Leto XVnM št. 212
Ljubljana, nedelja 13* septembra I936
Cena 2 Din
vjp/čiVULStVO. t-JUOiJiUltk, ooiolljevia ulica a. — TeletoD dt, 311!*, 3123 3124, 3125, 3126T Lnseratiu oddelek. Ljubljana, Seien-Durgova tli. 3. — Pel 3392. 3492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica
St. 1L — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St
i. — Telefon št. 190. Računi pn pošt. ček zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 7SJ80. Wien 105 241
Slovenija In izvoz našega lesa
Na obupne klice slovenskega lesnega gospodarstva, ki je zaradi sankcij zašlo v sila težaven položaj, smo že ponovno "mli ugcvor, da sankcije vendar niso tako hudo prizadele našega lesnega izvoza, saj ie iz 'naše izvozne statistike razvidno, da se naš izvoz lesa ni v toliki meri zmanjšal, kakor bi bilo pričakovati glede na okolnost- da smo prej v Italijo izvažali preko 60r' vsega našega izvoza lesa. V resnici nam statistika o izvozu lesa pove. da se je na primer atlas izvoz gradbenega lesa letos v or-vem polletju zmanjšal le od lanskih 364 na 217 milijonov dinarjev, po količini pa od 43.28 vagonov v lanskem pr-vem polletju na 25.471 vagonov v letošnjem prvem polletju. Padec znaša torej po vrednosti le 40'', po količini pa nekaj nad 41%, tako da smo precej iznadka pri izvozu v Italijo nadomestili 7 izvozori v druge države.
Predstavniki našega lesnega gospodarstva. so vedno poudarjali, da te šte-v"ke ne kažejo prave slike. Predvsem garadi sankcij niso vse na izvozu lesa int;eresirone noki::jine enako prizadete, na drugi s:rani pa je v teh številkah upoštevan tudi izvoz hrastovine, ki zaradi sankcij ii pri v nič trpel, ker ima Slavonski hrast široko odprto svetovno tržišče in že prej izvoz v Italijo v hrastovim ri igral nikake pomembne vloge. Poudarjali so ponovno, da je tudi glo 'e nT bkega lesa in bukovine Slovenija neprimerno huje prizadeta nego m. vr. Brsna, ker ie produkcija v Sloveniji razdeljena na veliko število malih preducentov, ki s svojim blagom ne morejo 'ti na velika prekomorsk i tržišča kjer zahtevajo ponudbe velikih količin enotnega bfega. V mnogo ugodnejšem pol ža.iu je bila od začetka sankcij Besna, kjer obratujejo velika podjetja in je imelo zlasti državno podjetje Sipsd možnost, da svoje blago v večjih količinah plasira na oddaljenejših tr žiščih. Temu podjetju je tudi res uspelo predati znatne količine v Anglijo, k'-mor prej zaradi konkurence severnih ■držav nismo mogli prodreti. Statistika o zaposlenosti delavstva v lesni industriji je zato zaznamovala v Besni povečanje števila zaposlenih delavcev, kar potrjuje, da so tam produkcijo navzlic sankcijam celo povečali.
Slovenski lesni produ cen ti in izvozniki so spričo tega stanja že v januarju Ti.a '.'nedržavni lesni konferenci v Ljubljani postavili upravičeno zahtevo po znižanju prevoznih streškov, zlasti do pomorskih luk in po znižanju ostalih dajatev, ki prekomerno bremenijo naš izvoz lesa. Na žalost doslej niso bile dosežene nikake olajšave. Kakor se zdi, se merodajni krogi še danes prav ne Zavedajo, v kakšnem stanju se nahaja slovensko lesno gospodarstvo, in morda v resnici gledajo vso stvar ped vtisom navidezno in relativno ugodnih številk, ki jih kaže naša izv zna statistika.
Da naši lesni producenti in izvozniki .niso prav nič pretiravali in da je njihovo stanje v resnici zelo resno, nam potrjujejo številke iz podrobne statistike našega izvoza, ki jo je pravkar izdalo finančno ministrstvo. Pred vsem kaže ta statistika, da hrvatsko-slavon-ska industrija trdega losa zaradi sankcij ni prav nič trpela, kajti izvoz hrastovine se je letos v primeri z lanskim letom znatno povečal. Tako se je v prvem polletju izvoz rezane hrastovine povečal od lanskih 26 na 34 milijonov dinarjev, odnosno od 1905 na 2263 vagonov. Izvoz hrastovih železniških pragov je v istem času narasel od lanskih 5.6 na 15.1 milijona dinarjev, odnosno od 139.000 na 320.000 komadov, izvoz hrastovih hlodov pa od lanskih 5.5 na 6.5 milijona dinarjev, odnosno od 653 na 1060 vagonov. Te številke nam kažejo, da se je konjunktura hrvatsko-slavon-čke industrije trdega lesa v času sankcij dejansko celo znatno zboljšala.
Tem občutnejši pa je padec pri mehkem lesu in pri bukovini. Izvoz mehkega rezanega lesa je letos padel v primeri z lanskim prvim polletjem za 60rr, namreč od lanskih 170 na 69 milijonov dinarjev, odnosno od 21.900 na 9.450 vagonov. Če pri tem upoštevamo, da je bosanski industriji mehkega lesa usnelo obdržati izvoz na lanski višini z večiim izvozom v prekomo-rske države, tedaj mora vsakdo spoznati, da se je izvoz mehkega rezanega lesa iz Slovenije skoro docela ustavil. Le pri povečanju izvoza v Madžarsko in Grčijo je deloma soudeležena tudi Slovenija, vendar predstavlja to povečanje le neznaten del iz-padka pri izvozu v Italijo.
V kakšnem razmerju se giblje padec izvoza iz Slovenije v primeri z lanskim letom, najbolje vidimo pri mehkem te-sanern lesu, ki ga po večini izvaža slovenska lesna produkcija. Ta izvoz je namreč padel od lanskih 4804 na 1793 vagonov, čeprav nam je uspelo baš v te-sanem lesu plasirati nekaj več blaga v Grčijo. Naravnost katastrofalno pa je nazadoval izvoz drv, ki odpade prav +ako v največjem delu na Slovenijo in
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65
Rokopisi se ne vračajo.
MINISTRI MALE
FBI PREZIDENTU BENEŠU
Prisrčen sprejem jugoslovanskih in rumunskih predstavnikov ob prihodu v ČSR — Posvetovanja v dvorcu v Topolčanki
Bratislava, 12. seotemb ra d. Predsedniku jugoslovenske vlade dr. Stojadinoviču in ru= munskemu zunanjemu ministru Antonescu 60 priredili na češkoslovaški meji prisrčen sprejem. Na obmejni postaji Perkanju, ju je pozdravil g Černad v imenu predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša. Na postaji se ie zbrala tudi velika množica ljudi, ki so prirejali ovacije Jugoslaviji in Rumuniji ter niuiovim predstavnikom- Na prihodnji železniški postaji, v Novih Zamkih, so prišli nasproti češkoslovaški poslanik v Beogradu dr. Girsa, češkoslovaški poslanik v Bukarešti Seba in rumunski poslanik v Pragi Emandi. Dr. Stojadinovič in Antone? ecu sla na tej postaji izstopila in se t> spremstvom v avtomobilih odpeljalal v To* polčanko, kjer biva ta čas prezident dr. Beneš.
Pri prihodu v Topolčanko je dr. Stojadi* novica in sr. Antonesca pozdravil najprej zunanji ministei dr. Krofta, nato pa kan-celar dr. Samal v imenu preziden-ta. Prezident dr. Beneš sam ie pozdravi svoje goste pri vhodu y svoj gradič. Takoj po prihodu ie sprejel najprej dr. Stojarli novica, nato pa ministra Antonesca v d a 1 j 5 i Ti avdiencah. Po teh avdiencah, ki je bilo na njih gov ra o vseh političnih in gospodarsKih vprašanjih, tičofih se držav Male antante in njihovih zaveznikov, sta dr. Beneš in njegova gospa priredila svečano kosilo na čast res prezenlantom obeli zavezniških držav.
Gospodarski problemi
Praga, 12. septembra, g. Ministrski predsednik dr. Hodža jc danes ob priliki se-
stanka konference Male antante sprejel no-} vinarje. Med drugim jc dejal: Ustanovitev trgovinske centrale Male antante v Pragi pomeni praktično razširjenje trgovinsko-poiitične baze med državami Male antante. Našla se bo cela vrsta industrijskih surovin, ki jih bo mogla češkoslovaška dobivati iz Jugoslavije in Kumunijc. S tem sc bo razširil promet med državami Male antante. Trgovinska centrala bo pričela s svojim delovanjem v pričetku prihodnjega meseca.
S to iniciativo ter z ustvaritvijo trgovin-sko-političnc baze za izboljšanje odnošajev med državami Male antante in drugimi državami, predvsem z državami rimskega pakta in razumljivo tudi z Nemčijo, sc bo bavila konferenca zunanjih ministrov Male antante v Bratislavi. Vlada sc bo brigala tudi za aktivno devizno politiko ter skušala doseči izboljšanje onih trgovinskih pogodb. ki ne odgovarjajo tem potrebam. Nevarnosti pomanjkanja deviz ni; vlada jc našla sredstva, da prepreči tako nevarnost.
ai
Male antante tiska
Prpga, 11. septembra. AA. ČSK poroča: 12. konferenca tkkovne Male antante se jc svečano začela danes v hotel »Carltoiiu« v Bratislavi v navzočnosti jugoslovanskega poslanika v Pragi dr. Protiea. zastopnikov krajevnih oblastev in drugih predstavnikov. Pri otvoritvi je govorilo več govor-
nikov. med njimi ravnatelj ČTK g. Svihov-ski. bratislavski župan in senator g. Krito, šef tiskovnega oddelka v zunanjem ministrstvu v Pragi g. Hajek, šef Centralnega pres-biroja dr. Kosta Lukovi^, šef romunskega presbiroja g. I>ragu i.t.d. Vsi so poudarjali pomen tiskovne Malo antante. ki ima nalogo čim 1 k»1 j poglobiti prijateljske zveze med tremi državami.
Skupščina je soglasno sprejela pozdravne brzojavke, poslane vsem trem državnim poglavarjem Male antante. Za častnega predsednika tiskovne Male antante je bil izvoljen češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta. Obenem so na zborovanju brzojavno prosili predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša, da bi še nadalje ol*lr-ž-i 1 naslov častnega predsednika tiskovne Male antante. ki ga je dobil kot takratni zunanji minister na konferenci v Sinaji leta 1925.
Zastopniki tiskovno Male antante so sc popoldne ponovno sestali na sejo.
Francoski odmevi bukareških posvetovanj
Pariz, 12. septembra. AA. Glede na sestanek Male antante v Bratislavi prinaša pariški dnevnik »Ere Nouvelle« članek izpod peresa Louisa Bresta. Člankar pravi, da je letošnji konferenci stalnega sveta treh držav pripisati kar največji pomen. Zaradi
splošnega položaja v rn/.irh <1 . h in z -radi pomembnih sprememb, v mednarodnih odnošajih fio Jugoma vi;. >. tudi o j-.; ..-važno vlogo v Mali antanti. IV. v lak-.t * sme pričakovati, da bo na .-<s iVu. ki >«» začne 12. septembra, pumivno : . . p polno soglasje m«*;! češkoslovaškimi, romunskimi in jugoslovi-n-kii"! nazori. V t- i • {»ogledu j' velikega poni« • t ' : h. o-slovenskega- ministr-kega pre	v
Bukarešti. Zadnji let.) so >e od- :i r i dogodki, ki so znatno spremenili evropt-ki položaj. Organizem Male antante je ustvarjen v obrambne namene. Rcvi/.ion'si ' n"-sktisi so se zmerom ra -'.bili ob tnViih branikih. ki jih je ona postavila. P ?;:!' nedotakljivosti medna!odrih pogo-lb 'a kolektivno varnosti j" pri njej zaienen imela zanesljivo podporo. Pri sodelovanja tr< h držav je bilo kajpada tudi razočaranja, toda nastala so skoraj vsa le zaradi politiko nekaterih velesil. Tudi v sedanj- m ;•<>> >ju je več elementov, ki v z v« z i s sestankom v Bratislavi utemeljujejo neko skrb. Vzlie temu pa moramo upati, da bodo po ir i koufe-renci države Male antante še odločneje m stepale politiko, katere cilj je ohranitev miru.
»La Rept:b1iqtte« pravi, da se razgovori, ki jih je imel dr. Stojndiimvič v i>it'a--»š!i nanašajo predvsem na gospodarska in finančna vprašanja, ki s<» važna z o--" državi. Zlasti je bilo govora o osk bi .Jugoslavije z rumutiskim petrolejem.
Madžarski komeatarii
Budjmp šta. 12. septembra. AA. Ves madžarski tisjj obširno kero r.tira ob isk ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča v Be,: ar ® i. Doseženemu sporazumu o dobav' petr . loja in bencina pripisuje ma^žar-' t k velik politični jn gospodarski poni n.
Važni sklepi rl
Novi krediti za oboroževanje — Vprašanje surovin Povišanje plač državnim namešienc&in
Rim, 12. septembra o. V palači Viininalo je bila dopoldne pod Mussolinijevim pred--sedstvoin seja vlade, katere prvi del je bil posvečen izključno vojaškim zadevam- Mus» solini je obširno poročal o naknadnih kreditih za vojsko, mornarico iti letalstvo, ki so potrebni za ekrepilev italiian-ke voi ke, zlasti zaradi napetosti mednarodnega položaja. Razen tega bo s temi krediti izpopolnjena tehnična oprema italijanske vojske.
V nadaljnjem poteku seje je vlada raz; pravlja-la o preskrbi italijanske industrija s surovinami za primer vojne. Poseben o*b bor, ki je imel za italiiansko=abesinske vojne nalogo zbirati podatke in organizirati domačo produkcijo surovin, je dobil nalog, naj energično nadaljuje svoje delo v taj smeri, da bo na ta način postala Italija lu-rli v pogledu surovin popolnoma neodvisna od inozemstva.
Ministrski svet je razpravljal tudi o vojaških ukrepih za varnost ita'1'jan-kih kolonij in je bil v to svrho določen poseben kader, ki bo štel 70.0"0 mož. Med drugim ie bilo sklenjeno, da se državam n pokrajin« skirn nameščencem povišajo plače za 80 odstotkov. da se tako izenačijo s povišanimi
plačami zasebirh nameščencev in delavcev. Obenem je bilo sklenjeno, da se znižajo šolnine in izdaio novi ukrepi za pomnoži lev rojstev v Italiji.
Trgovska ugajanja Italije s sastkcjijjslcimi državami
JI i m, 12. septembra. AA. Na soji minj-s tr.sk: ga sveta je grof Ciano podal ekspo-ze o uspehih pogajanj, ki jih jc Italija začela s sankcijskimi državami takoj po ukinitvi sankcij za obnovo trgovinskega razmerja. Sporazum je dosežen s Francijo. Grčije, Turčijo, češkoslovaško in švedsko. v kratkem bo podpisan dogovor s Poljoko. Pogajanja z drugimi državami so v teku razen z NHoz msko, s katero so bila prekinjena.. Prav tako so bila pogajanja prekinjena z Veliko Britanijo, ker Je načela vprašanje zamrzlih kreditov v italjji. z Rusijo so trgovinski odno-šaji prekinjeni, ker Ita,]ija ni mogla do-pus.tjti, da sc skali ravnotežje v izmenjavi med obema državama.
Francijo vznemiri
vj mm m i. r $ ^
Tako francoski Maroko kakor tvdi A!žif prideta
pod vojaško oblast
Nemški klic p
Oficiozni „Giornale d4 Italia" se zavzema za vrnitev
aSriških kolonij Nemčiji
Rim. 12. septembra, o. --Gjornale d, Italia« raziaga Hitlerjevo zahtevo po vrnitvi kolonij in trdi, da j? izzvala veliko razburjenje v Angliji, zlasti pa v imperiali. stičnih krogih konservativne stranic. Hitler je načel važen problem, ki ga bodo velesile morale rešitj. Nemčija namreč sedaj, ko je Hitler javno in slovesno postavil to vprašanje, ne bo dovolila, da bi se njegova rešitev zavlačevala. Prišel je čas ko bodo morale vele?ile, ki so s pomočjo Društva narodov nagrabile kolonije in mandate, popraviti storjene krivice. Vsi, ki so dobili kolonije in mandate, so računali, da jih bo Društvo narodov večno ščitilo. Dosedanje delo Društva narodov zares dokazuje, da je bilo DN ustanovljeno v prvj vrsti za zaščito mirovnih pogodb. Anglija bo morala sedaj dati končno jasen odgovor glede kolonij, ki ga ne zahteva samo Nemčija, marveč tudi 120 po.-lancev konservativne stranke v spod-
nji zbornici. AngPška vlada za sedaj šc . mo]či in se zdi, da ne bi rada izpregovori-i !a pred prjčetkom lokarnske konference, j ne sme pa se pobiti, da je Nemčija tudi j v svoji spomenici z dne 7. marca postavi-i la za pogoj povratka v ženevo rešitev ko-j loriijs'.ega vprašanja. Značilno je vseka-1 kor, da je vprašanje kolonij, ki ga je postavila Nemčija, naletelo v Angliji na večji cdpor kakor pa v Franciji.
Grški zak©n proti komunistom
Atene. 12. septembra, p. Grška vlada je danes predložila kralju v podpis zakon, s katerim se postavljajo komunisti v Grčiji izven zakona. Zakon določa zelo stroge ukrepe previ vsakomur, ki bi propagiral komunistične ideje in kakorkoli širil komunizem.
Pariz, 12. septembra, b. Od Flandina ustanovljeni odbor za proučevanje sredozemskih vprašanj se je danes sestal pod predsedstvom kolonialnega ministra Mou-teta. Generalna rezidenta v Maroku in Tu-nisu ter generalni guverner iz Alžira so v svojih ekspozejih obravnavali vpliv španske državljanske vojne na muslimansko prebivalstvo v severni Afriki in so obvestili odbor o vseh ukrepih, ki so jih bili [»odvzeli do sedaj v sporazumu z vojaškimi in mornariškimi oblastmi, da bi zagotovili mir v Maroku in zaščitili pomorske zveze med Fiancijo in severno Afriko. Iz iz.jav, ki jih je dal predsednik odbora kolonialni minister Moutet časopisju, se da sklepati, da so v francoskih uradnih krogih zelo vznemirjeni spričo kritičnega položaja, ki je nastal v zapadnem delu Sredozemlja. Vprašanja, o katerih smo razpravljali, jc dejal Moutet. so za nas življenjskega pomena. Predstavljajte si samo možnost, da bi bil
Gibraltar v bodoči vojni zaprt. Pri ni ni ne govorim o po-lmomicali. ki st- najin/, nahajajo na Baleaiih. O- da nam bi kot edina pomorska zveza z Afriko pot po Atlantiku iz Bordeauxa. Pa še ta pot ni v..č povsem sigurna.
V zvezi s temi izjavami se domneva, da bo v kratkem izvedena popolna rt organizacij* Maroka, ki bo spet priši 1 pod vojaško oblast. Del obale pri Fezu je v.o podvržen oblasti generala Marrjuisa. Za g.-j er--.l-liega rezidenta v Maroku pa bo bržkone imenovan general Nogues. Te-da \ vladnih krogih so vznemirjeni tudi zaradi položaja v Alžiru. kjer je komunistična p' -r- ia o<l dne do dne večja. V voja.-l ih krogih i zahtevajo tudi tu primerne spi- uic-m*..e. Ver-| jetno je. da bo do njih kmalu prišlo, ker se pričakuje, da l<o dosedanji <1i-■■■•.tor 7.1 marokanske zadeve grof Sninl-Oufir.-n pii-siljen odstopili.
IS1
Napetost med in Norve
Možnost prekinitve diplomatskih odnošajev meti obema državama, ako Norveška ne iz žene Trockega
je lani znašal 6100 vagonov, letos pa komaj 900 vagonov. Tudi izvoz bukovega lesa, pri katerem je v veliki meri udeležena Slovenija, je v primeri z lanskim letom nazadoval skoro v enakem razmerju kakor izvoz mehkega lesa, namreč od 68 na 36 milijonov dinarjev, odnosno od 7.500 na 3.950 vagonov.
Gornje številke nam dovolj jasno pričajo, kako neupravičen je vsaj za slovenske razmere ugovor, ki ga vedno ču-jemo, češ da izivoz lesa ni tako hudo nazadoval. Gornji podatki nam le potrjujejo, da slovenski lesni producenti in izvozniki upravičeno govorijo o katastrofi in da z vso pravico zahtevajo od države pomoči, zlasti ker slovensko lesno gospodarstvo v sedanji položaj ni zašlo po lastni krivdi zaradi morebitne nesposob-
nosti ali slabe organizacije, temveč zgolj zaradi izpolnjevanja mednarodnih obveznosti naše države po sklepih Društva narodov. Bremena takih obveznosti pa ne more nositi ena sama pokrajina, temveč se morajo po možnosti razdeliti na vso državo. Naše lesno gospodarstvo je pravkar na velesejmski lesni razstavi dokazalo, da je s svojo produkcijo sposobno zadostiti vsaki zahtevi in da sme pričakovati vsaj sedaj, ko se vršijo pogajanja za obnovitev trgovinskih odnošajev z Italijo, da bo naša delegacija v prvi vrsti upoštevala potreoe izvoza iz Slovenije in da bo tudi država s potrebnimi olajšavami pomagala slovenskemu lesnemu gospodarstvu prebroditi sedanjo najtežjo krizo, kar smo jih kdaj doživeli.
