če Bog da — vkrat-kem v Ljubljani proizvajal, je gotovo umestno
I>
1   Čujemo,    da   prevaja   gosp.   prof.   A. Funtek slovensko besedilo na nemščino. Uredništvo.