Moskva, 12. septembra, o. Med Kosijo in Norveško je zavladala velika napetost. Kakor znano, je sovjetska vlada protestirala pri norveški vladi, ker je dovolila, da je Trocki na njenem ozemlju pripravljal zaroto proti sedanjemu sovjetskemu režimu. Na podlagi dokaznega gradiva iz moskovskega procesa in raznih drugih dokumentov. ki jih je dostavila norveški vla<li, je sovjetska vlada zahtevala od Norveške, naj takoj izžene Trockega in na ta način onemogoči nadaljnje rovarjenjc proti Sovjetskemu režimu.
Norveška vlada je na to zahtevo odgo vorila. da jc nepristranska preiskava nor veških oblasti ugotovila, da se ITrocki ni
pregrešil zoper gostoljubnost in da n>o točni dokumenti, ki jih jc predložila sovjetska vlada: klub temu pa je norveška vlada v toliko ugodila želji Moskve, da je internirala Trockega v samotnem okraju in mu onemogočila vse stike z zunanjim svetom.
Sovjetska vlada ce s tem r.i zadovoljne in je dane& poslala, norveški vladi nltima-tivno zahtevo, nai Trockega takoj izžene ednesno izroči sovjetskim oblastem. Če norveška vlada tndi tej zahtevi ne bo ugodila, napovedujejo v Moskvi prekinitev diplomatskih odnošajev med Rusijo in Norveško.
Kralj Edvard odpotuje danes v Pariz
Dunaj, 12. septembra. AA. Angleški kralj Edvard VIII. bo odpotoval jutri ob j 20.30 z ekspresnim vlakom v Pariz, j Atenci 12. septembra. AA. Angleški ; poslanik na gTškem dvoru je izročil pred-! sednjku vlade noto, s katero ga angleška vlada obvešča, da bo kronanje Fdvarda VIII. prihodnje leto 12. maja.
Turčija m
Trgovinski odnošap med Rusijo in Kanado
Ottavva, 12. septembra. AA. Kanadski i ministrski predsednik Mackenzie K ing jc j izjavil, da so zopet vzpostavljeni norinal ni trgovinski odnošaji med Kanado in Ru sijo. ,
Rim. 12. septembra, o V tukajšn ih krojih pripisujejo velika v i/nos! pogajanjem med Turčijo in Anglijo, ki sc b"> prihodnji teden pričela v Londonu Dar.es jc odpotovala iz Ankaro pasebna turška delegacija, ki jo vodi min strsk: p:edscd-iiik Izmet Inon. V deltJ.u-iji sn tudi notranji, finančni in trgovinski orniskr. pridružil na se jim je tudi zunanji minister Ru/di A ras. Kot posebno značilno smu-<!raio v Rimu dejstvo, da so v delegoci:i tudi šef turškes!« generalnega štaba ir. 5tv-je turški cenerali. Iz le«ja skVpajo. da are za sklenitev pogodbe o v-iii-kcm in pomorskem sodelovanju med Anfdljn in Ter-čijo ter da bo sklenjen poseben vo.5" pakt.
9
in
Ker fe potelkel ultimat za predap mesta, so uporniki
pričeli splošen napad
rariz, 12. septembra, o. Ker je potekel rok, ki so ga postavili uporniki za predajo San Sebastiana, se je danes začel generalni napad na mesto. Vsa predmestja so pod močnim topniškim ognjem in se zdi, da ujk)rniki ne bodo več naleteli na posebno močan odpor, ker se popadka San Sebastiana že pripravlja za umTfc. Topove in municijo so začeli odvažati v Bilbao, kar pa je zelo težavno, ker je tudi ta cesta pod stalnim topniškim ognjem upornikov.
Po poročilih iz uporniškega tabora je položaj v San Sebastianu obupen, ker vlada strašno pomanjkanje živil. Mesto so zapustili vsi tujci in je danes odpotoval tudi francoski konzul, ki se je preselil skupno z ostalimi begunei na francosko ozemlje. Civilni guverner San Sebastiana je poslal vse talce v Bilbao. Ko so komumsti in anarhisti zvedeli za ta ukrep, so začeli na lastno pest loviti nove talce. Komunisti in anarhisti so tudi podminirali vsa javna poslopja, ki jih nameravajo pognati v zrak, kakor hitro bi se mesto vdalo upornikom.
PesslSšssi hoji meri Saški in assasfSiisši
Pariz, 12. septembra. A A. Poročajo i z >aint ,]c;i!ia de Luz, da je tjakaj prispela iz San Sebastiana skupina 30 beguncev ki so i/javili, da so hoteli 'ostati v San Scbastia-nu, da pa so morali zaradi strašnih neredov zadnjih dni bežati. Begunci trdijo da se vrše med baskovskimi nacionalisti in anarhisti poulični boji.
Uporniki zaseiHi Hsmaisi
Vallad-olid, 12. septembra. AA. Uporniške čete so zavzele Hernani pri San Sebastianu. Vzhodno cd Talavere jc v teku huda bitka in so uporniki prizadejali vodnim oddelkom hud poraz. Vladni priglasi so izgubili 150 vojakov, uporniki pn so zaplenil1 okoli 300 nušk in mnogo drugega materi jala on orožja.
10 vladssih letal sestreljenih
Burgos, 12. septembra. AA. Vrhovno
poveljstvo upornikov poroča, da so včeraj sestrelili sedem vladnih letal pri Tac-vari, tri pa na severni fronti.
Psraz vladnih čet pri f alaveri
Pariz, 12. septembra. \v. Po poročilu iz glavnega stana uporniških čet v Burgosu so nacionalistične čete hudo porazile vladne čete 16 km vzhodno od Tavalera Čete madridske vlade so pustile na bojišču več sto mrtvih in mnogo ranjenih. Uporniške čete >o zavzele kraj Maquede ob cesti proti -Madridu ter zaplenile mnogo vojnega materiala. med drugim tud' dva velika topova in veliko množino municije.
Velike pošiljatve orožja iz Mehike
Gibraltar, 12. septembra, b. Že dva dni letajo nad Uibraltaisko ožino uporniška letala. da bi izsledila vladno ladjo »Magalla-nes«. ki prihaja iz Mehike in je natovorje-lia z mehiškim orožjem. Ladja »Maggalla-nes« je pred svojim odhodom iz Veracruza naložila baje 40 vagonov municije in orožja. med drugim tudi 20.000 pušk. 20 milijonov patronov, več strojnic in lahkih pušk. ki jih je španski vladi odstopila mehiška vlada. Vprašanje je, ali se bo uporniškim letalom posrečilo izslediti to ladjo, ker se zdi zelo verjetno, da je v varstvu teme že prebrodila Gibraltar&ko ožino in se nahaja že na varnem na Sredozemskem morju.
Psrvega oktobra sestanek parlamenta
Madrid, 12. septembra. AA. Kmetijski minister je izjavil, da se bo parlament sestal 1. oktobra ne glede na položaj.
Preselitev portugalskega poslaništva v Alisante
Ljzbcna. 12. s pt mbra. o. Portugalska vlada jc odredila naj se njeno poslaništvo pre.:eli Iz Madrida v Alieante, kjer se nahaja tudi že nemško, italijansko, argentinsko in čilsko poslaništvo. Do tega ukrepa je prišlo zaradi napada rd čih miličnikov na por'ouga,!sko poslaništvo. Milčniki so zahtevali od portugalskega opravnika pc«lov, naj ne pošilja več por-tugarkih državljanov iz Madrida.
četrta angleška demarša v Lizboni
London. 12. septembra, b. Angleška vlada je danes ponovno prot stjrala pri portugalski vladi, ker ne sc deluje pri londonskih posvetovanjih o nevmešavanju v španske zadeve. To je že četrta angleška dem ar š a v tem tednu. Zadnja demarša se smatra kot dopolnilo franco ke demar-še. Akc sa bo Portugalska še nadalje upirala, je zelo vrjetno, da bo izvez orožja prepovedan tudi na Portugalsko. Na vprašanje glede prepovedi izvoza orožja jo doslej odgovorilo okel' 10 držav, še vedno pa molčita Berlin in Rim.
Obsedno stasafe v Lizboni uklnfeno
Lizbona 12. septembra. A A. Nersnične so vesti o nemirnih v Lizboni. Obsedno sianj. je že ukinjeno.
M f^ffi
AŠi.v Ssrsiranem tempu še nadalfe na levo, ali preerScr.-tssl^a na desno Movarjesije komunistov
Pariz, 12. septembra, o. Francija se nahaja ponovno pred zelo težkimi in usodnimi d \g clki. To je splošno mnenje francoskih vladnih, političnih in diplomatskih krogov. Vse kaže. da bo morda že v najkrajšem času prišlo do takega razvoja po!->-ža i. da ho morala pasti odločitev, ali bo korakalo Francija še nadalje na levo v for-siranem tempu ali pa se bo preorientirala na desno. Mnogi s"> prepričani, da bi bita to danes ed-:na rešitev za Francijo. Stavkovni pokret, ki se je pričel rb nastopu sedanje vlade ljudske fronte, je imel takrat docela gospodarsko in socialno ozadje, sedaj pa se p-ojavlja nov stavkovni pokret. ki 'ma čisto politično ozadje. To, kar srn mnogi ob prihodu BI; nove \Tde napovedali, se dozdevno uresničuje. Komunisti. ki imajo v ljudski fronti odločilno vlogo, ki pa niso hoteli p-evzeti nobene odgovornosti za oblast, očividno smatra i-v da je napočil čas. ko lahko svoje dosedanje zaveznike v ljudski fronti predstavijo del :vsk:m množicam kot izdajalce in skrivne biiržuje. Komunisti unajo. da bodo na ta način pritegnili čim širše narodne krope. Zadnje čase nevarno rad;-ka'izire4.'. delavske množice in se v:di. da so se za to sistematično pripravili. Sedaj hui«ka;o k novim stavkam, ki pa imajo za cilj povi-
šanje mezd in sklenitev novih kolek'.'ivnih pogodb, marveč popolno zavzetje in sovje-tizacijo francoske industrije. Zlasti zadnje dni se opaža mrzlična aktivnost komunistov v vseh francoskih industrijskih centrih. Vse kaže. da je ves ta pokret anarhističen in da so delavske množice že tako nahujsikane, da proglašajo »tavke brez vsakega resnega povoda. Vse bolj jasno se vidi, da se vrši vse po točno določenem načrtu in da se skušajo komunisti polastili vseh važnejših tovarn.
PosSanee Tiho rez odpotoval v Moskvo
Pariz, 12. septembra, o. Tajnik komunistično stranke v Franciji, oosianec T no r e z, :c v čer-' i z letalom odpotovaJ preko Varšave v Moskvo po nova navodila za nadaljnje zadržale francoskih komunistov v zvezi z dogodki v Španiji.
Stavke v pariški okolici
Pariz, 12. septembra. AA. (Havas) Iglavci er2 izmed naivečjih avtomobilskih tovi-n v pariški okolici so sklenili stopiti v stavko. Kaže. da bi se ta stavka utegnFa ra>š:rit' š° n« nekatere druge tovarne v pariški okolici.
»sod a lekarnske konference
London, 12. septembra, d. Kakor jo bilo že javljono. je angleška vlada v zadnjih dneh vprašala v Rimu in Berlinu, ali jim prija rok 18. oktober za sestanek lokam-ske konference Ce bosta nemški in italijanski odgovor pozitivna, se bodo priprave za konferenco pričele že prihodnji teden. Doslej še ni znano, kako so v Berlinu sprejeli angleški predlog, more pa se pričakovati. da bo nemški odgovor vseboval marsikatere pridižke. Pričakujejo se tudi ovire rta italijanski strani. Italijanska vlada bo bržkone poudarila. da bi bila lokarnska konferenca primerna šele po končnem raz-čiščenju abesinskega vprašanja, kakor tudi vprašanja o nevmešavanju v španske zadeve.
Če se bo konferenca petih lokarnskih držav sestala in če bo rodila pozitivne uspe
he. bo takoj nato sklicana širša konferenca, na katere bodo povabljene tudi države, s katerimi so bili kot dodatek k lokarnski pogodbi sklenjeni pakti o medsebojni pomoči. kakor Češkoslovaška Poljska in Sovjetska unija. Če pa konferenca petih lokarnskih držav ne bo imela nobenega uspeha, bi Francija in Belgija zahtevali cd Anglije jamstva za pom.uč v primeru neizzvanega napada, ki jo je angleška vlada obljubila v znanem pismu od 1. aprila 1036.
London, 12. septembra. AA. Nemški opravnik poslov knez Bismarek je danes v zunanjem ministrstvu izročil odgovor državnega knncelarja Hitlerja na povabilo angleške vlade za konferenco lokarnskih držav. Nemška vlada poudarja baje v odgovoru. da hi kazalo določiti za konferenco kasnejši dan kakor pa 19. oktober.
Odlikovanja uradnikov tehnične stroke
Beograd, 12. septembra. p. V področju gradbenega ministrstva je odlikovanih z redoma sv. Save in Jugoslovenske krone več uradnikov. Med drugimi so dobili rod sv. Save III. stopnje načelnik Viktor Ska-b<rne. red Jugoslovenske krone V. stopnje tehnična svetnika Janko Plemič in Edvard Fugina. red Sv. Save V. stopnje pa pristav Dinko Volarič in cestni nadzornik F.anio Bolfan.
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. Današnje »Jutro« ima
Povratek kraljevske rodbine v Beograd
Bled, 12. septembra, p. Kral.evska rodbina je danes zapustila Bled in se zvečer odpeljala z dvornim vlakom v Beograd. Ni. Vel. kralja, kraljico ter kraljeviča To-mislava in Andreja sta sp emlala do Kranja Nj. Vis. knez namestnik Pavle in k ne ginja Olga.
leležke
malih oglasov. Enkratni	z
malim oglasom v »Jutru« \ as pouči, da ima oglas dvojno vrednost
če
se javi dvojno število interesentov
„JNS v objemu
komunizma"
Pod tem naslovom je ponatisnil včerajšnji »Slovenec« del članka, ki je bil v službenem organu JRZ »Samoupravi« objavljen pod naslovom: »Strankarski programi in politična morala«. Članek toži. da sc pri občinskih volitvah združujejo najrazličnejše politične stranke nc glede na svoje programe in da se staroradikali. pristaši združene opozicije in celo .1NS po nekod vežejo tudi s komunisti. Zlasti se baje tako sodelovanje opaža v Sloveniji, kar ni samo slučajno, marveč so pristaši posameznih strank dobili za to navodila. »Tako sc jc na primer zgodilo, zatrjujeta »Samouprava« in »Slovenec«, da so po končanih volitvah v Žužemberku padali v/kliki: »Mi hočemo špansko revolucijo! Živela Moskva! V tej družbi je bilo tudi nekaj Sokolov, pristašev .IN S«
Ni nam znan niti en primer kjer bi sc pri občinskih volitvah JNS vezala s komunisti. Znani pa so nam primeri, ko #so oii-ciclno šli skupaj s komunisti na volitve ljudje, ki danes vsakega svojega političnega nasprotnika proglašajo za komunista.
Kar sc posebej Žužemberka tiče jc izven vsakega dvoma, da jc »Samouprava« nasedla grdi lažnivi dcnunciaciji iz Slovenije. Kam pes taco moli se dovolj vidi iz pristavka da so padali taki klici iz družbe, v kateri »jc bilo tudi nekaj Sokolov, pristašev JNS«. Kako bedasta jc ta laž izhaja že iz same trditve, da so padali vzkliki »Mi hočemo špansko revolucijo!«, saj vendar ves svet vc, da v Španiji niso revolucije izzvali komunisti marveč fašisti.
Komu ne gre v račun ?
»Slovenec« in drugi listi iz Jugoslovanske tiskarne vabijo na »slovenski tabor«, ki bo danes v Novem mestu. Pravijo, da bodo na njem govorili mi istri dr. Krek, dr. Kužul. dr. Kulovcc in da najbrž pride tudi dr. Korošcc. Listi pozivajo:
»Voditelji bodo prišli in narod sc bo xgmil okoli njih, da bo kot en mož izpovedal svojo voljo, ki mnogim ne gre v račun: voljo, da živi, voljo, da dela. voljo, da ustvarja svojo bodočnost.«
Naj dični »Slovenec« pove, komu nc gre v račun narodova volja, da živi, dela in ustvarja svojo bodočnost! Ako so kdaj taka gesla morda tu in tam še naletela na verujoča ušesa, danes gotovo nc več.
Volitve v štirih ©bšisiah
Banska uprava jc razpisala občinske volitve v nadaljnjih štirih občinah. V nedeljo dne 11. oktobra bodo volile občine Loški potok v kočevskem, Kcstrivnica v šmar-skem in Slivnica v celjskem srezu, v nedeljo dne 18. oktobra pa ob.ina Pristava v šmarskem src/u. Volitve so razpisane po večini zaradi izvršenih prckomasacij občinskega ozemlja.
Aksifa sesaljarainikov v »osni m lisrceiiovaai
Kakor poroča »Vreme«, se nahajajo voditelji bivše zcmijoradiii.-ke stranke dr. Gav-rilovič, dr. Tupanjanin ii Dragi"a Zdrav-kovič na agitacijskcm potovanju po Bosni in Hercegovini. Povsod prirejajo sestanke s svojimi političnimi pristaši.
Isti list dalje poroča, da jc bila v Banja-luki konferenca zcmljoradniških in delavskih voditeljev iz vrbaske banovine. Po konferenci je bilo izdano obvestilo, ki pravi, da so predstavniki obeh skupin ugotovili potrebo, da pri občinskih volitvah, ki bodo v vrbaski banovini dne 11. oktobra, složno nastopijo vse resnične demokratske skupine. Komunike sporoča, da so zaradi tega predstavniki obeh strank sklenili pri volitvah v vseh občinah nastopili skupno.
„Hrvatski dnevnik o položaju dr. Mačka
Pišoč o bolezni dr. Mačka, pravi »Hrvatski dnevnik« med drugim: »Duhovna zras-lost dr. Mačka z narodom jc tolika, da v svojih akcijah ne more priti v nasprotje z narodom. Na vsakem koraku se čuti, da jc beseda dr. Mačka obenem beseda vsega hrvatskega naroda, ki stalno in neomajno stoji za njim. On jc živa narodna duša in skozi njo govori in se javlja duh hrvatskega naroda... In prav zato, ker se je dr. Maček poistovetil s hrvatskim narodom, a hrvatski narod ž njim, zato je njegova bolezen postala splošno narodna sk>-b. Hrvatska domovina stalno bedi naa svojim najboljšim sinom. Genij hrvatskega naroda se ne premakne od njegove postelje. Ob bolniški postelji predsednika dr. Mačka se nahaja ves hrvatski narod. Iz duše vsega hrvatskega naroda se dvigajo molitve k Bogu, da nam čuva našega dragega predsednika, da ga čim prej vrne njegovemu domu in narodu Te molitve odmevajo po naših vaseh, mestih in trgih. One se dvigajo iz ust nedolžne dece. brez-močnih starcev, mož in žena, na^ih mater in očetov po naših dolinah in planinah, po naših njivah in gozdovih, po naših hišah in kočah odmeva te dni samo en glas in ena molitev: Bog čuvaj našega predsednika in očeta domovine dr. Vladka Mačka!«
Za sanacijo „Saveza srpskih zemljoradniških zadruga"
Finančno-gospodarski odbor ministrov je na svoji seji v petek poleg ukrepov, ki smo jih že objavili, sklenili državno garancijo za posojilo v znesku 29 milijonov dinarjev, ki ga bo Privilegirana agrarna banka dala »Savezu srpskih zemljoradničkih zadruga« za njegovo sanacijo.
Kongres slovanskih zdravnikov v Sofiji
Sofij«, i2. septembra. AA. Snoči ob
20.30 je prispelo v Sofijo s posebnim vlakom 400 jugoslovenskih in 150 češkoslovaških zdravnikov, kj bodo sodelovali na vseslo-vanskem zdravniškem kongre.:u cd 12. do 15- t. m. v Sof ji. Goste so pozdra. vili zastopniki bolgarskih zdravnikov in oblasti že na obmejni postaji Dragoman. Na s:fijsk; po- taji so jih pozdravili poslanika Jugoslavije in češkoslovaške Morr.čiio Juriš.č in Prokop. zastopniki bolgarsko-jugoslovenskega združenja in ogromna mncž:ca Ko je vlak privozjl na postajo je vojaška godba zaigrala najprej >Hej Slovani«, nato pa jugos!oven:ko in češkoslovaško himn? V imenu bolgarskih zdravnikov je goste pozdravil dr. K rov, prrdsednik bcv»jarsk*ega zdravniškega društva.
Snoči so na svečan način oivorilj kongres siovanske zveze med:cjncev, ki .rc vrši v veliki dvorani sefijskega vseučilišča. Gtvori] ga je dekan medicinske fa-
kultete pref. Sahatdžijev. Udeležujejo s« ga delegati Poljske, Jugoslavije, Češkoslovaške in Bolgar--ke, pri otvoritvi pa s* bili tudi diplomatski zastopniki omenjenih držav, mnogi vseučiliški profesorji in občinstvo.
Dopoldne je bil v poslopju Narodnega gledališča slovesno otvorjen peti vseslo-van.ki kongres zdravnikov v navzočn-esti
kralja Borisa in kraljice Ivane, kneza Ki-rila, članov vlade s predsednikom Kjuse-ivanovom na čelu, poljskega. češkoslo vaškega jn jugoslovenskega poslanjka ter sofijskega župana. Po ediviranju h m n držav, zastopanih na kongresu. je predsednik kongresa dr. Kirov poudaril visoko poslanstvo zdravnikov za mir, nato pa je govoril o kulturnem (sodelovanju slovanskih držav. Po svečani seji. na kateri je bi]o izrečenih več govorov, je bi a ctvorjena higienska razstava v >Slavjan-ski besedic.
Tsfe^ia med hrvatskim Merlkalšimem in ta&ordr. Mačka
Pred dnevi jc priobčil »Hrvatski dnevnik« članek o krvavi državljanski vojni v Španiji pod naslovom »Spopad dveh idej.« V7 tem članku je med drugim govoril tudi o .grozovitostih v vojevanju ter ugotovil, da grozovitosti uganjajo eni, kakor drugi, uporniki in vladni prista:i. Pri tem je pripomnil, da so med uporniki očividno samo »katoliki po besedah«, ne pa tudi v dejanjih.
Na to pripombo jc ostro reagirala klerikalna »Hrvatska straža«, ki pravi, da v Španiji »ni crkva, ni katolička akcija čak ni vodstva stranaka, koje sc obično o/na-čavajo katoliškima, niti su digli ustanak niti ga vode.«
»Hrvatski straži« odgovarja glasilo dr. Mačka v svoji včerajšnji številki in nravi med drugim: »Hrv. straža« lahko misli o dogodkih v Španiji, kakor ji ic volja. Nas njeno mišljenje niti najmanj nc zanima. Toda ako že hoče hiti katoliško glasilo, mera priznati, da ukaz generala Mole, naj španski nacionalisti izbrišejo iz svojega besednjaka besedo »usmiljenje«, ni niti najmanj v skladu z načeli krščanske ljubezni. Vsekakor je žalostno, če nam ta list podtika, da odobrujemo mnritve škofov, redovnikov in redovnic, dasi smo obsodili okrutnosti tudi na levi strani.. Hrvatski narod nima nobene potrebe, da bi v teh časih vodil kulturno b;>rbo. Zato se izogibljc razpravljanja vseh vprašanj, ki bi lahko izzvala kake nepotrebne spore. Zdi pa sc, da so nekomu ti spori potrebni ... Gospodje pri »Hrvatski straži« bi mnogo bolje stori-
li, ako bi opravljali pcslc, ki so jim zaupani, to tem bolj, ker jc za njihovo pisavo prevzel odgovornost nadškof koadju-tor, ki bo, nadejamo sc, napravil red v redakciji glasila Katoliške akcije, ako že ne more napraviti reda v glavi pisca napada na nas.«
Zelo zanimiva jc ta polemika, ne zaradi svoje vsebine temveč zaradi tega, ker kaže. kako nastajajo vedno večja trenja med taboroma dr. Mačka in hrvatskega klerika-lizma, ki ju zastopata oba navedena li^ta. Bolj in bolj sc kaže, da sc klerikilni tabor samo zato kaže tako odločnega borca za politiko dr. Mačka, da bi se pod dr. Mačkovo firmo zasidral med ljudstvom, v resnici pa ima čisto drugačne cilje.
Značilen prispevek k sliki o trenju med hrvatskim klerikalizmom in taborom dr. Mačka je tudi informacija sarajevskega »Jugoslovenskega lista«, ki velja /a glasilo bosanskih, v dr. Mačkovo stran usmerjenih Hrvatov List namreč poroča iz ŽCagreba:
Zagrebška ccntrala katoliške akcije pod vodstvom nadškofa koadjutorja dr. Stepin-ca in direktorja »Hrvatske straže« dr šim-raka jc osnovala posebno vcrskopolitično organizacijo »Seljačko kateličko omladino« (skrajšano »Skom«), ki jc pričela delovati po hrvatskih vaseh. Obe-ncm jc vodstvo ka-toli"-ke akcije sklenilo, da bo takoj pričelo še s snovanjem »Katoličke radničke ^mladine« (skrajšano »Krom«) po hrvatskih mestih in trgih. Te organizacije bi naj bile protiutež dr. Mačkovi »Seljački slogi« in »Hrvatskemu rudničkemu savezu«.
Ersz žasti le sssošt^vanfa"
n
Iz Trbovelj nam p:-njo: Pod gornjim naslovom je prinesel »Slovenski dom pomočilo o proslavi kraljevega rojstnega dne v Tibovljah. Poročilo vsebuje grde laži in neresnične denunciai-ije. ki so predvs m naperjene proti t:bovel;sken.u Sokolu. Članek kaže. kako zelo mr/.i dopisnik to našo najpomembnejšo organizacijo.
Dopisnik opisuje sprevod, ki ga je priredilo Sokolstvo, in frdi. da so baje iz vist uniformiranih Sokolov padali vzkliki *Do! s klerikalci!« Zaradi tega, da so člani JRZ v znak protesta zapustili povorko. Pred vsem moramo ugotoviti, da v povrki nismo opazili članov bivše SLS vsaj nobenih po-nieiiibnejših nc. Tudi nihče ne ve, da bi bil kdo demonstrativno izslopil iz sprevoda.
Se hujša laž je ona o vzklikih uniformiranih Sokolov. N>j »Slovenski dom«, ako se hoče oprati, navede imena, kar mu tu v Trbovljah ne l>o težko, saj se precej vsi poznamo med seboi. Kes pa je, da so se
nekateri udeležniki sprevoda razburjali nad tem. da so ostale v temi in deloma tudi brez zastave hišo vidnih pripadnikov bivše SLS. dočim so okrasili svojo hišice in svoja okna tudi najrevnejši stanovalci. V temi je bila tudi hiša. kjer je nastanjena podružnica »Slovenca« in »Slovenskega doma«. v temi so bili Diuštveni dom. kaplani-ja in župnišče. Mogoče je. da so zaradi tega padali kaki vzkliki, gotovo pa je. da teh vzklikov niso delali uniformirani Sokoli, kakor to v prozornem namenu trdi »Slovenski dom«. Sicer pa je Sokol navajen takih in podobnih podtikanj, ki se zlasti v zadnjem času sistematično mnoze. ki ga pa ravno zaradi svojega, vsem vidnega nameni. nnste mirnega in hladnega. Sokolovo delovanje je čisto in odkrito. usmerjeno vedno le v dobrobit kralja, naroda ni države. Tr.ko bo ostalo tudi v bodoče kljub vsem klevetam in iažem. ki se sipi jejo na njega.
Zdravstveno stanje dr. Mačka
Zagreb. 12. septembra, o. Zdravs vei.o stanje dr Mačka se je po operac:ji znatno izboljšalo in bo dr. Maček najbrže že prihodnji teden zapustil sanatorij.	j
Zakon © minimalnih snežilah
Beograd, 12. septembra, p. V kabinetu miniiilra za socialno polit;ko se je vrš:!« danes konferenca o uveljavljenju do>' čb zakona v zavarovanju delavcev, ki se nanašajo na zavarovan ie za primer onemoglosti in starosti. Seji so prisostvovala zastopniki okrožnih m osrednjega urada za zavarovanje de'avcev ter d'rek'or Pokojninskega zavoda v Uub^jani dr. Vrr.n"i*. Takoj r.rto se je vršila konferenca ministrov. na kateri so sprejeli definitivni redakcijo zakona o minimalnih mezdeh.
Proeas o Ker^sšlacia
Zagreb, 12. septembra, o. <d vna razpra- i va zaradi znanih dogodkov v Ker<st'n«-u je razpisana za "i. oktober. Obtoženih j:- 20 ljudi, ki so sodelovali pri tem napadu Na proces, ki bo trajal predvidoma 10 dni jo pozvanih nad 200 prič. Obtoženec za.ovar-ja 2") odvetnikov.
Nova velika tihotapska a£era v Beogradu
Beograd, 12. s- pt; mbra. p. V B ograd u so
krili zopet veiiko tihotapsko afijro. Or- j gani občinskega trošarinskega urada so vr- i šili malverzacije na ta način, da so uvože- j no blago za gotove tvrdke deloma nižjo taksirali, deloma pa niso zaračunali sploh nobene trošarine. Uvedena je najstrožja preiskava. Zadevo ie prijavil orožniški pod-narednik Janko Mandič, ki je prišel na sled aferi.
Kranju; z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje Josip Murea, višji tehnični pristav sreskega načelstva v Celju, jn Edvard Fugina, svetnik pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani.
Odlikovanja
B^ogradt 12. sept mbra. p. Z redom sv. Save 3. stopnje je odlikevan Viktor Ska-berne, načelnik tehničnega oddelka ban-sVe uprave v Ljubljani; z redem Jugoslo-v n ke krone 4. stopnje polkovnik Peter Ncdeljkovič, šef vojne delegacije pri železniški direkciji v Ljubljani, Ivan Ma. rek. višji tehnični svetni^ pri sre?kcm načelnt^u v Celju. Fran Emer, višji tehnični svetnik pri sreskem načelstvu v ,
Kralj Boris na oddihu
i- septembra, o. Kralj Boris je danes odpotoval na 1 1-dnevni oddih v Evk-rinograd. Iz tega sklepajo v političnih krogih. da za sedaj ni pričakovati nikakih iz-prememb v bolgarski vladi. Kljub temu se razgovori in pogajanja mod političnimi strankami v tej smeri živahno nadaljujejo. Predsednik vladv Kjus Ivanov je imel danes dolg razgovor z bivšim zunanjim ministrom Burovom.
rzz£'li v Atenah
Atene. 12. septembra. AA. Ob 14. je prispel v Pirej tur.-ki zunanji minister Tevfjk R.uždi Aras. ki potuje v Ženevo. V imenu vlade ga je -prejel stalni državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Mavru-diis. Atenski li.:ti porabljajo priložnost in poudarjajo prisrčno prijateljstvo, ki druži ne samo grčko in turško vlado, temv č tudi oba naroda.
Varnostni ukrepi na avstrijskih železnicah
Dunaj, 12. septembra. AA. Zaradi atentatov z bombami na dunajski zapadni postaji in v ekspresu Dunaj-Gradec so oblasti odredile obsežne varnostne ukrepe, zlasti na štajerskih progah državnih žcleznic. Najvažnejše postaje je zasedla milica, viadukte, mostove itd. pa varujejo posebni oddelki vojske in milice.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved za danes;
Večinoma vedro vreme z nekaj več oblaki v vzhodnih predelih. Dežja ne bo. Čez dan se 1k> temperatura dvignila, noči pa bodi hladne. Solnce vzhaja ob 5.14 in zahaja ob 17 53.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Mirno jesensko vreme, ponoči mraz, podnevi sončno in milo. To vreme bo brže trajalo dalj časa.
/
je po&£a£ daliCa
Mladina v Lučah je za darovano cvetje prejela slaščice
Gornji g rad, 12. septembra
Ko se je naš kralj pred dnevi mudil v Gornjem gradu in nato v Logarski dolini, se je vozil tudi sko/i našo lepo planinsko vas I.uče. Tu so ga otroci obsuli s cvetjem in so nekateri izmed njih na šopke cvetlic pritrdili lističe, na katere so napisali pozdrave kralju in svoja imena.
V veliko presenečenje občanov, /lasti pa otrok, je prišel te dni na občino I.učc velik zaboj, v katerem je bilo več zavitkov slaščic in čokolade in na zavitkih imena otrok, ki so bili takrat pritrdili lističe na šopke. Veliko veselje je zaradi tega med mladino in vsa Logarska dohr.a govori o tem prisrčnem dogodku, lulen izmed fantičkov, sinko upokojenega orožnika kocija-na je bil napisal na listek, da bi rad prišel v vojno akademijo, pa je sprejel obvestilo, da naj svoj čas vloži prošnjo /a sprejem direktno na kralja samega. Naše ljudstvo po takih dogodkih še bolj vzljubi svojega mladega kralja in ne more najti dovolj lepih besed o izvrstnih vzgojiteljih in posebej o kraljici Mariji, ki s tako prisrčno pozornostjo vodi vzgojo sina Velikega kralja l "edinitelja.
Nj. Vel. kralj Peter U. v svoji delovni sobi

Metlika, 12. septembra.
Lani 2. oktobra je umrl v Pragi nestor J slovenskih kiparjev, mojster Alojzij Gangl, j to jen v Metliki 1858. leta. Čim bolj so do- i yorevala njegova leta, tem bolj je raslo v njem hrepenenje, da bi se vrnil v svoj rojstni kraj. A živemu se ta »ena želja« ni izpolnila.
Šele /daj, skoro leto dni po smrti, so dospeli njegovi zemeljski ostanki v Belo Krajino. In tu smo jih danes položili v ro-dovinski grob pri Svetem Roku v Metliki k zadnjemu počitku. Storili smo to tiho in pkromno, kakršno jc bilo mojstrovo živ-licnje in kakršna je bila njegova želja.
Alojz Gangl: Kristus, samotni popctnis
!■» irsr^JB
Alojz Gangl, zadnji posnetek
Mojster je snoval in ustvarjal do zadnjih dni svojega življenja. Poslednje svoje delo »Kristus — osameli popotnik« je dovršil prav pred smrtjo v 77. letu svoje dobe. Ta monumentalni kip je namenil za svoj grob, a kdo ve, kdaj se nam to uresniči.
Po njegovi poslednji volji preide 37 njegovih del v last mestnega muzeja v Ljubljani, 4 umetnine pa bomo hranili v muzeju Bele Krajine, ki ga snujemo v Metliki in čakamo samo dobrih rok, da nam pomo-rejo materialno, kakor mi pozabljeni in zapuščeni idealno stremimo. Tako se je ta odlični sin našega mesta oddolžil domovini, ki jc tako malo in skopo mislila na njega. Naj mirno počiva v objemu ljubljene in siromašne rodne grude!
Drevi bodo zaprli vrata jesenskega velo? ejma. čeprav ta prireditev ni bila tako ve'.kega obsega kakor pomladna, vendar je nudila obiskovalcem toliko zanimivosti in znamenitosti. da je v resnici zaslužila velik objsk. kakršnega je t Ha deležna tudi to pot. Predvsem je lesna razstava odlična aranžirana in poučna kakor maloka-tera. Prekrasna pa je tudi vrtnarska razstava — in če sejem ne bj nudil nič dru-p^-ga kakor ti dve ras:tavi, bi zaslužil, da ga vsa "do obišče. Prav zaradi svoje pouč-nosti in lepote je poslednje dni obiskalo velesejem mnego šolar; v pod vodstvom učiteljev. Saj jim v pogledu lesne obrti :.n industrije kakor tudi vrtnarstva ni mogoče prav nikjer drugod prikazati toliko nazornih primerov, kakor prav na vcks^mu. Skupine šolarjev so prihajale žc zelo zgodaj na sejmišče. Običajno so to bili prvi obiskovalci, ki so si mogli v zgodnjih dopoldanskih urah nemoteno ogledati razstave.
Drobna umetnost v lesu
Na lesni razstavi velesejma je poseben količek posvečen razstavici dijaških lesnih iz« d pikov. Prvotno jo bila ta razstava zamišljena v širšem obsegu, da bi predstavljala majhno tekmovalno revijo med šolami m učenci v stroki, ki se je doslej v učnih na« črtih našega šolstva vse preveč zanemarja« la, a ie vendar ]x)iklicana, da hi nam ob smotrnem izvajanju do neke mere pomagala pobijati največjo hidro naše dobe — go-epodarsko krizo. Da je za stvar v naši pro-
WP 3 a g, „ ^
W Mt	m B & s >4»
svetni javnosti v resnici premalo zanimanja, nam priča že samo dejstvo, da sla se razstave udeležila samo dva zavoda, TI. držav« na de<ka meščanska šola iz Ljubljane in pa ribniška meščanska. Medtem ko nosijo izdelki ljubljanskega zavoda, ki ga vodi za« kužni strokovnjak na tem področju, strokov« ni pisatelj ravnatelj Alojz Novak in na ka-
F KIsio
SI
s*
P
b
I
v l
H i n
jH^gs, tel. ^7-39 1
Občinstvo je navdušeno! Tako napetega filma Ljubljana še ni videla!
WALLACE BEERY
v svoji najboljši vlogi v velefilmu
t?«?9
J?
v-!i* 51 W mi V? Himna svobode in pravice! Ob 15., 17., 19. in 21. uri
tereni poučujeta ročno delo slikarja France Zupan in Drago Vidmar, skoraj brez izjeme pečat izvirnega zasnutka 111 volje [K> estetskem oblikovanju, so izdelki ribniške šole, ki zajema pač iz svojega konkretnega delovnega okolja, pretežno praktičnega značaja. V celoti pa nas razstava opozarja na nujno potrebo, da se delo na tem področju dvigne k širšemu razmahu — saj bi bilo mogoče na osnovi takšnega miniaturnega dela v ilesu ustvariti celo industrijo domačih spominčkov in igrač. Prav na tem področju vlada pri nas še zmerom brez vsake po« trebe malo vred en inozemski kič-
Da se ram na tem polju odpirajo v resnici neslutene perspektive, najbolj nazorno
izpričuje [»osebna razstavica izdelkov rav* natelja Novaka, ki je v okusno aranžiran: vetrini zbral nekaj okrasnih predmetov :n sponi i ličkov, izvršenih po tako zvani hatik« tehniki sMkania na les. ki jo je Iznašel ravnatelj Novak sani. Prav za to razstavo je izpod peresa ravnatelja Novaka izšlo tudi obsežno, izčrpno delo jkx1 naslovom K rušilna tehnika , ki v štirih zvezkih obravnava teorijo in prakso intar/ije, slikanja na steklo, glinaste |K>sode in l»tago, zlatenja in bronsiranja. slikanja na les, pisanice in i>u« tik-tehniko slikanja na les. vžigania v les in končno kopiranja, glajenja Ie«a, |>olitira--nja, lakiranja in | ki voščen ja. Knjigo vsem. ki se za napredek umetnosti v lesu zanimajo, toplo priporočamo.
■Kino Union, tel. 22-21*3
'Ob 15., 17., 19., 21.
Stenka Razin Volga... Volga
najlepša balada o legendarnem junaku, ki ga opeva ruska narodna pesem
H. A. Sehlettovv, Vera Engel in H. George





Prvi vsakodnevni sejmski obiskovalci šolarji se v vrstah pomikajo skozi
škoda po toči v Tuhinju
Poročali smo, da je bila škoda v nevclj-ski občini, ki obsega tudi del tuhinjske doline do Sel, ocenjena na 486.000 Din. V tej vsoti ni upoštevana škoda na sadnem drevju, ki je kajpak tudi znatna, saj skoro v nobeni vasi ne bo sadja, še večja pa je škoda v sosednji občini Tuhinju, ki obsega srednji del doline do Motnika. V tej občini je škoda ocenjena na 733.000 Din. Najbolj so bile prizadete vasi Loke. Srednja vas. Potok, Snovik, Gradišče in Rakitovec, kjer je povsod samo na žitu škode po 60 do 70.000 Din. Prebivalstvo se obrača na vse strani /a pomoč, da bi mu bila vsaj omogočena nabava semenskega žita po znižani ceni. Nad polovico posestnikov je tako prizadetih, da nimajo sredstev za nakup žita in se bo pač moralo nekaj ukreniti, da polja ne ostanejo prazna.
ie
mo
pr je.
dobro
čn ~ov, • j.tsno o zara-spred-dobro rž a j za lesu in
ihhvn,.
prulskim mostom od kopu! i precej ohranjen čoln. po videzu i/ s'.arih ( oln so delavci očistili blata, da ji videti njegovo konstrukcijo, zanimiv di gostih prečnih reber in visoke;!-! njega dela. Tudi krma je še precc i ohranjena in je še videti kovin.--ki J krmilo. I 'es čoln je iz hrastovega prav elegantne oblike. Dolg 12 m. širok pa 2 m. l/ključa bili take vrste čolne žanje tovorov, bolj verjetno je, da žil v vojaške namene.
Čoln greje zdaj s\'oja rebra na solncu in se mu prav toži po kakem ljublian kem zgodovinarju ali starinoslovcu (vča-i Ljubljana ni bila brez njih), da bi sc pomenil ž njimi o starih dobrih časih. Da bi le kmalu kdo prišel, sicer bodo sironu-k.uui v
kdaj rabili / i
12
da hi prevaja slu-
nekaj dneh dosegli kamenarji in ga br
Pri regulaciji l.jubl janičine struge so pred dnevi ob desnem bregu nekoliko pod
srca spet stlačili v tla, več ne bo na beli dan.
od koder ga nikdar
Slovenski skladatelji na veliki umetnini Saše šantta
Dela na preureditvi Filharmonije gredo h kraju. Z zmiselno prezidavo in podaljša-njem velike dvorane po načrtih arhitekta Jože Platnerja bomo v Ljubljani dobili za naše ra/.inere dovolj veliko in vzorno akustično koncertno dvorano za sinfonične in d i uge velike koncerte, poleg te pa v prvem nadstropju tudi še drugo, manjšo dvorano, namenjeno komorni glasbi in intimnejšim prireditvam. Filharmonično društvo pri prezidavah ni skoparilo z denarjem, saj mu je šlo za to. da dobimo v mestu vendar že dve primerni dvorani. ki bosta povsem ustrezali.
Za okras manjše koncertno dvorano jo društvo naročilo slikarju prof. Saši Sanilu. da izdela veliko figuralno kompozicijo, na kateri naj bodo vpodobljoni vsi umrli in živi pomembni slovenski glasbeniki. Slikar je delo pravkar dovršil in podobo l>odo to dni namestili na steno. Slika je velika ."> x 2 m in ie največje tako delo. kar jih je ustvarijo slovensko moderno slikarstvo. Tudi po svoji kompoziciji nima para. s'j je naslikanih okrog 40 naših glasbenikov. Umetnik je moral svojo zasnovo uresničili v idealistični kompoziciji in živoče ter že pokojne glasbenike /družiti v nekak komil
slovenske glasbe; zasnova, ki jo je prof. šantel odlično izvršil.
Ospredje in osredje hkrati zavzema skupino »Novih akordov« z urednikom dr. Gojmirom Krekom" (sedečim ob mizi), levo jo skladatelj Anton Lajovic v delmti z Krnilo in Adamičem. Pogovora so udeležujejo še Pavčič. Janko Ravnik, za njima še Vasilij Mirk. Oskar Dev in Sclnvali. Med skupino ■ Novi!, akordov« in zastopniki modernizma. ki so Kogoj. Osterc. Bravirčai (na levi strani slike), stoji L. M. ftkerjauc, ki so mu prav »Novi akordi« dali pivo pobu-<io za kompozicijo, pri omari pa Zorko Pre-lovec. ki tamkaj ureja svoje »Zbore«.
V ozadju jo skupina starejših zborov komponistov: Miroslav Vilhnr v razgovoru z Flajšmanoni. urednikom »Slovensko grlice«. deMin llajlrih. ki pozdravlja Koeijin-I ČK-a med njima pa jo Fran Vilhar. Pri klavirju srdi Matej Hubnd. ki poizkuša najnovejšo skladbo lienjamina lpavca. iSenja-;nin mu sam obrača note. Poleg na lovi sto-jjta Volnrič in Jenko, ki jo prišel pravkar iz koncertne dvorane in je še v fraku, a lin desni jo poleg klavirji Gustav Ipaveo. Lesno plat podobe zavzemajo cerkveni glasbeniki. Pri harmoniju s "d i oč • Hugolin Sait-
.1. -i - i y i»
nor. ki ga vidno zanima pogover novih akordnikov. OstaM cerkveni skladatelji go vrste okoli njega od love na d« sno; F o r-?Ter. llladnik. Kiinovee. Tome in Premrl (s »Cerkvenim glasbenikom"'. Prav na d sni sode v naslonjalih P.-rmn •'< partituro Kso-irjo'). Hisio Savin in Fran Gerbič. ki drži v roki svojo •.•Glasbeno Zoro . Slikar sam. ki spada pr. svojem d« Iu prav tal.o med slovenske skladatelje, se je pa naslikal v ozadju, kako odet v slikarski plašč. ~ p:ile-to in čopiči preži na vsa dogajanja v prostoru.
Na steni vise podobe Mihevcn. Gallusi in Uiharja. na omari pa stoji soba Primoža Trub.cji. katerega delo je ozko združeno s prvimi notami, tiskanimi s slovenskim besedilom. Soba in \s-t opr in;', je iz baročne dobo in je slikar s tem poudaril, da j" dobila slovenska glasba tisto dol>o svoji prva mogočna dela. ki jim jo gledda vs i ;mno-z.anrn;! vrsta glas! enih stvaritev do današnjih dni.
Novo veliko delo prof. šantla no bo le v okras koncertni dvorani, temveč bo br'z. dvoma postalo ogleda vredna znamenitost mesta, ( estitamo slikarju k uspelemu d. Iu. Fiiharmenični dru/.bi pa k posesti um t li-ne.
avorit
%aj moškim taka ugaja na lepih ženah...
Moški ljubijo eni „dih negovanosti", ki je zanje neraz-družljiv s pojmom lepe žene. Ali ni potem povsem razumljivo, da vsaka žena, ki gleda nase, pazi posebno na to, kakšno milo si izbere? Samo zares dobro milo neguje kožo tako kakor je treba, da ostane vedno lepa.
m,h snežnobeie barve
Vida kancih
0rr,omljivega von/a o Z ^ *? ° *'° 9 ° z° ' ' obc"tlHvo kožo
Gospodarstvo
Zahteve nameščencev glede socialnega
zavarovanja
Na današnji anketi o nameščenskeim socialnem zavarovanju, ki se vrši na poziv delavskih zbornic v Zagrebu, bodo vse slovenske nameščenske organizacije, in sicer: Zveza društev • privatnih nameščencev v Ljubljani, Združeni zasebni in trgovski nameščenci Slovenije v Ljubljani, Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov v Ljubljani, Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica v Ljubljani, Strokovna zveza privatnih in trgovskih nameščencev v Ljubljani in Trgovsko in bolniško podporno društvo v Ljubljani podale naslednjo izjavo:
Podpisane nameščenske organizacije na ozemlju dravske banovine podajamo v pogledu ureditve nameščenskega socialnega zavarovanja sledečo resolucijo;
I.
V okviru pooblastila, ki ga je dobil g. irninisier socialne politike in narodnega zdravja v § 81). finančnega zakona za L 1936/37 v pogledu razširjenja zakona o pokojninskem zavarovanju za vso državo, poudarjamo naslednje, že ponovno izraženo miši jen je;
1)	Zakon o pokojninskem zavarovanju na-m"-encev naj se v celoti razširi na vso državo.
2)	Organizacija razširjenega pokojninskega zavarovanja nameščenstva mora sloneti na ciecentralistični osnovi, to je na sistemu
Dviganje zaposlenosti v Sloveniji
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal statistiko o gibanju povprečnega števila zavarovanih članov v mesecu avgustu, ki kažejo, da se je v tem mesecu zaposlenost ponovno povečala. Od julija na avgust je število zavarovancev naraslo za 1756 na 91.495 in je s tem prvikrat od jeseni 1931. prekoračilo mejo 90.000. V primeri z lanskim avgustom je bilo letos v avgustu za 8699 zavarovancev več (ta letni diferencial je znašal v juliju le 7527, v juniju pa 5550). V primeri s predlanskim avgustom znaša povečanje 8436 zavarovancev. v primeri z najslabšim avgustom 1933 pa smo imeli letos v avgustu za 12.496 zavarovancev več.
Že pred meseci smo ugotovili, da se je po statistikah OUZD padanje delavskih mezd ustavilo. Zadnje mesece pa opažamo že dviganje mezd. V juniju je bila povprečna dnevna zavarovana mezda za 0.21 Din večja nego pred enim letom, v juliju za 0.39 Din, v avgustu pa že za 0.47 Din. Pretekli mesec je namreč znašalo povprečje zavarovane mezde 22.79 Din (lani 22.32 Din). Zaradi večjega števila zavarovancev in povečanja povprečne dnevne zavarovane mezde, se je seveda dvignil tudi skupni dnevni zaslužek vsega članstva na 2.085.000 Din. to je za 237.400 Din ali za 11.3% večja nego v lanskem avgustu.
Povečanje obtoka bankovcev
Poslednji izkaz Narodne banke od S. !. m. zaznamuje malenkostno povečanje zlate in devizne podlage za 1.5 na 1547.3 milijo« na Din. Predvsem so narasle devize v pod« lagi za 1.3 na 15.7 milijona Din. Zlate re« zerve so ostale skoro nespremenjene na vi. šini 15312 milijona Din, valute pa so narasle za 0.2 na 0.:? milijona Din. Značilno ponovno povečanje je zabeleženo pri devizah izven podlage (odkupljene lire, nemške marke in drahme), ki so narasle v pr* vj četrtini septembra za 44.5 na 539.2 mili« jona Din.
Zaloga kovanega denarja v niklu in sre« bru se je zmanjšala za 15.2 na 345.5 milijona Din, tako da ie v obtoku za »54.5 milijona Din kovance k, to je za Hi milijonov manj nego lani. Menična posojila so se. povečala za 10.3 na 1392.3. vendar so navzlic temu še za 117 milijonov manjša nego pred enim letom. Lombardna posojila pa so se zmanjšala za 1.6 na 249.4 milijona Din.
Obtok kovancev, ki ie v prejšnjem tednu po štirih letih prvikrat prekoračil mejo 5 milijard, se je v prvi četrtin: septembra nadalje dvignil za 47.7 na 5173.3 milijona Din in je pri tem za 505 milijonor večji nego lani in 932 milijonov večji nego pred dvema letoma. Obveznosti na jx>kaz so se prav tako dvignile za 744 na 1525.6 milijona Din, predvsem zaradi povečanja privat« nili žirovnih naložb za 77.5 na 697.7 mili« jona Din.
Ker je skupna vsota obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz (ki je merodajna za računanje kritja) narasla za 122 na 6699 milijonov Din, se je odstotek kritja ne,koli* ko zmanjšal, in sicer v zlatu in devizah na 29.08% (prejšnji teden 30.20) v samem zlatu pa na 28.27% (28.80).
Nad 60 odst. hmeljskega pridelka prodanih
Banovinska hmeljska komisiji poroča 12. t. m.:
Nakupovanje hmelja se nadaljuje v neomejenem obsegu. Kupci kupujejo vse vrste blaga, tudi slabše, za katere doslej ni bi'o toliko povpraševanja. Plačujejo pa za boljše in naiboljše blago 20 do 20 Din za kg in z napitnino tudi nekaj več. Za slabše vrste zlasti v barvi neodgovarjajočega blaga plačujejo 10 do 20 Din za kg, kakor je pač kakovost.
Tendenca je čvrsta in je prodanih doslej ROV« letošnjega pridelka. Vsekakor je v na« šem hmeljskem okolišu do danes prodanega sorazmerno največ blaga.
•
+ Žatee. 12. septembra. Pri čvrsti tenden« ci se nadaljuje nakupovanje v okviru 600 _ 925 Kč za 50 kg. Hmeljarji, ki imajo prvovrstno zeleno blago, so postali bolj rezervirani in čakajo s prodajo-
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
več samostojnih in vzporednih nosilcev zavarovanja. to je na sistemu več pokojninskih zavodov. Vsak zavod naj ima svojo samoupravo, svojo administracijo in svoj delokrog.
3) V svrho dosege tega cilja sprejemamo načrt uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev, kakor ga predlaga Pokojninski zavod v Ljubljani in obenem naprošamo g. ministra socialne politike in narodnega zdravja, da osvoji ta načrt.
II.
Glede na pooblastilo, dano g. ministru soc. politike in nar. zdravja v § 90. finančnega zakona za 1. 1936/37, zahtevamo, da se čim prej izvede teritorijalna razdelitev delokroga med obstoječimi tremi privatno-društvenimi bolniškimi blagajnami TBPD v Ljubljani. Merkurja v Zagrebu in TrgovaČ-ke omladine v Beogradu, tako da pripade bolniški blagajni TBPD v Ljubljani na ozemlju dravske banovine izključna pravica izvajanja bolniško-nezgodnega zavarovanja za vse trgovske in druge privatne nameščence, ki redno vr<e v glavnem duševne posle, kakor tudi za osebe, navedene v § 7. zakona o zav. delavcev, v kolikor niso izvzete od obveznosti zavarovanja.
Končno naglašamo. da smo solidarni z zahtevo vsega delavstva po čimprejšnji izvedbi onemoglostnega in starostnega zavarovanja za delavstvo.
= Naš kliring s Poljsko Je postal aktiven.
V krog držav, s katerimi imamo aktivni ki :rinški obračun, je zadnje tedne stopila tudi Poljska. Sa'do naših izvozniških terjatev v Poljski se je že dvignil na 1.3 milijona Din in morajo naši izvozniki blaga v Poljsko čakati na kronološki red izplačila. Ker pa v Poljski ne vrši klirinškega ob« računa tainošnja novčaničnn banka, temveč neka zasebna banka, ne more naša Narod« na banka izdajati na podlagi aviziranih vplačil v Po'jski klirinških čekov aU klirin« ških nakaznic in tudi ne more na avize dajati lombardnih posojil.
= Nadaljnji odtok zlata iz Francije. Poslednji izkaz Francoske banke od 10. septembra zaznamuje ponovni odtok z'ata, in sicer v višini 326 milijonov frankov (preiš« nji teden 163 milijonov), tako da se je zlat: zaklad zmanjšal na 54.185 milijonov
Borze
Devize
Curih. Beograd 7, Pariz 20.2050. London 15.5325, Newyork 306-875, Bruselj 51.85, Milan 24.15. Amsterdam-208.25. Berlin 123.4% Dunaj 56.60, Stockho]m 80.0750, Oslo 78.0250 Kobenhavn 69-35, Praga 12.68, Vars.ua 57.75, Budimpešta 60 00, Atene 2.90.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chioago, 12- septembra. Začetni tečaji: pšenu-a; za sept. 113, za dec# 112.50, za maj 111.25; koruza; za sept. 113, za dec. 95.625, za maj 91.
+ Wjnnipeg, 12. septembra. Začetni tečaji: pšegica: za okt 102.375. za dec. 101, za maj 103.
B0MBA2
+ Liverpool, 11. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 6-61 (prejš« nji dan 6-58), za dec. 6.52 (6.48).
+ Newyork, 11. septembra. Tendenca do« bro vztraiajoča. Zaključni tečaji- za sept. 12.17 (12.12), za dec." 12.17 (12.14).
ŽIVINA
-f Svinjski si jem v Ptuju Dne 9. t. m-
so pripeljali na sejem 143 svinj in 154 prascev, skupaj 297 rilcev, izmed katerih je bilo prodanih 106. Cene: prascem, 6 do 12 tednov starim, po 80 do 200 Din za rilec, pršutarjem 6 do 6.50, debelim 7 do 7.50 in plemenskim 5.50 do 6 Din za kg žive teže.
Velesejmske razstave so visoka šola
za ves narod
Gospodarske vesti
= Gibanje tečaja angleškega funta v našem svobodnem prometu. Pred dnevi smo poročali, da je Narodna banka znižala tečaj angleškega funta v privatnem kliringu na 234 Din. dočim je prej držala tečaj na viši« ni 238 (v marcu, aprilu in maju letošnjega leta je držala tečaj 250). Poročali smo tudi, da ni v interesu našega izvoza, če Narodna banka na ta način pritiska na svobodne te« čaje, ker nižji tečaji otežkočajo izvoz. Po vesteh iz Beograda ni sigurno, ali bo Narodna banka držala ta tečaj 234, zlasti ker je bilo zadnje dni večje povpraševanje po funtu in Narodna banka po tečaju 234 ni intervenirala odnosno oddajala blaga. V Pe» tek se je zaradi tega tečaj v privatnem kliringu nekoliko dvignil in je v Beogradu narasel na 2bo.50 in tudi na 236.
= Izvoz pšenice v Češkoslovaško. Iz Beograda poročajo, da je češkoslovaški žitni monopol že napravil s Prjzadom zaključek za odkup 5.000 vagonov naše pšenice, in sicer na podlagi dogovora med našo državo im češkoslovaško, po katerem se je češkoslovaška zavezala odkupiti 10.000 vagonov pšenice. Sedaj se vršijo pogajanja glede načina plačila. Kakor znano, je finančni minister izdal odlok, da s« sme pšenica izvažati le proti plačilu v svobodnih devizah. Seveda pa $e s takim odlokom ne more spremeniti sporazum med našo državo in češkoslovaško, ki predvideva plačilo v kliringu, jai je verjetno, da bo češkoslovaška plačala to pšenico prekG kliringa, zlasti ker nam je pri tej kupčiji zajamčena višja cena spričo preferenčnih ugodnosti.
= Ukinjena prepoved izvoza Ovsa, ječmena iti slame. Lani je bila zaradi slabi letino izdana prepoved izvoza za krmila, ki je bila pozneje deloma preklicana. Ministrski svet je sedaj sprejel sklep, s katerim se ukinja prepoved izvoza ovsa, ječmena in slame. Sklep stopi v veljavo 14. t. m. S tem bo prepoved izvoza krme iz Jug-oslavije popoinoma ukinjena. S tem dnem preneha v celoti sklep ministrskega sveta od 6. decembra 1935 o prepovedi izvoza krme.
= Seznam nostrificiranih Blairovih obveznic. Na podlagi sklepa finančnega ministra št. 32.570 z dne 24. avgusta 1936 so sestavljeni definitivni seznami obveznic 7% državnega zunanjega posojila v zlatu iz leta 1922 (Blairovo posojilo), po katerih se izvrši izplačilo samo v dinarjih preko oddelka dolgov in kredita v Beogradu, in s katerim se da trgovati na borzi. Vse obveznice, naštete v teh seznamih, so preluknjane z označbo »Payable en dinars«. Tako se tudi na vseh kuponih po tej označbi razlikujejo nostrifieirane obveznice od ostalih obveznic, ki se izplačujejo izključno v Newyorku. Ti definitivni seznami bodo objavljeni v Službenih novinah in v službenih tečajnicah naših borz.
Pomanjkanje riža. Pred tedni smo po« roča-li, da so nastale v naši državi težkoče glede oskrbe z rižem, zlasti odkar je sto« pila v veljavo uvozna kontrola. Iz Italije nič ne uvažamo, iz Španije zaradi tamošnje državljanske vojne ne moremo nič uvaža« ti, za uvoz iz osialih neklirinških držav, zlasti iz Egipta pa obstojajo težkoče v zvezi z uvozno kontrolo. Sedaj poročajo iz Beograda, da je odbor za uvoz pri Narodni banki pred tremi tedni sklenil, da se dovoli uvoz lO.OtiO stotov neo'uščenega riža iz Egipta za kompenzacijo z našim izvozom lesa. Zal pa doslej še ni prišlo med luščil« nicami do sporazuma glede razdelitve te količine. Pričakovati je, da se bodo luščil« niče kmalu med seboj sporazumele, ker bo to koristjo njim samim, kakor tudi našemu izvozu lesa. Z odobreno količino je oskrba naše države z rižem zasigurana do nove le« tine v oktobru. Vrhu tega je pričakovati, da bo v kratkem prišlo do začasnega trgovinskega sporazuma z Italijo ln da bomo potem lahko uvažali tudi italijanski riž.
t — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke Jakoba Fliegela dediči, kle-parstvo in vodovodne instalacije, Ljubljana, Igriška 10 (poravnalni upravnik Jože Rus, upokojeni ravnatelj zemljiške knjige v Ljubljani VII, Lepodvorska 3; poravnalni narok 9. oktobra ob 9-, prijavni rok do 5. oktobra).
= Izvoz 2500 glav goveje živine v Španijo Beograjske »Trgovačke novine« objavljajo, da je bila z madridsko občino sklenjena kupčija za izvoz 25C0 glav goveje živine. Živina ee mora dobaviti v roku 14 . dni,	I
Po duhu smo Slovenci bogati in s tem zakladom, ki ga množita še srečna zemljepisna lega ter raznolika lepota male naše domovine, imamo tudi silo, da si trajno za-jamčimo prostor na soncu
Posebno je naša ustvarjajoča moč vidna na ljubljanskem velesejmu. Na vsaki razstavi je tam razstavljena! Tudi najstrožji kritiki morajo naposled to priznati vsaj pri letošnji razstavi »Za naš les«. Sodba najuglednejših domačih kapacitct in vseh tujih gostov je pač taka, da je naš velesejem ponos vse Slovenije. Ponos Slovenije nasproti drugim banovinam in ponos Jugoslavije napram drugim državam!
Iz delavnic in tovarn, s polja in gozdov, iz ateljejev in laboratorijev, iz poslovnih pisarn in učenjaških seminarijev ter iz tihih sobic umetnikov je pritegnila tvorna sila na velesejem strokovnjake vseh vrst in tudi najbolj heterogenih strok k požrtvovalnemu delu. Črni ogljar in Uika almae matris Aleksandrinae nam vsak po svoje in vsem umljivo razlagata skrivnosti kemije, veletrgovec in veleindustrijec hočeta ab-enem z Ribničanom raznesti dober glas našega lesa po svetu, brezimeni tesar in skromni mizar ter še dolga vrsta obrtnikov z glasovitimi inženjerji in arhitekti dokazujejo, kako voljan je naš les, da nam pomaga vedno in povsod. V tej marljivi, pridni in do skrajnosti požrtvovalni, vedno delavni množici pa hite z delom težaki, direktorji, šefi, gospodarstveniki in računar-ji, pri delu pa vsi enako prepojeni z edino željo in trdno voljo, da mora razstava pomagati našemu lesu spet do veljave, nam in našim potomcem pa v boljše čase.
Nikomur iz te množice ni do natisnjenega imena, vendar pa se moramo vsaj naj-očitnejšim vodilnim možem spoštljivo oddolžiti s priznanjem in javno pohvalo, ki jo vsak dan spet in spet iz drugih ust poslušamo na velesejmu.
Vse priprave in tudi vsa dela je kot pravi predsednik vodil in jih še vodi dvorni svetnik inž. Josip Rustia, njegovi najdelav-nejši pomočniki pa so bili podpredsednika inšpektor inž. Anton šivic, šef gozdarskega odseka, ter inšpektor ministrstva inž. Jovan Kraljevič, a njegova desna roka je od prvega pačetka do danes šef direkcije gozdov, direktor inž. Cvetko Božič kot generalni tajnik ter inž. Mirko šušteršič kot tajnik.
Inž. Josip Rustia ter inž. Cvetko Božič sta uredila tudi oddelek za statistiko in produkcijo lesa, kjer se jima je pridružil industrijec Franc Heinrichar, oddelek za produkcijo drv pa je delo predsednika inž.
Rustie. Produkcijo oglja je prikazal nad-upravitclj inž. Fran jo Sevnik, odsek za stranske produkte pa je uredil višji gozd. svetnik inž. Janko Urbas. Tudi oddelke za odpadke lesa ter za uporabo drv in oglja so uredili direktor inž. Božič, inž. Rustia ter inž. Sevnik, posebno razstavo za tehnično uporabo lesa je pa ustvaril inž. arh. Rado Kregar z inšpektorjem inž. Alfonzom Pircem, odvetnikom dr. Vladimir jem Knafličem in višjim svetnikom inž. Alojzijem Štrancarjem, konstrukcije na tej razstavi pa jc prikazal inž. arh. Dragotin Fa-tur. Izdelke hišne industrije in obrti sta zbrala industrijcc inž. Anton Rudež ter ravnatelj Janko Trošt iz Ribnice. Presenetljivo nazorna razstava za kemijo lesa je delo univ. prof. dr. Mariusa Rebeka, trgovino z lesom je prikazal lesni trgovec Aleksander Fridrih, vsem so pa pomagali tudi drugi strokovnjaki ter člani, zlasti prof. inž. Stanko Dimnik, nadalje zastopnik Zveze obrtnih društev Matej Fajfar, tesarski mojster S. Karel Kavka, referent kmetijskega oddelka inž. Ivan Oblak, tesarski mojster Franc Ravnikar, direktor inž. Zmago Ziernfeld, narodni poslanec inž. Franc Zupančič ter mnogo drugih strokovnjakov in organizacij.
Že ta kratka vrsta za lesno razstavo zaslužnih mož jasno priča, da je velesejem redko delovno torišče, kjer v največji kole-gijalnosti pri požrtvovalnem delu sodelujejo najraznovrstnejši gospodarski strokovnjaki s kulturnimi tvorci vseh panog za napredek in korist prebivalstva naše banovine in za čast vse države.
Tako je tudi z razstavo »Sodoben vrt« in prav tako je bilo z vsemi razstavami, ki smo jih videli na prejšnjih velesejmih. Slo venci nimamo mecenov in bogatih zavodov, a pomagamo si sami z razstavami, ki predočajo najpopolnejši muzej vseh naših prizadevanj in plodov našega dela, če že gre za prozaična gospodarska vprašanja ali tudi za najsubtilnejša umetnostna stremljenja. Ozrimo se samo nazaj po velescjm-skih razstavah in ponosni bomo, da smo sami iz sebe ustvarili vse to, kar smo že videli na tem majhnem prostoru Ce bi imeli denar za zidanje palač, bi imeli danes iz teh razstav najraznovrstnejše muzeje. Toda tc razstave niso samo muzeji ali samo mrtve manifestacije naše tvorne sile, zakaj vse velesejemske razstave so najzgovornejše visoke šole za vse, kar od nas zahteva sodobnost, da zmagujemo najtežje naloge boja malega naroda za svoj obstanek!	5.
Celjski mestni svet
Odkup vojaških objektov — Gradnja justične palače na Glaziji in prevzem starega okrožnega sodišča po občini — Parcelacija zemljišča pri mestnem zavetišča — Počitniški dom za deco pri Celjski koči — Vprašanje Mestnega gledališča — Ukrepi proti onesnaženju Savinje — Pomožna akcija — Vprašanje novega gimnazijskega poslopja — Redukeija poštne dostave — Namestitev občinskega
kmetijskega referenta
Celje, 12. septembra.
Celjski mestni svet je imel v petek zvečer redno sejo, ki je trajala tri in pol ure. Župan je najprej poročal o svojih intervencijah pri gradbenem in pri ministrstvu pravde glede gradnje justične palače. Obe ministrstvi sta obljubili svojo podporo, gradbeno ministrstvo pa je odredilo komisijski ogled stavbišč za novo palačo, ki se je vršil 3. t. m. Župan je tudi interveniral v vojnem ministrstvu glede izplačila kupnine v znesku 567.277 Din za vojašnico kralja Aleksandra in za polkovno skladišče, ki ju je kupila vojaška uprava od mestne občine. V petek je prejela občina dopis vojnega ministrstva, da bo dogovorjena kupnina izplačana. Mestni svet je odobril pogodbo med mestno občino in šolskimi sestrami glede vodstva mestnega zavetišča in ubožnice v Medlogu. V zavetišču bo zaenkrat nameščenih 6 sester, ki bodo prejemale 350 Din mesečne plače poleg hrane in stanovanja.
Občina bo odstopila justični upravi se-verozapadni del Glazije v izmeri okrog 14.000 kvadratnih metrov za gradnjo justične palače, uredila na sprednjem delu Glazije park ter zgradila ob bodočem poslopju dve transverzalni ccsti čez Glazijo in sicer eno v smeri proti gimnaziji, drugo pa v smeri proti plinarni. Prva cesta mora biti dograjena do dovršitve justične palače, druga pa tri leta pozneje. Namesto Glazije bo občina uredila drugo zemljišče za te-lesnovzgojne svrhe. Občina bo dobila v zameno na Glaziji staro okrožno sodišče z zemljiščem vred brez doplačila: ta kompleks je precenjen na 1,600.185 Din. Občina jc parcelirala del zemljišča pri mestnem zavetišču v širini 250 m od Samčevega posestva do projektirane ceste, ki bo vezala Babno z Liscami. To zemljišče leži med Krekovo cesto in Savinjo ter je določeno za stavbišča, ki stanejo po kakovosti in legi 10 do 30 Din kvadratni meter. Vincen-cijevi konferenci se prodajo na tem zemljišču parcele ob Savinji v izmeri 10.760 kvadratnih metrov po 10 Din. Občina bo tlakovala notranji del cestišča na križišču Cankarjeve in Kralja Petra ceste pred poslopjem Ljudske posojilnice Občina bo proglasila cesto, ki veže subvencionirano
cesto Ložnica-Mcdlog z državno cesto pri Joštovem mlinu v Medlogu, za občinsko cesto I. reda in jo bo primerno uredila s pomočjo mejašev. Občina bo dala izvršiti razna popravila v stari »Kroni«, prepleskati ograje na mostu čez Sušnico pri Krekovi cesti in brvi čez Voglajno ter ograje na Masarvkovem nabrežju ter temeljito popraviti staro gimnazijo in Celjsko kočo. Za jesensko gramozenje občinskih cest je določenih 58.820 Din. Pešpot v Zaqradu severno od Pristave bodo uredili. Poštnemu upravniku g. Bocu se proda stavbna parcela na Hribu sv. Jožefa po 25 Din kvadratni meter. Popravilo 10 plaščev eksekutivnega osobja mestne policije bo še enkrat razpisano. Zdravstveni dom namerava ustanoviti počitniški dom za deco na Likovčevem posestvu pri Celjski koči. Občina bo sestavila zadevno pogodbo. Preureditev ceste Dobrova-Lokrovcc, in ccste na Zg. Hudinji ter posipanje pešpoti proti Lokrovcu se vnese v program javnih del za zaposlitev brezposelnih.
Pri vodovodnem rezervoarju na Hribu sv. Jožefa bodo zgradili javen vodnjak. Mestni vodovod sc podaljša v Prečno ulico. Ko jc Dramatičnemu društvu v Celju, ki jc od prevrata vodilo Mestno gledališče, pred kratkim potekla najemna pogodba, ki je občina ni podaljšala, je odstranilo iz gledališča svoje sufite, aerostate, reflektorje, kulise in drugi inventar Občina bo sedaj obnovila instalacijo v gledališču. Odslej bo občina sama upravljala Mestno gledališče, prosvetni odbor, ki mu načeluje m. s. ka-tehet Lukman, pa bo oddajal interesentom gledališče za predstave. Občina namerava pridobiti tudi Narodni gledališči v Ljubljani in Mariboru za gostovanja v Celju. Vprašanje novih prostorov za mestno knjižnico je odložena. Na kapelicah na Hribu sv. Jožefa bodo obnovili strehe. Mestna občina bo uvedla energično akcijo, da se prepreči onesnaževanje Savinje, ki predstav-! lja zelo važen vir dohodkov za Celje, po odpadnih vodah iz tovarn in rudnikov v Savinjski dolini. Vojaštvu sc določi za ko-; panje v Savinji prostor pod Grenadirjevo i brvjo.
j Socialni odbor bo napravil seznam dru-I žinskih poglavarjev in hranilcev, katerih
KINO MOSTE
Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri.
Jan Kiepura
Daj mi to noč
v ponedeljek in torek ob 16.30 in 20.30
V sredo:
Vražji tiger
_I Cene: Din 3 50, 4.50, 5.50 in 6.50.
Zanimivosti z velesejma
Koča z Velike planine je med glavnimi velejemskimj zanimivostmi, da je neprestano polna. Vsi priznavajo, da je res praktična in tudi popolnoma domača ta pastirska koča, obenem je pa tudi tako poceni, da si lahko skoraj vsakdo v planinah postavi tak majhen svoj dom. Koča je vejjala namreč 8.000 Din torej tako majhno vsoto, da za tak denar o kak j hiši nitj sanjati nismo* mogli, dokler nam dr. Knaflič ni pokazal te hišice.
Mladi" divji prešiekj in šakali so pomnožili živalski park, da je raznovrstnost našega lepega zoološkega vrta vsak dan bogatejša. Ko se danes poslavljate od ve-ksejmskih razstav, ne pozabite na živalski park in spemnjte se tudi požrtvovalnosti društva Noe. ki je Ljubljani poskrbel novo privlačnost za pouK in razvedrilo vsega prebivalstva.
Eksotično drevje in grmičevje za vrtove in nasade smo doslej skoraj brizjeme morali kupovati v inozemstvu in smo za to izdali prav velike vsote denarja. Na velesejmski raz-tavj »Sodoben vrt« imamo pa prav mičen japonski vrt i ček, k' ga uredila drevesnica Saše Stareta iz Mengša. Vrtiček dokazuje da imamo že ogromno izbiro eksotičnega drevja v naši državi in da nam ne bo več treba uvažati tega blaga, saj je omenjena drevesnica tako obširna, da je največja v Jugoslaviji.
Kupčijski u*pehi na velesejmu so v nekaterih strokah prav dobri, kar lahko rečemo tudi za preproge. Dosti kupcev je imela sarajevska državna tkalnica preprog. ker pač daje po prav kulantnih pogojih .svoje krasno blago tudi na obroke, prav tako pa tudi banovinska poslovalnica za preproge iz Splita.
zaslužek ne zadošča za preživljanje družine. Da se v bodoče prepreči izrabljanje mestne občine in dobrodelnih društev glede podpor, bo sklicana anketa karitativnih društev zaradi čim tesnejšega sodelovanja z mestno občino in uvedbe kartoteke vseh podpirancev.
Število učencev in učenk na celjski gimnaziji naraste vsako leto leto približno za 100. Sedaj je na gimnaziji 1207 učencev in učenk. Razredov je 24, od teh jih ima 5 popoldanski pouk, eden razred pa je sploh brez stalnega šolskega prostora. Ker je postalo gimnazijsko poslopje premajhno, bo občina ukrenila vse potrebno, da dobi Celje še en srednješolski zavod in sicer humanistično gimnazijo ali pa vsaj nižjo žensko realno gimnazijo. V skrajnem primeru naj vzame prosvetna uprava primerne prostore v najem. Zaradi pomanjkanja osobia je poštna uprava ukinila v območju bivše okoliške občine dnevno poštno dostavo. Pošta se v teh krajih sedaj dostavlja samo trikrat na teden. Da se to nevzdržno stanje odpravi, bo mestna občina ukrenila vse potrebno, da se poveča število osobja na celjski pošti. Finančni in gospodarski odbor bosta z upravnim odborom mestnega avtobusnega podjetja pregledala proračune in načrte za gradnjo garaže mestnega avtobusnega podjetja na bivšem Kullichovem posestvu v Aškerčevi ulici. Garažo bodo začeli v kratkem graditi.
V tajni seji je mestni svet povišal prejemke nekaterim uradnikom in uradnicam ter podelil Ivanu Strašku upravitelju ba-novinskega posestva v Pckrah, mesto občinskega kmetijskega referenta.
Prisrčen sprejem. Belokrajificev
Za današnji belokrajinski festival, so Belo-krajinci z obsežnimi pripravami uredili vse, da 1)0 prireditev, zlasti kar se tiče folk-klome strani, popolna res v vsakem pogledu. Prve skupine Belokrajincev so prispele včeraj dopoldne in so v mestu s svojimi belimi narodnimi nošami vzbudile dosti zanimanja. Vsi ostali BelokrajincL ki se nam bodo dan^s predstavili v svojih nošah in v svojih igrah, pa so prispeli v Ljubljano s popoldanskim vlakom. Na postaji jih je čakalo veliko število članov društva »Bela Krajina« na čelu s predsednikom dr. Banom. Rojakom je spregovoril nekaj prisrčnih pozdravnih besed pesnik Oton Zupančič, ki je poudaril vse lepo bistvo be-lokrajinskega življenja in belokrajinske duše. Popoldne se je na tivolskem sokolskom telovadišču vršila skušnja, da bi bile tako odstranjene še zadnje pomanjkljivosti.
v tednu „Rdečega križa"
bodo od 20. do 26. septembra vsa avto-od 20. do vključno 2(5. septembra vsa avtobusna podjetja ob izdajanju voznih listkov potnikom pobirala kot dodatek k vozni ceni prispevek za »Rdeči križ«, in sicer po 0.50 Din od vsakih začetih 100 Din vozne cene. V ta namen je treba vozovnice (v primeru kombiniranja vozovnic, glasečih se na manjše zneske, zgolj eno—) opremiti z zeleno porto-znamko »Rdečega križa«, ki jo je treba pri izdanju potniku uničiti s tem. da se del odtrga. Te znamke se dobivajo pri poštnih uradih, ki tudi prevzemajo nazaj preostale znamke, če se jim vrnejo v ustreznem stanju v teku 7 dni po koncu tedna »Rdečega krrža«. Izpolnjevanje predpisa se bo nadzorovalo.
Novo leto v Abesiniji
Adis Abeba, 12. septembra. AA. Podkralj maršal Graziani je danes za koptsko Novo leto sprejel najuglednejše osebnosti z rasom Sejumom na čelu, ki so mu izrazili svojo zvestobo.
Pri obolenjih želodca in črevos. pri žolčnih kamnih, boleznih presno- ) ve, jeter, ledvic in mehurja se je \
rogaška slatina^
vedno sijajno obnesla!
Pri ciganih na Kodeljevem
Umor je bil izvršen na dan, ko bi se morala ciganska kolonija izseliti iz Ljubljane
Ljubljana, 11. septembra.
Preiskava o ciganskem umoru ob Ljubljanici se sicer še zmerom ne 'premakne z imesta. za kolonijo brezdomovinskih temnopoltih b>rusačev na Kodeljevem pa je tragičnj dogodek sam imel že dalekosežne posledice. Na zapuščeni pi-odnati parceli onkraj Salezijansksga mladinskega doma stoja — tik za naselbino lepih, novih vil, kj so zrasle sredi zelenih vrtov — štirje ciganski vozovi- kakor povsem izumrli. Vse može, pa tudi večno žensk je bila policija spravila za zapahe, samo dve odrasli ciganki, ki jima je bilo videti že na prvi pogled, da z zagonetnim umorom ne moreta imeti prav nobene zveze, so izpulili. da. bj mogli opravljati vsaj najbolj nujne zadeve s kupe-m otrok, ki so bili prve dn: povsem sami sebi prepuščeni. A tu d ti dve žDnj sta vsak dan cd zore do mraka na nogah, da pritiskata na kljuke pr najrazličnejših instancah :n prosita za oprostitev svojih ljudi, ali pa da jih za nekaj minut obiščeta v zaporih in jim prine- ta vsaj kaj malega za pod zob.
Usodi?! 5. september
Z zločinom- ki jp bil izvršen v noči na 5 t. m., se je usoda poigrala s kodeljev-skim; cigani na resnično neusmiljen način Frav t'ga dne jim je namreč potekla pravica za bivanj9 v Ljubljani, a ker jim je življenje na periferiji velikega me-ta pot'kalo razmeroma lagodno, so s' skušali priboriti podaljšanje pravic". Ko so iz Ljubljanice potegnili ubitega Karieta, pa se jim je dovoljenje za bivanje v Ljubljani podaljšalo samo od sebe. policija- ki ste^i pred eao najbolj težkih kriminalnih
ugank, mora kedeljevske cigane nujno imeti — če že ne za omreženim zidovjam — pa vsaj pri roki, da jih lahko zasliši vsak hip. A prav zdaj, ko jih je zagonetni umor zadržal v Ljubljani, si žele samo, da bi čimprej mogli kamorkoli stran. Prav to željo goje kajpak tudi v.si njihovi sosedje — domačini, ki s cigani pač nikoli niso mogli živeti v dobrem razmerju. Menda nam ni treba posebej razlagati odkod ti stari antagenizmi, ki povsod vladajo med domačim ljudstvom in sinovi tega raztepenega naroda. A zlasti v novejšem času si mnogi med njimi na vso moč prizadevajo, da bi pognali korenine v civilizaciji in kulturi in da bi se privadili živeti- kakor po vsem svetu živijo spodebnejši narodi. Prav gotovo je. da to stremljenje v veliki meri kažejo tudi ko-deljevski cigani, k; se po večini preživljajo s tem, da hodijo z brusi od hiše, do hiše in popravljajo dežnike, nekateri iz,med njih pa so si onrslilj vrtiljake in z njimi romajo po svetu.
Odlike in slabosti koroške veje
Brušač in lastnik vrtiljaka jc tudi aretiran^ Pestner, edini neposredni udeleženec zdražbe, ki ji j? v usodni noči sledil umor. Prav o njem nas neki čitatelj, i ki ga je bil pred kratkim srečal z njegovim vrt'ljakom v Stari Loki, opozarja na, značilno okolraest, kak0 skrbna snaga vilaaa v njegovim vozu, kako spoštljivo se znajo vesti nasproti ljudem njegovi otroci in kako njegovo zadržanje samo prav nič ne izdaja, da je cigan. Vse kodeljevske
gorenjskih vasic
' večini pa dvarijo in oglarijo v temnih gozdovih Jelovice. Stari .lamničanj so bili tuji rudarji. Njive leže po takih strminah, da se spioh nc more orati. marveč morajo marljivi poljedclci obdelovati polje le z rovnicami in motikami, gnoj pa prenašajo na njive v nahrbtnih koših. Kljub vsemu so Jamničani in posestniki na »Ko-lcmbrlu« zelo podjetni. Imajo lične, snažne hiše z električno razsvetljavo in s^ opremljeni 7. gospodarskimi stroji na električni pogon. 'Posebno lepo je v vaseh okoli Sv. Primoža pomladi, kn cvetejo češnje" Ime »Kolombrt« je nastalo iz Gi-lega brda, spačili so ga bili nemški rudarji, ki so-kopali rudo v Jelovici, v tako-zvanih Kajših. Zanimivo bi bilo ugotovili, kdaj jc izpadla na Gorenjskem beseda Krdo kol označka terenske oblike. Gorenjci že veliko let govore lc o hribih
družne pripadajo veji koroških ciganov, S ki so vplošnem .izobraženi, delovni in spo- j debni in o katerih brcz dvoma velja, da i niti eni sami niti njihovi otroci nikoli ne J prosjačjo. Pri vsem tem pa se eden nji- | hovih sosedov, ki ima nedaleč od njihovih voz svojo. hiš'eo z- vrtičkom, vendarle pritožuje, da mu je v času ,odkar s0 se naselili v soseščini, zmanjkalo iz kurnjka nič manj kakor 24 kokoši a ko se je začel zavoljo tega pričkati z njimi, mu je nazdnje nekdo ]še kozo zastrupil. Takšna so pač ciganska pota- da jih njhče nikoli ne more premeriti do dna.
Iboja. Herman, ki ga je v teh dnin usoda izbrala za poglavarja jn rednika cele naselbine, si pravkar daje opravka okrog sosedovega brusa, Iboja pa se igra z žogo. kakor da se ni prav nič zgodilo. S simpatičnim lepim cigančkom kj govori precej dobro slovenščino, razen tega pa še nckaj nemščine in pa ciganske materinščine, ki pa ji sam pravi, da je rumunski jezik, se lahko spustite v prostodušen pomenek.
—	Kako pa je kaj zdaj ko so vam po onem straišnem zločinu odpeljali matere in očete?
—	Tako je, no. Lačnj smo pogostokrat. Snoči in davi je mama skuhala nekaj malega. Z bratom sem šel včeraj brusit okrog- pa sva nabrala tako nekaj čez 39 Djn. Samo jaz ne znam še dobro brusiti jaz težko kaj prislužim. Potem je pa mama kupila, da je skuhala za nas, 10 Din pa Je dala na stran da jih je zjutraj nesla onim v arest.
—	Kako pa je drugače s tcboj ali kaj hodiš v šolo?
—	Ne zdaj ne hedim več. Eno l^to sem hodiil pa nazadnje nisem dobil spričevala ni bilo dinarjev za kolke. Potem sem pustil zdaj se pa doma še včasih kaj malega učim. Kupil sem si računski zvezek, Ln kadar imam čas, malo pišem vanj. Sicer pa bo že kako. če se za kaj drugega nc bom izučil- bom pa brusač.
Voz Aleksandra Branta
šen voz. strokovnjaško pojasnjuje mali Herman, pa je v resnici dobra stvar Tudi v najhujši zimi nas nikoli ne zebe. Samo zdaj n? bomo mogli več ostati tu. Ko pride oče 'iz aresta, bomo ts.koj šij kam stran. Ta.le umor nam je vsem . kupo.j prinesel takšno sramoto, da ni mogoče več izhajati v Ljubljani. Saj sj človek ne upa več z brusom na ulico — vM gledajo za menoj, kakor da sem jaz morilec. En j sam starejši moškj je še osta' zunaj. A vzel je svoj brus in je š°l. Naša teta, ki je tamle imela svoj voz, je tud: že šla-da sami ne vemo kam. A morda bo še kaj pisala.
j če ga nazadnje povprašate, k?.,kšne je vere njihov rod. mali Herman na i vojo veliko sramote ne "ve odgovora.
— Ne vem, je deja^V cerkev niko i gremo k maši, samo doma mol:mo sV*u ter unser ..
Bedni ciganček sam ne ve, da jo dober i katoličan. A medtem ko se muči s skrbi o, kako bo preživil svojo malo Ibojo in še
odpre krasen razgled
Ilainricher, Hafner. Schuilcr, ki se jc iz-premenil kasneje v Šolar. Gariner, in še po raznih drugih priimkih se vidi, da so bili Nemci naseljeni ne le v Selški dolini, marveč tudi po hribih, na pobočju Jelovice. Ohranjena so še nemška lokalna imena, kakor Pammerbach, Raauth, razni Koglni in Koflni, pa še celo neka čudna mešanica slovenščine in nemščine, ki sem jo prvič slišal govoriti v omenjenih krajih pred 10. leti. Prosil sem domačina iz Danj naj mi pove v takozvani »sorščin.i«, kaj dela njegov konj. Po dolgem prigovarjanju mi je rekel: Roš ciha bodr! (Konj vleče voz). Ker sem imel puško, mi je dejal: Hozele nider pekele! (Ustreli zajca)!
Le ti ljudje, ki z nemškimi priimki segajo precej razredčeno do Krope, kamor so se bili preselili v poznejši fužiinarski dobi. segajoči od Železnikov do Kamne gorice, pa so do Jamnika, do razvodja, razvijali tudi svoj posebni stavbeni slog: Dražgoše, Nemile. Podblica, posebno pa vasi nad Selško dolino, kakor tudi v njeni sosedini Poljanski dolini imajo strehe po večini krile s škriljem. Ena izmed škri-Ijastih ploščic se še danes imenuje nem-ka ali nemška ploščica. Zelo vidna je razlika mc(j kozolci, ki imajo južno od Jamnika po večini zidane nosilce, severno po lesene. Kjer so zidani jim pravijo kozli., v krajih, kjer so leseni, pa Gorenjci poznajo le stogove. DočVn se opazijo na jugu Jamnika ostanki Nemcev, najdemo severno od Jamnika in sicer v Kropi in v Kamni gorici poslovenjene Benečane: Zva-ne, nekdanje Giovane, Languse, Gašperi-ne, To mane (Tomas), Špendake 'n Vari ne, čijih priimek bržčas prihaja od Barel-lija.
Pot škofa Tomaža Hrena
Koncem srednjega veka se vrši ves promet iz maših najstarejših gorenjskih industrijskih krajev iz Kamne gorice in Krope, preko Barigle. Jamnika, pod Dražgo-šami v Selško dolino in od tod čez Bačo v Gornjo Itaslijo. Cesta skozi Li pniško dolino. čez Podnart v Savsko dolino, jc bila zgrajena šele v poznejši dobi.
Pomladi, leta 1601. jc prijezdil iz Selške doline ma Jamnik škof Tomaž Hren. Ko jc bil ukroti! pobožni mož protestante v Škofji loki. v Poljanski in v Selški dolini, je jezdil preko Jamnika v Kropo, kjer je govoril zoper novo vero takoj pri vhodu v trg. Iz Krope je jezdil čez Savo pri Posavcu, kjer je z ognjem in smodnikom uničil zadnje zavetje krivovercev na Gorenjskem. Stari ljudje pripovedujejo, da so na Jamniku na važnem prehodu iz Soške preko Sevške v Savsko dolino kro-parski očanci, oboroženi s kremen jačami čakali Francoze, ki pa jih menda vsaj takrat, ko so jih čakali, ni bilo, kajti drugače hi se že kaj pripovedovalo o kakih junaških činih vročekrvnih Gorenjcev.
Nimajo pluga,
pač pa elektriko
Vas Jamnik. ima kakih 17 hiš. Posestniki se bavijo deloma s kmetijstvom, po-
če se približate skupini ciganskih voz, da se maJo pozanimate za življenje preosta-lih,- pridete V skoraj povsem izumrlo taborišče. Takoj zraven voz stoji siromašna ! baraka, v kameri živi neki delavec brez 1 posja z ženo in s petimi otroki. Na sta-1 rem- razmajanem železnem štedilniku žena pod milim nebom kuha skromno koseče, okrog . nog pa se ji mota kup kuštravih malčkov. V koloniji sami sta samo dva majhna ,cjgančka. 11 .letni Herman Brant in' njegova 4-]etna sestrica
Voz. ki je last Hermanovega očeta-Aleksandra Branta. stoji sredi kolonije in jc čisto nov- obenem pa tudi najlepši med vsemi. Karoserija, če smemo tako reči gornjemu delu vagončka. je prav skrbno izdelana in umetno izrezljana, da ji je žc od daleč videti, da nudi streho družini boljšega cigana.
— Kakšne 4 .'000—5.000 Din stane tak-
Herman, poslednji brusač na Kodeljevem
vse sosedove otroke po vrhu — visi nad njim in vso kolonijo senca zločina-ki je eden najtežjih in najgrših v novr-?\ zgodovini našega kriminala.
daleč
lepote in zanimivosti
Pri Sv. Primožu se ti
Med najlepše lahko dosegljive razgledne točke na Gorenjskem spada Jamnik. Lepo ležita ohc vasici Jamnik in Golo br do po domače »Kokmbrt«, toda najlepši razgled se nudi od cerkvice sv. Primoža, ki čepi na 800 m visokem hrbtu, med omenjenima naselbinama. Mogočna je slika od cerkvice: v ozadju Karavanke od Jiegunjščicc do Knkrške doline, kjer se jim priklučijo skalnate Savinjske plamine z mogočnim Grintavcem in pečinasto Koč-Na jugozapadu se odpira svet mimo Sv. Jošta, Šmarne gore doli proti Ljublja-Kar prijeli bi bele gorenjske vasice na vznožju pogorja! Vidi se posebno 3epo zdravilišče Golnik in še mnogo drugih okoliških vasic preko Kranja proti Kamniku. .Med vznožjem, kjer dremljeta ffi-čni vasici Rovte in Češnjica in pa med planinami leži široka z dolinami preorana gorenjska planota, vsa polna belih vasic.
Hazglefli s Kolombrta
Kdor je prenočil v lepi jasni noči na K<'iombrtu, ne bo nikoli pozabil prekrasnih prizorov hladnega večera, ko se na nebu prižigajo b^./.ie lučice zvezde, v dolini pa mežikajo drobne žarnice po vasicah in mestih. Toda nepopisno lepa slika zjutraj na »K lombrtu« in na Jamniku takrat, ko zlatoprsta zora objema mogočni stolp, koničasti Štoržač, ki kipi prav na-sproti Sv. Primožu iz Karavank.
Prehod čez Jamnik je znan že iz davnih časov in tvorj ve/ med dvema zelo raz1 .nima značajema Gorenjske. Kdor k '' • <a (Jrcbno premotriva pokrajino na jugu jn na severu jamniškega hrbta, ki tvori razvodje med Kroparico, Nemiljšči-co in dotoki Scšeice. bo opazil razliko v gradnji poslopij in ljudeh, in 'to po dialektih in še po raznih drugih lastnostih. Po--v s ^d temu pove zgodovina:
Potomci bavarskih priseljencev
Znano jc. da so se 1. 974. priselili v Skofjo Loko brižinski škofje. Z njimi so sc priselili njihovi podložniki. Po priimkih
Njive, ki ne poznajo pluga
in gorah, dočim je beseda brdo ostala na Gorenjskem Ie še kot lokalno ime.
Kako gradijo cesto na Jamnik
Na lepi kraj, vezan z zgodovino našega naroJa. kjer so sc hitro poslovenili vsi tuji priseljenci, bi bilo gotovo potrebno izpeljati primerno cesto po katerih bi lahko vozili tudi avtomobili. Vpostaviti bi bilo treba d°hro zvezo med važnima dolinama. kar bi mnogo pripomoglo k pov-zd'gi turizma na Gorenjskem. Toda za to bi bilo potrebno dosti denarja. Če bi hoteli izvršiti to, kar je baje projektirano, dvomim, da bi zadostovala 2,<H10.'MY1 Din. Kakor je bilo zapisano v dnevniku je bila banovina določila vprav sedaj za to delo Io.OOO Din. Sestavljen je tudi neke vrste gradbeni odsek in na Jamniku so pričeli žc z delom Za lopate in krampe je pri-ie!o kakih 10 delavcev z nadzornikom, in ko so izkopali 20 m. jc zmanjkalo denar-ia. Želeti bi bilo, da bi banovina, ki je že pričela s tem važnim delom, vprav sedaj v važnem času splošne brezposelnosti. preskrbela še vsaj 1 c>8o.000 Din. da se bo moglo delo zaključiti in ne bo žc uporabljeni denar ostal brezploden.
M Amery se je zahvalil
Polno priznanje Mojstrani in Joži Čopu
Prešmenfaim narava
11 letni Herman, rednik in poglavar, in njegova sestrica Iboja ob okna očetovega
voza
Za naglo
vožnio
Lord Amery na škrlatfci — na cilju
. Mojstrana. 12.septembra_ Konec avgusta »je »Jutro« že poročalo, da je lord Araefe angleški minister kljub svojim 63 Ietoj&$j«,pravil z Jožo čopom več važnih in cet^ prvenstvenih plezalnih tur v naših plar.ii^,.. "/. ^
Gospod Amorv'_,je £eVdnfV pt,.y Mojstrano ter naslovji svoje pismo ha Rabi-čev hotel. Rabiču^je pisal, da ne bo nikdar pozabil lepot in prijaznosti, ki jih je bil deležen, in da bo 0 Prvi priložnosti' spet pohjtel k Rabiču, da bi z Jožo čopom preplezala še nekaj mikavnih naših vrhov. V pismu je haglasfl, da se mu zdi potrebno opozoriti. H-se tujce na izvrstnega vodnika in plezalca Čopa. ki ga je ta-
Din 2G, Din i2, Din 3*50
Opozarjamo čitatclje našega lista, da je apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani stavila v promet znam »Plan i n k a« čaj tudi v manjših oirotih in sicer: veliki paket Din 20.—, polovični Din 12.—, poskusni omot Din 3.50. S tem je ustreženo željam široke publike, tako da vsakdo lahko kupi originalni »Planinka« čaj Mr. Bahovec, ne da bi se moral posluževati nadomestkov.
Kdo se ne spominja Se iz šolskih klopi, kolikokrat so nam stavijali za zgled mater naravo.' Ko so vsi dokazi odpoved : . so jo nekod iz kotu privlekli tn nam i o demonstrirali kot nezmotljivi leksikon. Dobri stari časi! Zdaj je pn vse narobe. Teorije padajo, dokazi hirajo in niti muli narava ni več tisto, za kur so nam jo včasi predstavljali.
Kaj naj rečemo o norostih, ki jih od časa do časa uganja z vseim mogočim rastlinstvom? Nič drugega kakor to da ji postaja dolgčas v tem neskončnem kr< lo-
ku presnavljanja, zamiranja in r.nve ra*ti. Prav zato si privošči nekakšne ekstempore. Enega takega si je tokrat prh "sčiia na jablani v vrtu nekega gospoda profesor i a ' a, prav profesorja) na Kodeljevem. Jahl: ?.; je doslej rasla, kakor pač raslo iaka drevesa. Kakor se pridnemu drevesu spod> bi, je na jesen obrodila precejšen sod. Naenkrat pa je drevo ponorelo, kakor .samica pred pustom, in odvrgjlo s sebe vse zeleno listje. Medtem ko so zlata iabolka bing-Ijala z okleščenih vej. ie pričelo drevo poganjati novo cvetje in novo list je in drevo je kakor za pomlad, celo še lepše in prijaznejše. saj nosi poleg rožastib c. 'tov in mladega listja dozorele sadeže.
Palača Ljubljanske kreditne banke. Celje: Garaža Hstst-ibach
zadovoljstva. Slikal ga je Joža Čop.
ko lepo vodil po pečinah. Odkar planina-rj in pleza. še ni imel tako dobrega in zabavnega vodnica. Pmivn.totemu pismu na g. Rabiča je priložil posebno pismo v angleškem in nemškem jeziku za g. Jožo čopa, ki se takole glasi v slovenskem prevodu:	0 , . .,'./ .
Joža Čop, kot vodnik, prečka triglavsko severne steno
z maksimumom sigurnosti in dolgotrajnosti uporabljajte pojačeno gumo
A. GOBEC, d. z o. z,
Planiarski raj se prazni
Za Slovenijo se bo selilo pastirsko življenje po vsej Jugoslaviji
v nižine
Današnja nedelja bo poslednja, ko bo izletnike v gorah pozdravilo prijazno zvonS* kljanje na planinski paši. V višjih legali je planšarsko življenje poiihnilo že pred -Malini šmarnom, ko je jk> prvem septembr* skem dežiu legel hlad na zemljo. Po vlažnih meglah in prvem snegu minule dni se bodo zdaj izpraznile še pastirske koče nižje pod vrhovi in za pozvanjajočimi vodnicami se bodo zvrstile planšarske karavane na pot v doline.
I'o Velebitu. bosansko — hercegovskih planinah, Durmitorju, Prokletijah, na Zla, tiboru, Rogozni. Kopaoniku in drugih pia-n'nah Pon.oravja bodo osiale črede še nekaj časa na paši. Ali še preden bo zakimal sep* tember k slovesu, bo tudi tod potihnilo pa-stircki ukanje. Tiha melanholija otožne pe* . sini, ubrana melodija čabanske Frule, duda, ka in kavala bo pa odmevala še dalje od redkih borovcev in skalovja v planinah Južne Srbije. I>ok'er se 113 bodo za Mjtrov-dan, po prvi nedelji lislopada deset in de* 6ottisočgIave črede umaknile zimi tudi tu v tople nižine spodnjega Povardarja in na obrežja Poganskega jezera. Pianšarski raj Jugoslavije bo zamrl /a letos, pretehtal ce bo izkupiček planinske paše. Najrevnejši, pastirski stan države bo prejel skromno pla. čilo v obiiki ječmena 10q okov za glavo pa* sere črede ali kvečjemu 1'2;,0 Din za vselel, 310 skrb zaupane mu živine-
Planinske pašnike nahajamo na vseh celinah naše zemlje. V primeri z razmerami drugod je aljksko planšarstvo daleč v ospredju. Ne samo, da je naša planinska paša pomemben donos živinorejsko _ mlekarskih dobrin, temveč je važna kot prvovrstni vzgojni činitelj za vzrejo plemenske živino, ki piimore k najboljšim vrlinam rejnosti in mlečnosti.
Bistvo planinskega obrata v pravih pla* ninskih krajih je, da planina r vzpostavi in vzdrži pravilno razmerje med proizvajanjem krme v dolini in obsegom ter množino paše na planinah, to je da zauiore živinorejec v pašni dobi brez izgube uspešno prerediti na planini vsa.; toliko živine, kolikor je je preko zime preredil doma v hlevu To pa j-" za slaino dosegljivo le z doslednim de* lom na zboiišc vanju pridelovanja krme v dolinah in istcčasninv stalnimi in letnimi melioracijami planinskih paš« pravi strokovnjak Spiller — Muys.
Daleč v ospredju glede planšarstva je švi* ca. Kar >0 zeleni travniki vzorne živinorejske države Danske v ravnini, to je planin* ska paša za Švicarje. Najlepše Alpe pok ris vajo Švico in nad 10.0::0 planin s površino H.DU.OT.O ha. nad tretjino celotne površine države, ie o! orle planšarstvu Nad 400.000 ooveie živine, preko 200.000 ovc in koz, nad 40. (Y!0 p rase e v in preko lO.OOO ostale živi* jih se pase poleti v švicarskih planinah. Planšarsivo je izvrstno organizirano, po* sobno društvo stalno nadzira pašnike in rejo živine.
V Alpah južno od Ženevskega jezera in v Pirenejih ima Francija dobro razvito planšarstvo. Država sama skrbi, da so pla« ni iv k i pašniki v dobrem stanju in da niso preobremenjeni. Tudi občinski pašniki se v Franciji množe in zmerom več planin se od« pira paši. Prevladujejo ovce, samo v mlekarskem industrijskem okrožju Francije, v Kochefortu daje nad četrt milijona ovac letno preko 70.000 stolov svetovno znanega sira. Pasejo v treh etapah, pomlad,i, poleti in jeseni. Živina prenoči večinoma zunaj, privezana k drevju po dve ali tri skupaj. Nabrani gnoj raztrosijo po vsei planini in paša je vsako lelo boljša.
Zelo dobro razvito planšarstvo ima Av* ptri.ja. V Nemčiji nudijo bavarske planine znaten del narodnega blagostanja. Allgau je ena najstarejših planšarskih pokrajin v Alpah, v Italiji .je planšarstvo zelo razvilo v 10111 bardsk 1I1 planinah in ponekod v Ape-ii in i h. Najstarejši pastirski rouovj so tod znani po siru gorgonzola in parmezan.
Gozdna in gorata Jugoslavija zavzema v planšarskem svetu vidno mesto Priroda sa* nia ie hotela, da .je visoko v planinah, ki->r je zmanjkalo zemlji zaradi ostrejšega pod, nebja moči. da bi redila drevje, raztrosila po golem temenu gor.-kih grebenov sočno travnato rušo. Kaj bi l>i'i naši gorenjski kraji in živinorejci gornje Savinjske doline brez planinske paše? In kje bi nadomestilo dohodke prebivalstvo velikega dela go* rate Jugoslavije, če bi za svojo drobnico ne našlo dovoljne hrane na corah? Tako ie pa notranja migracija iz cio!in v planine 111 obratno pospešila razvoj naše živinoreje in dala kruha ljudem, ki bi sredi neplodne zemlje zaman iskali nadomestka
Slovensko planšarstvo je tipično alpsko Na nekaj manj ko 40 000 ha planinske paše se napoti živina od srede do konca maja v gore, kjer prebije poletje, nekako 90 do 130 dni, kakršno ie pač vreme de srede septembra. Na 255 planinah se pase letno po v* prečno nad 11.000 goveje živine, okrog Si 00 ovc, po 60Q konj in koz ter nekaj več pra* šičev, Na prostranejše in na.ištevilne.je posejane so planine v Bohinjskem kotu. na Pokljuki in Jelovici, dalje planine v kranj* skogorskem, gornjegrajskem- kamniškem, iržiškem in škofjeloškem sodnem okraju. Razmeroma manj obsežna ie paša v okolišu Kranja, Slovenjega gradca in Marenberka.
Daleč obsežnejše je planšarstvo v Dinarskih planinah in gorah Južne Srbije. Dočim
BANKA BAEU
PAIS2S (90) U RUE AUBER
TeJef.: Opčra 98.15 — Telet . Opera 98-15 Naslov brzojavkam Jugobarucb Pariš 96 Banka jugoslovansk-b izseljencev v Bel. giji. Franciji, Holandiji m Luksenburgu Odpremba denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu Vrši vse bančne posle aajkulantneje Poštni araclj v Belgiji. Franciji Holandiji in Luksen. burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No 4064.64 Bruxeles, FRANCIJA: No 1117.94 Pariš HOLANDIJA: No 1458.65 Ned- Dienst LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg.
je ravninski del države po večini pridržan vzrejj goveje živine in konj, se pase po pla* ninah _ Jugoslavije nad 9 milijonov ovc in konj. Z drobnico so pasli |x> planinah že prvi Slovani na Balkanu. Ko jih je jeseni pregnala zima, so ee selili s čredami na dol, ga jx)tovanja v toplejše nižine. Z Velebita so popasli nižavje vse tja do Kolpe in ob Unj do Save Z Dinarskih planin so se spuščali k morju, s Šar planine in sosednjih gora celo do Dra&a in Elbasana v Albaniji.
Silno razvito je bilo pastirsko preseljevanje starih Slovanov z Duimitorja in Pro* klet i j preko Novega Pazara. Podrinja in za. padne Bosne k Savi. še dandanes se selijo slovanske pastirske črede iz zapadne lleree* govine, iz Podrinja k Savi, s Kopaonika in iz Sandžaka v dolino Ibra. .Mrzla zima pre*
žene pastirje s črnogorskih planin v zelene ravnice ob Skadrskem jezeru Najpomem-nejša in najobsežnejša ie pa selitev pravih pastirskih nomadov Balkana, cincarskih to* banov iz planin v okolici Prizrena, Debarja, s šar planine po stari srednjeveški poti preko Sko|«ke kotiine in Ovčega polja k Dojranskeniu jezeru ali jx> južnejši smeri preko Ohrida in Bitolja v sjtodnje Povar* da rje.
.Marsikatere družine teh nomadov. Ga I L* čanov, Kucovlahov — staroselcev. Karaka-čanov ali kakor se še imenujejo stara aro* munska pastirska plemena premorejo 10 do 15.0.0 ovc. Neštevilne črede |K> 50 do 00 ti* soč glav drobnice potujejo v pozni jeseni po 20 do 30 dni z gora v tojjiejše nižavje. Na čelu dolge karavane stopa poglavar čaja .
Bela Krajina
(Iz zbirke »Hram slave«)
Deželica, polna prelestne 'epete. s cvetovi posuta, z gozdovi prekrita, prežarjena z bleskom solnčne toplote, tako preprosta, tako slikovita — le k tebi moje misli lete, le tebi s pozdravom se bliža srce!
Tu hiša očetova, z mirom objeta, z zelenjem in rožami vsa odeta, pred njo dehteča lipa šumi. Iz hišice se v življen ja vihranje raztekajo pota in želje in sanje, a'vanjo le ena steza drži.
To steza ljubezni je. bratstva zvestobe, poštenih namenov in delovnih rok, in nanjo pribegnem iz dušne tesnobe, kot kralj prebogat, kot dete ubog da v zvišenem čuvstvu svetosti domače zavriska mi duša in duša zaplače.
Na gričku ljubem kraj svetega Roka . pristava me zove pod strop razcveteni, sam tu sem v bližini nebes oboka, ves svet je stisnjen v meji zeleni — tam zunaj je daleko, jasno obzorje, Gorjancev tajinstvenih naše pogorje.
Tam zunaj življenje burno kipeče, tam beg in boj za iskrico sreče, tam moiega naroda pesmi in vzdihi, na žuljih zgrajeni domevi tihi in trte ponižne ognjeni sok,
v	njem smeh in dovtip in črt in jok.
Saj svet se ni zrušil mi v ozko stajo, ves vame je planil, odklenil srce, da svobodno v meni nevihte igrajo,. odmevi vseh pesmi se v duši bude, ta svet mi je padel do srčnih globin, tej zemlji sem vdan, te zemlje sem sin!
Pozdravljeni, logi in gaji dehteči, pozdravljena. polja kršna planjava, pozdravljeni, Kolpe valovi šumeči,
vi	bliski in gromi, v oblakih grozeči, prestrezam vase krasoto in zlo,
tako globoko srca mi je dno!
Pozdravi jena, dlan rojaka poštena, z iskrenostjo duša ti je prepojena, popotnika vabiš v kaščo in hram; pogoltnila mnoge je mrzla tujina naposled — najboljša je Bela Krajina, če vsi ji odpadejo, zvest ji bom sam!
E. L Gangl
*	Jenkova proslava v Cerkljah pri Kr«*
nju bo v nedeljo 20. t. m. Ob tej priliki se odkrije skladatelju Davorinu Jenku lep spomenik z njegovim poprsjem sredi slovenske vasi pod Krvavcem. Že danes opozarjamo na to prireditev. Podrobnosti javimo tekom tedna.
*	Proslava Tdletnice omladinskega pokre-ta v Novem_ Sadu. Dijaška matica v Novem Sadu kot sekcija Matice Srbske prireja proslavo TOietnice pokreta nacionalne mladine v Vojvodini. Po službi božji bo spomin* s.ka svečanost na grobu narodnega voditelja in borca Svetozarja Miletiča ter na grobu Jovana Jovanovica-Zma.ja v sremski Kame, niči. Udeležencem proslave je prometno mi* nistrstvo dovolilo polovično voznino.
MfcDA DELAKOVA
ŠCIA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO IN UMETNIŠKI PLCS.
I■ nIM MII|I|iihHiIi 1 Iff 'iIDflliiPIIHHHflH
DUKSČEV DLOK-OAJEVA 6.
„VPSS DHEVNO OD 1€>-l4
*	Poljski študentje na Kosovein. V Kosovsko Mitrovico je prispela večja skupina poljskih studentov-geografov pod vodstvom svojega prof. dr Limanovskega. Ta ekskurzija je potovala z avtomobili takorekoč od Baltiškega do Jadranskega morja preko Ce* škcK-lovaške in Avstrije. Organiziralo jo je univerzitetno društvo v Vilnu. Poljski diia* ki se divijo lepotam naših krajev in hva'ež* no se izražajo o gostoljubnosti prebivalstva in o uslužnosti javnih organov. Pred spomenik vojnih žrtev na Kosovein so [>oložiii lep venec, ovit s poljsko trobojnico, na kateri je napis: Spominu slovanskih vitezov, padlih na Kosovein polju — mladina Po>j-ske i 11 Vilna. Mnogi člani poljske ekskurzije že lepo govorijo srbohrvatski jezik.
*	Nemški bojevniki v Smederevu. Iz Beograda je :Jutro« že poročalo, da je tja prispela skupina nemških l>oieviiikov. ki so se med svetovno vojno borili v Srbiji in na solunski' fronti. Zdaj so ti gostje prispeli v Smederevo, kjer so pred spomeni, kom vojnih žrtev položili svoj venec. Vodja nemške delegacije ie v svojem govoru naglasi!: »'ii mrtvi Nemci, Srbi, Francozi in Italijani naj bodo najmočnejše jamstvo za ohranitev miru v Evropi!« Ogledali so si zanimivosti Smedereva in okolice, v kleti smederevske vinogradniške zadruge pa jim je bila prirejena zakuska.
*	Okrog (il)O naših in češkoslovaških zdravnikov je odpoto.alo v Sofijo na »>e* sloslovanski zdravniški kongres. V Beograd se je pripeljalo s [»osebnim vlakom iz Prfge 1130 češkoslovaških zdravnikov, ki se bodo udeležili vseslovanskega zdravniškega kongresa v Sofiji. Češkoslovaške tovariše so na beograjski železniški postaji pozdravili predstavniki medicinske fakultete, srbskega zdravniškega društva in odbora za vsesiovanskj zdravniški kongres. Z zagrebškim vlakom pa so prispeli v Beograd zagrebški in -ljubljanski zdravniki ter 6e priključili skupini zdravni* kov iz Beograda. Vseslovanskega zdravni, škega kongresa se udeleži 499 naših zdrav, 'nikov. Češkoslovaški in naši zdravniki so skupaj odpotovali v Sofijo.
Samo 2 dni še
velesejem Lutz — peči, Ljubljana VII.
*	Spomin na bana Jelačiča. V četrtek so se v Varaždinu spominjali hrvatskega bana Jelačiča. ker je minilo 88 let, odkar je bil napovedal vejno Madžarski v imenu pravice in enakopravnosti narodov v nekdanji Avstriji. Pred 88 leti 11. septembra je zgodaj zjutraj prekoračil Dravo pri Varaždinu. Njegovo vojsko in dravski most je blagoslovil vinički župnik in opat Firho-cir. Varaždinci so bana in njegovo vojsko navdušeno pozdravljali. Še istega dne je ban zasedel Medmurje. ki je ostalo pod hrvatsko upravo do 12. marca 1861, ko je bilo odcepljeno od Hrvatske in pripojeno Madžarski, pod katero je ostalo do osvo-bojenja 24. novembra 1918.
Pri ljudeh, ki često trpe na zapeki, zaradi česar nastajajo vrenja v želodcu in črevesju, pospešuje se temeljito čiščenje celotnih prebavnih organov z čašico naravne Franz-Josefove grenčice zaužite zjutraj za tešč želodec. Z uporabo Franz-Josefove grenčice se naglo odpravi plast z jezika, ki je nastala zaradi zapeke, ravnotako pa se tudi doseže boljši apetit.
Ogl. reg. S. br. 80171/36.
*	Švicarji bodo zgradili v Splitu velik hotel. Zuriški arhitekt Solinger je poslal gradbenemu odboru splitske mestne občine načrt hotela, ki ga bodo Švicarji gradili v Splitu. Načrt je izdelan po domovom, ki je bil sklenjen na skupnem sestanku predstavnikov giadbenega oddelka splitske občine švicarskih podjetnikov in arhitekta So-lingerja. Po projektu bo hotel dolg 44 m, 18 m širok, stroški graditve pa bodo znašali okrog 25 milijonov dinarjev.
*	Akcija za kulturno zbližanje balkanskih muslimanov. Med svojim bivanjem v Sarajevu so predstavniki bolgarskih muslimanov govorili s predsednikom islamske verske zajednice tudi o kulturnem zbližanju vseh muslimanov na Balkanu. V Bolgariji živi okrog 800.000 muslimanov, ki imajo vse potrebne verske ustanove in šole. Bolgarski muslimani želijo, da bi poslali nekaj svojih dijakov študirat v Sarajevo v Hus-revbegovo medreso. muslimanska mladina iz Bosne in Hercegovine pa naj bi študirala v bolgarskih muslimanskih šolah O izmenjavi dijakov bo izdelan podroben mičrt. Kulturno zbližanje bolgarskih in naših muslimanov se bo udejstvovalo tudi na druge načine.
*	Polovična voznina. Prometni minister ie dovolil polovično voznino na državnih že* ieznicah uslužbencem svečanosti odkritja spomenika padlim in umrlim borcem v Va* ljevu. Ugodnost velja od 19. do 27. t. ni.
*	Iz »Službenega tista« Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 74 z dne 12. septembra objavlja zakon o ureditvi predsedništva ministrskega sveta, uredbo o poslovnem redu v oddelkih predsedništva ministrskega sveta, uredbo o dopolnitvi uredbe o ureditvi minististva za notranje posle, odločbo o oprostitvi Čebelarskega društva v Ljubljani glede plačevanja pridobnine in rentnine. odločbo o izvozu pšenice in koruze, odločbo glede novih znamk po 2 in 4 Din z likom Nj. Vel kralja Petra TI. odločbo o uvedbi dopisnic s podobo samostana Žice. objavo o podaljšavi roka za povratek lovskega orožja 111 pribora objavo o telefonskem prometu — nove proge z Avstrijo in Filipinskimi otoki.
KINO IDEAL
Premiera!
Paul Horbiger, Jenny Jugo
v opereti
Smehljajoče srce
Danes oh 15., I7., 19. in 21.15.urf
z okusno izrezljano palico. Obdaja ga trama čobanskih psov, na malih konjičih in oslih jezdijo ženske in otroci. V okolici Gjevgjelije m ob Dojranu postavijo kolibe. Ko leži v planinah debel sneg, kupčujejo cincarski poglavarji 7 jagnieti, ovcam', kožami in vol, no. Vnovčijo izvrstni sir kaškavalj, ki se v velikih množinah izvaža tudi izseljencem v Ameriko. Znana je tudi posebne vrste de-likatesa jorte«. ki konkurira s švicarskim sirom. Mleko in maslo je tem nomadom edi* na hrana, masleni proizvod »žižak« pri* pravljajo za razsvetljavo. Razen soli 111 obutve kupujejo le drobnarije, njihov svet je čreda, le poglavarji zahajajo v mesta.
Djurdjevdansko sonce bo spet prineslo nemir v tabor nomadov. Dvignile se bodo na |>ot dolge odprave, planine Kajniakča-'ana, Peristera, Koraba in Bistre bodo spet oživele V Osogovske gore in na travnate planote šar planine se bo selila pastirska pesem. Znova bodo ozeleneli vrhovi Dina, rov in Velebita. veseli vrisk fobanov bo kljub bednemu življenju odmeval _y doljne, ■>lij. uhnein...«
Ko pa 1k> pomlad okiti'a ravnine in doline Slovenije s cvetočim drevjem ko bo iz* puhtevala zemlja poslednjo zimsko vlago, se bosta dvignila v planine, gorenjski in sa, vinjski pastir. Spet t>o pozvarrjala vodnica v lepi dan in z vsemi rekviziti plansarske opreme natovorieni konjiči bodo ponesli^ v gore novo življenje.	—ine
razglas o razp:su volitev občinskega odbora za občine Kostrivnica, Pristava in Slivnica pri Celju (v Koprivnici in Slivnici pri Celju 1. oktobra, na Pristavi pa 18. oktobra) in razne objave i/. »Službenih novin«.
*	Kranj brez župana. Iz Kranja nam pišejo: Pod gornjim naslovom je izšel v »Slovenskem narodu« dne 10. t. m. člančič, da je os'al Kranj brez župana ker je g. Tajnik, ki je začasno prevzel županske posle po razrešitvi župana g. Cirila Pirca in njegovega namestnika g. Maverja, ostopil. Toda stvar ni taka. kajti žujian g. Pire iu njegov namestnik g. Maver še nista pravo-močno razrešena svojih funkcij, ker je še v teku postopek pred upravnim sodiščem, kamer je bila vložena pritožba. Pred rešitvijo teli pritožb ne more biti govora o tem. da bi biki izčrpana možnost postavitve župana z večinske liste. Treba bo počakati še na odločbo upravnega sodišča.
*	Prezgodnja trgatev. V okolici Splita kmetje že trgajo grozdje ter ga prodajajo na trgu. Ta trgatev pa ie prezgodnja. Po* sledica tega bo slabša kakovost vina. Kleti so itak polne starca in dobrega vina, ki ga ni mogoče prodati. Za letošnje vino. ki bo slabše kakovosti, pa se bodo še težje našM kujjfi.
miiMii 1.......11 iiwim 11 mnwmw ■■■
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM
__v Šiški, telefon 33-87
HANS ALBERS kot
TAJNI KURIR
Ljubezen. Pustolovščine. Špijonaža. Predstave v nedeljo ob 5., 7. in 9. uri v ponedeljek ob pol 9. uri.
Prihodnji spored komedija:
MORNARICA PRIHAJA.
Fotoamaterfl !
Ali ste že preizkusili naš sveži film 26"Sch 8 posnetkov, kateri Vas stane z eno povečano sliko v velikosti 13X18 cm
samo D in 19.—
Povečane slike, velikost razglednic
pa samo 1.— Din komad
pri
Foto Touristu - Lojze šmucu
na ALEKSANDROVI C. 8.
0<M—Bh«iLMa<IM—Mrinim .t MI
*	Huda nesreča je zadela znanega gostilničarja in večletnega občinskega blagajnika na Krki g. Borštnika . t pa, o čemer je ^Jutro.< že poročalo. Na poti proti vasi Gmaj, ni ga je s kolesom povozil ključavnicaij-ki pomočnik Klančar Franc. Borštnik je dobil tako hude poškodbe, da je obležal nezavesten. Prenesli so ga na dom, kjer se je še* le čez dobro uro zavedel. Iz Žužemberka poklicani zdravnik g- dr. Smole je ugotovil nevarne poškodbe in odredil njegov prevoz v ljubljansko bolnišnico, kjer visi zdaj že čez teden dni med življenjem in smrtjo. Ker je že v leiih, so poškodbe zanj toliko nevarnejše. Krčani. med katerimi je splošno priljubljen, mu žele skorajšnje okrevanje.
*	Zagorski vodovod v Dalmaciji. V Šibeniku se je vršiia konferenca, na kateri so raz|)rav!jali o giadbi tako zvanega zagorskega vodovoda. Konference so se udeležili zastopniki ministerstev za gradbe, za pro, met in finance, predstavniki železnica raki h direkcij iz Beograda in Zagreba, banske ujirave, sreskega načelstva in občine. Vodo* vod bo urejen blizu izliva Cikole, pritoka reke Krke, vodo bo pa dobival iz jezera To* raka ob Krki, ki obsega 30W kvadratnih meirov. Kemiki so vodo preiskali in ugotovili, da je čista in dobra. Zagorski vodovod bo oskrboval z vodo 25 vasi, stroški za njegovo ureditev \>a bodo znašali od 25 do 30 milijonov. Občine bodo morale pri graditvi vodovodnih naprav na svojem pod* ročju plačati stroške za delavce.
*	Zakaj se domače ladje popravljajo v inozemstvu. Boke'joka plovba si je nabavila parnik »Lovčen« ier ga pozneje zaradi nekih popravil poslala v Trst. Domači delavc. v Splitu so zaradi tega protestirali na mer> dajnih m<stih. Upravičeno zahtevajo, naj se popravila domačih ladij v inozemstvu sploh pre|K>vedo. ko so vendar domače- ladjedelnice popolnoma sposobne za izvršitev vseli popravil. Ko se ladje pošiljajo v j>o-pravilo v tuje ladjedelnice, se pobija naša domača podjetnost, veliko škodo pa imajo tudi delavci.
*	Neznan« usoda 12 ribičev. Tri ribiške ladje iz vasi Kalija pri Preku, ki so se;»o* nesrečile v viharni noči od torka na sredo pri ribolovu, še niso najdene. Patrolni čolni pristaniške kapitanije iz Pre.ka, ki so iskali brodolomce, so se vrnip brez vsakega uspeha. Neznana je usoda 12 ljudi.
*	Zgodba o izgubljeni denarnici, lz Višnje goro nam pišejo: Pretekli teden smo poročali o nezgodi, ki jc doletela gostilničarja Novljana s Peščenjeka pri Višnji gori. Mož je v Stehanu izgubil denarnico z večjo vsoto denarja. V poročilu je bilo navedeno, da je ta denar našel šofer nekega avtomobilskega prevoznika iz Novega mesta in da so pri preiskavi dobili pri njem še 2600 Din. Poročilo popravljamo v toliko, da ni denarnice pobral šofer, temveč neki trgovec iz Novega mesta, ki se je vozil s tovornim avtom v Ljubljano. Na mestu, kjer je ležala denarnica, je skočil iz avta in denarnico pobral. Ob povratku iz Ljubljane se je trgovec poslužil drugega tovornega avta in ko je avto privozil v Ste-hanu. je odvrgel denarnico na tisto mesto, kjer jo je bil prej našel. Pri tem trgovcu so dobili preomenjeni znesek in ne pri šoferju, kakor smo v prvem poročilo pomotno poročali.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škroblieno perilo v najlepšo izdelavo.
*	Esperanta se naučite doma po dopisni
metodi v dveh mesecih. Zahtevajte ponudbe! Esperantsko društvo »Zelena Zvezda«, Ljubljana Lotel Metropol.
*	Redno vpisovanje v enoletno trgovsko šo'o. znani Christofov učni zavod, Liuhlia-na. Domobranska 15, je še ta in prihodnji teden dopoldne in popoldne. Poučujejo le kvalificirane moči, profesorji, tudi drž. trgovske akademije. Informacije daje, na že, Ijo tudi brezplačne prospekte pošilja ravnateljstvo. Pouk prične 1. oktobra.
*	Sokolska tombola v Bohinjski Bistrici se vrši ob vsakem vremenu nepreklicno v nedeljo 20. t. m. ob 15. Dobitki so izredno bogati. Vabljeni vsi!
1 o r e j ?
PARKETI
cenejši kot ladijski pod.
tovarna pa/ketov in upogn/enega pohištva,
DUPLICA — KAMNIK
*	Mnogo so pri nas govori o morju in nje* govein pomenu za bodoči obstanek Sloven* cev. toda revija, ki si je nadela nalogo propagirat: med Slovencj smisel za pomorstvo in obravnavati važna vprašanja zvez Slovenije z Jadranom, se mora trdo boriti za obstanek. Vendar je voha tistih, ki so pred meseci pokrenili mesečnik Naše morje. močna, o čemer pričuje dvojna 4-5 številka, ki je po daljšem presledku pravkar izš'a. Uvodnik Naša kri in morje« je napisal književnik Joža LikeviČ. Pozornost utegne vzbuditi kratek članek Rudolfa Smersuja: Čigav je otok Trstenik?« Pi, sec dokazuje, da je otok Trstenik jx> rapall* ski pogodbi naš, a vendar je ostal v itali* jans.ki posesti Dr. Egon Stare nadaljuje članke o naših pomembnejših parobrodnih družbah in tokrat obravnava veliko j>odjet-je Oceanijo, ki vzdržuje zvezo po vsem svetu. Dr. Miro Sovdat. ki revijo urejuje, je prispeval članek o Sušaku kot slovenski lu-ki. Prof. Zlokovič opisuje pomorske šole v Boki, dr. Robert Iilavatv pa pestrost številnih jadranskih otokov. Dr. Branko Vrčon končuje svojo razpravo o pomorski sli Ve, like Britanije. Zelo zanimiv je drobiž. Vse* bino jx)iiazoruie|0 številne slike, ki pa se nekatere ponavljajo v neznatnih variantah. Tu in tam kaže opiliti jezik- V splošnem pa je revija prav živahna in jo moramo pri* poroiili.
*	Avtoizleti! 17. do U. t. m. v Rim. 20. t. ni. na Koroško. Prijave; Izletna pisarna Okorn. Ljubljana, hotel Slon. tel. 26-45.
4 Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
Iz Ljubljane
u_ Pokojni nadučiteli Bernard Andoljšrk
je v petel: jiopoldne legel k večnemu počitku. Izpred hiše žalosti na Vodovodni cesti do Sv. Križa ga je spremilo veliko število pogrebcev, med njimi mnogo stanovskih tovarišev in učencev iz litijskega sreza. Pri, šli so tudi znanci in prijatelji pokojnega in njegovih otrok iz Kranja in iz Trbovelj, mnogi Sokoli, planinci in CLrilmetodarji. Pevci litijske »Lipe« so se prišli poklonit z zastavo. Pred hišo žalosti so pevci iz Li» ti je in iz Ljubljane pod vodstvom g. Premet ča zapeli žalost i n.ko. Pogrebne obrede je oj>ravil g. župnik Zakrajšek. Ob grobu sta se poslovila učitelj Jože Župančič, predsednik litijskega sreskega JUU, in litijski župan g. Lajovic v imenu pokojnikovih učencev. Zastava »Lipec se je sklonila nad krsto v jami, pevci so ubrano zapeli v slovo in zgrmele so prve grude na krsto ugledne, ga vzgojitelja.
Samo 2 dni še
velesejem Lutz — peči, Ljnbljana VIL
u— Belokrajinski dan. Danes iina naša Be'a Krajina svoj. najpomembnejši dan in praznik v Ljubljani, kamor so pripeljali Cr. nomaljce in Metiičane najlepši, najplemeni-tejšj nameni, da jiokažeio svojo pravo narodno umetnost rojakom v srcu Slovenije. Svojo najlepšo dedščino, ki so jo skozi st-?, ietja lej>o in čisto ohranili (nam bodo pred-očili s plesi in kretnjami, vse pa bo sprem« Ijala njihova prelepa čeprav časih malo oiožna natodna popevka. Pokazali nam l>o» do osem svojih najlepših obredij in koL, med njimi več takih, ki jih večina izmed nas, ki ne j>ozna življenja naših belili rojakov, prav tiič ne jioziia. Belokrajinski dan se vrši točno ob 15. na letnem telovadišču Ljubljanokega Sokola v Tivoliju. Sedeži po 12, 10 in 8 Din bodo v prodaji od 14. dalje na obeh straneh glavnega vhoda na letno telovadišče. Stojišča so po 5 Din, dijaške vstopnice po 3 Din. Posebno še opozar, jamo na obhod naših Belokrajincev, ki bo ob pol 12. z zelenim Jurijem na čelu po ljubljanskih ulicah; velesejem, Bleiweisova, Aleksandrova c.. Šelenburgova ulica, Kongresni trg. VVolfova uk, Marijin trg, Miklo* šičeva c., Tavčarjeva ul- do kavarne Evrope, kjer bo razhod. Vse Ljubljančane in vnanje posetnike velesejma opozarjamo na priredi, tev belokrajinskega dne. V primeru slabega vremena bo prireditev v opernem gledališču. Lastniki vstopnic-sedežev po 12 Din naj zasedejo v vrsti lože (4 osebe) in sedeže v prvih vrstah parterja. Lastniki ses dežev po ln Din pa v drugi polovici parterja in balkonske sedeže. Lastniki sede, žev po 8 Din galerijske sedeže. Stojišča na dijaškem in galerijskem stojišču. Začetek prav tako ob 15.
u— Vajeniški obrtniški dom Lipičeva, (Šentpetrska vojašnica) sprejema nadalje vajence kakor mlajše pomočnike. Celotna oskr, ba mesečno 300 Din
u— Pred otvoritvijo bežigrajske šoje. 5'adnja gradbena dola v poslopju nove bežigrajske šole so se teliko zavlekla, da je s 1. Septembrom, kakor je bl.]o prvotno c!oločenoi še niso mogli otvoriti in so morali v zadregi poiskati potr.bmh prostorov za nekaj ča^a v šišenski seli. ki se je z ustanovitvijo nevega zavoda za Bežigradom preesj irazbremenjla. K kor na povedujejo, bo novo poslopje ob Vodovodni cesti že č:z kakšna dva tedna !ah:o Eačelo služiti svoje tiu namenu. Začasne npraviteljske posle na novem zavodu vodi pisatelj Ježe Pahor.
u_ Prof. Ivan nepovš otvori tudi v t>ko
tem šolskem letu niladin^ko-gla )'.eni toča.;, v katerem bo (»oučeval |>olea klavirja m violine tudi posamezno petje v zvezi s teorij) in gladovno izobrazbo (individualen ;>ev • .;• pouk mladine); v skupini pa glasbeno teorijo v zvezi intonaciio, glasovno izobraz bo in peljem v zboru. Mesečna ukovina v skupinskem pouku 'JO Din. Pijave pri šolskem slugi na državnem učiteljišču. moška stran.
KRASNE, IZBRANE
JESENSKI MODELE
V DAMSKIII PLAŠČIH, PALETOJIH IN OBLEKAH M1)l v VELIKI IZiJEKI, PO KONKURENČNIH CENAH
A
LJUBLJANA
L
i? ?
U
KI č
STRITARJEVA UL
u— Opozorilo staršem «olocb'rzne deco. Zdi se nam važno opozoriti starše o'o po četku novega šolskega P ta, da posvetijo pri vseh skrbeh, ki ph imajo i pripravo za šolo, tudi nekaj misli pravdni drži ■ vo-jih otrok. Dolgo sedenje v šoli utrudi jnlado telo. da zavzame malomarno držo (se kaj rado sesede), kar daje podlago krivljenju hrbtenice (pos:bno pri slabotnih). Otroka se mora zato cb času pregledati. če ne opazimo na njegovi hrbtenici maienko-tnih kvarnih izpre-memb ali malomarnosti v drži telesa. Ko bi bili starši pazljivejši, bi ne bilo toliko ljudi z različnimi napakami hrbta Prjljko za pravilno in c:neno zdravljenje im?jo v ortopedskem zavodu Atene. Vendar žs dolga leta opažamo, da se oglasi mnogo prizadetih v zavodu za zdravljenje, ko je hiba že zastarela in jim ni pomoči. Zdraviti moram0 mladega človeka ,dck]er so njegove kesti mehke in prožne. Z vztrajno ortopedsko telovadbo se doseže siguren uspeh. To potrjujejo številni pacienti, ki so se zdravili v zavodu. Bilo jih je tekem f; let nad 800. kar potrjuje sle ves ustanova. Zdravljenje se vrši pod stalnim nadzorstvom zdravnika in s strokovno izvež-banjmi maserkami, šolska mladina pose. ča lahko zavod v času obligatne šolske telovadbe, če i.ma za ortopedsko zdravljenje zdravniško izpričevalo. Za državne uradniške družine so znižani plači,]ni pogoji. Zdravljenje zavarovancev OUZD in nekaterih bolniških blagajn je skoraj brezplačno. Vsa podrobna pojasnila se ocbe dnevno od 15. do 19. ure v zavodu v po-ijopju internata Mladike, podpritličje. Šubičeva ul. — Vodstvo zavoda
r/tr^t
i cA iA
silil te
n
u— Rudničani ne marajo pod Ljubljano. Kakor nam poročajo, je rudniška občina pred kratkim prejela od nadrejene instance vprašanje, kakšnega mišijenja bi bili občani o predlogu da se nas Ibina ob Dolenjski cesti do znane Jesihcve gostiln? odcepi od Rudnika in pripoji Ljubljani. O zadevi se je med Rudničan: vnela prav živahna debata, naposled pa =e je občinska uprava iz konkretnih gospodarskih razlogov izrckla proti takšni rešitvi vprašanja. Z odcepitvijo ozemlja cb Dolenjski ce:ti. ki ima sicer v resnici že povsem mestni značaj, bi rudniška občina izgubila okrog 45'c svojih rednih dohodkov, kar bi jo povsem onesposobilo za življenj . -Med drugim mora občina vzdrževati dve šoli v Rudniku in na Lavrci, vrše pa se priprave še za zgradbo novega šolskega poslopja. Tako je večina Rudničanov c stala mnenja, naj sc njihov kraj v celoti priključi Ljubljani, ali pa rajši ostanejo sami zase.
cenjene dame
MODNI ATELJE
A
Ljubljana — Šelenburgova ul. 1 BREZHIBNI KROJI IN DELO.
u—- Nove prems stitve v mestni službi. Kova mestna uprava, ki je takoj p0 prevzemu svojih poslov izvršila, precej obsežne spremembe v magistratne-m osebju, še zmerom nadaljuje premestitve. Tako je bila pred nekaj dnevi s kulturnega oddelka premeščena v soc|a]no-po!ltični urad znana mladinska pisateljica Ma.nica Ko-maneva.
. MI!
sopet fifediio ordimra
Zobozdravnik-specijaHst
od 15. t. m. zopet osebno redno ordiiiira Ljubljana, Gledališka ul. 4, (naspr. opere).
. • T <&	iS ■
špecijalist za otroške bolezni
zopet sreilsto ordlaira
j u— Dame, ne nasedajte! Pod tem naslo-
j v o m je bil v včerajšnjem »Jutru« objavljen dopis, na katoiega smo prejeli naslednje pojasnilo: Bluze, ki o njih dopis govori, so res inozemskega izvora. Kei je vzoiec nov in se je v modnem .svetu zelo priljubil, je bil narejen pred pol lota poizkus, da bi se enake ali v>aj sbčne bluze izdelovale pri nas doma. Na ž: i ost se poizkus ni posrečil ne po kvaliteti ne po ceni. Uvoženih pa je zaradi visoke carine in visokega luksuznega davka le majhno število bluz. ki ne more niti najmanj vplivati na zapisku st do-■; i a ee industrij'. Nikakor ni res. da bi se te bluze kjerkoli ozn;<čev:d« kot »narodne«, marveč >o modni artikel kakor na ducate drugih. Napad v ».Jutru- je torej nekdo napisal ali v popoln« m nep ./navaiiju ali pa iz konkurenčnih razlogov.
u— V>e gojence d«ž. Uonservatorija o|>o-. zarjamp. da ie jutri, v ponedeljek od 1") lalje razdelitev in določitev posameznih ur-nikov. Gojenci za solopetje, kiavir. violino, fe-lo, kontrabas, orgle, kompozicija in oper. na šola cd 15 do 17 ure, ostali instrunicn« ti pa od 18. do 19. ure. Razdelitev je v Hu-badovi pevski dvorani.
u— Vršna veselica drave'.i-'kiJi ga.-ilcev je morala biti že trikrat preložena in je zdaj nanovedana /a današnjo nede o. Čeprav bo današnja nedelja na nesrečni L}, dan v nio-ecu. l>o le prinesla draveliskim gasilcem, kakor kaže. toliko sreče, da bodo nameravano vrtno veselico lahko izvršili. Ga-ikka ve.-eMca se je doslej običajno vršila na d ravensko žegnan.isko nedeljo. Letos pa o to preprečili slabo vreme ;n druge reči. Zaradi tega je bila veselica preložena na 0. ali 8. t. in Ker pa je oba dneva bilo močno deževno vreme, smo morali poiskati v pra-ti.ki še četrti datum. Odločili smo se za 13. in zdaj samo še čakamo gostov, ker ima.-mo že od prei vse pripravljeno. Vabimo vse prijatelje gr-ihlva!
Ne pretiravamo
če trdimo, da nedvomno najlažje izberete klobuk ali čepico in vse vrste športna pokrivala v najmodernejših oblikah pri
M, BOGATAJ, Ljubljana
STARI TRG 14.
n— Bolan trgovs«"i pomočnik, ki ga že
nekaj ]et razjeda pljučna tuberkuloza in je ostal bre.z vseh sredstev na cesti — o njegovi žalostni usodi smo pred 14 dnevi poročali v članku »Tragedija dveh rudarjev« — se obrača na usmiljene ljudi, s prošnjo za majhno podporo. Naslov na. razpolago v uredništvu, darova pa iz prijaznosti sprej ma uprava »Jutra.«
Iz Celja
<~Jag?em arzn
Glavnik priznano najboljši a vendar najcenejši!
Dobiva se povsod !
u_ Pomočniški izpiti krojaških vajencev
in vajen k se bodo vršili po '20. septembru 19:'0. Tozadevne prošnje ie treba vložiti do -0. septembra t. 1. v zadružni pisarni med uradnimi urami.
n— Registrirne Idagajne in pisalne stroje popravlja strokovno in poceni Boris Si; maudl, Ljubljana. Kolodvorska 11. telefon
a
r<3
I n
u— Veliko tombolo priredi 4. oktobra ob 15. na Kongresnem trgu v Ljubljani Sokol Ljubljana JU. Prosimo bratska društva, da to upoštevajo.
u— Lepe planinske brusnice kg 12 Din
pri Fr. Kham, vis-a-vis kina Uniona.
N&fslajša in najboljša
krepitna pijača je
S E E M E T — V I N O,
črnina iz Fruške gore,
Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite 10 špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 i naprej ga razpošilja: B. Marinbov Sremski Carlovci, F ruška gora.
u— Prisilna prodaja velikega števca pravih perzijskih pri prog in pohištva se bo vršila 21. t. m. ob 2 popoldne v skladišču R. Ranzingerja Masarykcva c. 13.
u_ Senzacija! Sin tvrdke Kiffmann, je otvoril na .Mestnem trgu 8. trgovino z urami, zlatnino in optiko. Zaradi vpeljave prodaja po neverjetno znižanih cenah.
u__ Ljubljančanom že znanj krasni film
»Daj mi t<i noč«, ki se je pred meseci predvajal v kinu a tiči, je zdaj na programu kina v .Mostah V glavnih vlogah nastopala Jan Kiepura in lepa Gladys S\varthoutova, oba znana odlična pevca i.i igralca. Daj m, lo noč-s if- neoporečno eden izmed najbolj posrečenih Kicpurovih filmov. Zgodba se odigrava v romantičnem ilalijansKem obmorskem kraju Sorrentu med ribiči in je vse dejanje južnjaško živahno. Ta filmska ope» reta ima to prednost, da je v pevskem in vsebinskem oziru na viška Zato je čisto upravičena kritika, ki pravi, da so skladatelj Korngold, režiser Hali in giavni vodja snemanja Lubitsch pokazali, kakšna mora biti filmska opereta. Predstave bodo danes ob 15-, 17., 19. in 21. uri
Iz Novega mesta
n— Pouk na novomeški realni gimnaziji
se je zači-l v četrtek 10. t. ni. Na zavod, ki je eden izmed najstarejših v naši ožji domovini, se je letos vpisalo 449 dijakov (310 dečkov in 139 deklic). Prvi razred ima vpisanih 104, drugi 85, tretji 74, četrti 09, pe5 ti 48. šesti 30, sedmi 19 in o^mi 20 dijakov, odnosno dijakinj. Zanimivo ie, da je letos zabeležen znaten padec učenk in to v pr= vem razredu Letos se ;e vpis.a'o v prvi raz; red samo 27% učenT. lansko leto pa jih je bilo ZG%. Gimnazijsko poslopje je letos v notranjosti prav čedno preurejeno.
e_ Mestna pomožna akcija. V sredo zve.
čer je bila na mestnem poglavarstvu za* ključna seja lanske zimske pomožne akcije za zaposl lev brezposelnih. Pomožna akcija je prejela od občine, indujtrijuev. trgovcev, denarnih zavodov, banske uprave, hišnih posestnikov, najemnikov itd. 333.033 Dm prispevkov za zaposlitev brezposelnih pri javnih delili, za javna de'a pa so izdali 333-1-15.55 Din. Za ureditev cesle na Starem gradu so potrošili 52.916 Din. za novo cesto |X)d mestnim pokopališčem mimo De-tičkove vile 05.081 l-dn. za novo cesto m ureditev poti na Hribu sv. Jožefa 7u.2SS Din, za ureditev ceste i>od Starim gradom pred drugim železniškim mestom 24.003 Din, za ureditev ceste na Miklavški hrib in Anski vrh 32.737 Din. za regulacijo Sušivee 9.790 Din, za regulacijo Koprivnice 11.017 Din, za kanalizacijo Oblakove ulice 1254 Din ter za odvodnjavanje in posipanje cest v bivši okoliški občini 42.032 Din. Pomožna akcija se je morala boriti z velikimi ležko-čam, ki so nastale zaradi pomanjkanja le-narnih sredstev, zaradi česar ie bi'o treba večkrat prekiniti dela. dokler se niso nabrala nova sredstva.
Kino Metropol. Danes ob po! 11.
matineja »NJIH DVOJE« ... ob 16.. 18.15. 20.30 in ponedeljek ob 18.15, 20.30 »ANA KARENINA« z Greto Garbo in vočni tednik.
e_ V ine-tiieni zavetišč« v Meillogu so
namestili doslej 13 hira;cev iz vojniške iii-ralnice in dve revi iz bivše okoliške obči; ne. Mestni reveži so zaenkrat še v stari ubožnici na Slomškovem trgu.
e— Huda nesreča na pašniku. V petek popoldne je stopil 4lelm delavčev sinček Stanko Plaskan iz Latkove vasi pri Št. Pavlu pri Preboldu na pašnik v Latkovi vasi, kjer so otroci pasli in kurili. Stanko se je pričel pr: ognju igrati z otroki, pri tem pa je padel v ogenj. Obleka se mu je takoj vnela in revček je bil v hipu v plamenih. Deček je dobi! težje opekline na obrazu in po vsem telesu. Ce'.;ski reševalni avionio; bil ga je prepeljal v bolnišnico.
e_ Nesreča duhovnika. Ko se ie peljal
4Gletni kaplan Martin Kožar iz št. Jurii,.i ob juž. žel. v četrtek s kolesom proti Ponikvi. je padel s kolesom vred v obcestni jarek in si zlomil le\o ključnico. Zdravi se v celjski bolnišnici.
e— Polno novosti za dame in gospode v modernem frizerskem delu ln aparati sem si zopei pridobi! na dunajskem med; narodnem friziran ju in razstavi. R. GrobeU nik, Celje. Glavni trg in podružnica poleg hotela Eviope.
Iz Maribora
a— Češkoslovaški vojaški tekmovalci ua poti skozi Maribor. Na svojem povratku v domovino so se češkoslovaški vojaški tekmovalci, ki so sodelovali pri vojaških tek; movanjih Male antante, ustavili v Mariboru ter si pod vodstvom poveljnika mariborske« ga vojnega okrožja polkovnika Petroviča ogledali mestne zanimivosti. Odpotovali so z brzini vlakom ob 5). in jim je vojaška godba svirala v slovo, h kateremu so se pol-noštevilno zbrali oficirji maril>orske garai-zi.je.
a— Duhovniška imenovanja iv mariborski škofiji. Za upravitelja dekanije v Dravogradu je imenovan g. Anton Vogri-nec, župnij v Libelieah. Umeščen je bil g. Vincenc Pivec, provizor v št. Janžu pri Dravogradu za župnika jstotam. Odrekel se je župniji Sv. Petra na Kronski gori župnik g. Ivan Mak. Postavljeni so gg.: Ivan černoga, kaplan v Dravogradu. za provizorja istotam; Adolf Adamič, provizor pri Sv. J[oštu na Kozjaku. za provjzor-ja v št. Janžu na Vinski gori; Anton Ba-bič, kaplan v Marenbergu, za provizorja pri Sv. Lenartu nad Laškim; Karol Le-sjak, ka.plari v Sevnici, za provizorja pri Sv. Jcštu na Kczjaku; Ivan Mak za provizorja v Brsznem cb Dravi; Anton Medved. upokojeni župnik, za provizorja pri Sv. Petru na Kronski gori; Jakob Safoš-nik, kaplan v Cankovi, za provizorja isto-
tam. Nastavljeni so bili za kaplane: no-vcmašnikj gg.: Ludvik Duh v Marenbergu, Alojzij Fajdiga v črni, Alojz Gabor pri Sv. Andražu v S]ov. goricah z delovnim področjem pri Sv. Marjeti niže Ptuja Karol Jeler v Šoštanju, Anton Kova-čič pri Sv. Rupertu nad Laškjm, Friderik Ornik v Makolah, Martin Petančič v Dolu pri Hrastniku, Ferdinand Pctokar pri Sv. Lenartu v SI. goricah, Franc Tomin-šek na Teharju in Franc Gomboc pri Sv. Jakobu v Slov. goricah 7. delovnim področjem duhovnika-pomočnika v Velikih Dolencih; Franc šiištar. duhovnik ljubljan ske škofije v žetalah Prestavljeni sQ b-li kaplani gg.: dr. Maks Držečnik iz Celja v Svetinje z delovnim področjem v Mariboru, Jcžef Kpmenc iz Makol k Sv. Barbari v Halczah, Valentin Kordež od Sv. Lenarta v Slov. goricah v Sevnico, Jožef Lampret iz žetal v Remšni;i z delovnim področjem v Ribnici na Pohorju. Martin Lupše iz škal v Celj?, Ivan Rojht iz črne na Muto, Franc šmon iz R!bnice na Po-horju v Stari trg. Alojz šeštarec iz Tur-nišea k Sv. Martinu pri Vurbergu z delovnim področjem v Murski Suboti, Ivan žičar iz šoštanja v Fram z d lovnim področjem pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Rudolf Jerman od Sv. Ane v Slov. goricah k Mariji Snežni. Alojz Sunič od Ma rije Sn'žne v škale. Ivan Petan od Sv. Lovrenca na Pohorju k Sv. Andražu v Halozah in Ivan Voda od Sv Andraža v Halozah k Sv. Lovrencu na Pohorju. Upokojen je g. Vincenc - Keresztury, župnij v Cankovi.
a— Kamenje v golšah piščancev. Trgovec s perutnino Ivan Vršič od Sv. Lena 1 ta v Slov. gor. je pred dnevi kupil od nekega posestnika iz Nadbišeca 15 piščancev. Vršiču se je zdela golša piščancev nenavadno velika in trda- Zivinozdravnik je ugotovil, da je dotični posestnik krmil piščance s kamenjem velikosti graha do oreha. Zadnjo besedo bo spregovorilo sodišče.
Zdaj Vam je lahko
polepšati umazane in počrnele zsfee
1/	;
Ako se Vam zobje hitro umažejo in kvarijo, uporabljajte KOI.VNOS specijalno antiseptično pasto za zobe, ki Vam jih zopet naredi privlačno bleščeče. Mikrobi v ustih povzročajo
madeže in kvarjenje___ KOLVNOS ugonablja te nevarne
aiikrobe in čisti naglo in temeljito. Namažite malo KOL\ NOSa aa suho ščetko in Vaši zobje zadobe živ blesk in naravno belino, ki bo zopet pripomogla k lepoti Vašega nasmeha.
'Pasta
KO 2C0G
a— Matičarji zborni jo. v pet k zvečer je bil v društvenih prostorih redni občni zbor mariborske Glasb ne matice. Otvoril in vodil ga je zaslužni predsednik upokojeni prosvetni inšp ktor g. dr. L. Poljanec. ki jr podat tudi tajniško poročilo. Poročali so blagajnik M. Merčun, gospodar L. Petrjč. nadalje g I. Šetinc za koncertno poslovalnico. g. J. Arnuš za pevski odse'<_ g. dr. L o Kac za orkestralni cdsek. predsednik dr Poljanec za glasbeno šo'o. Društvo je bilo tudi lan: zelo agilnen štej? 336 članov, pevski od-ek pa SI pevc-v. Glasbena šola je imela dohodkov 129.150.84 izdatkov 133.096.25 Din. Prcbjtek koncertne poslovalnice znaša 2979 Din. Pri volitvah se je iz ox.il za predsednika g. dr. R. Ravnik, v odboru so: Arnuš. dr. Crnek. Rozmanova in Ber-toncelj za pevski odsek. inž. Rane. prof. Strniša. Gračnir ter namestnik dr. L o Kac za orkestralni cdsek. Merčun. prjf. šilih. Martine in namestnik žuž k za starše, nad-vetnik ški fič pa za kurEterij staršev. Preglednika računov sta Novak in Sever.
a— Dramatska šota se otv.ri v začetku cktobra ped vodstvom glavnega režiserja J. Kovjča. Predavanja bodo teoretičnega in praktičnega značaja, upoštevaj-ča vse strckevne panoge, ki se tičejo gledališke umetnosti. Da b0 omogečon pouk tudi zunanjim udeleženec m. odnosno d.letant-skim društvom, bo pouk ob ned ljah in praznikih cd 9. do 13. ure. Prijave sprejema gledališka blagajna ali pa na stanovanju g. Koviča. Gregorčičeva 20 I., kjer se dob? vse informacije.
a— Ahonirajte se v gledališču! Al-onva pomeni velik popust. Celolni zues<d; za abonma odplača abom-nt v sedmih zaporednih mesečnih (►ltiokih. ki so zrlo ni/ki. za. kar prejme v sezoni 14 dramskih, sedem glasbenih predstav in en koncert. Koliko se da pri abonmaju prihraniti, pokaže naslednja relacija: neabonent, ki si ogleda v prvi vi st i parterja islo število predstav, kot ga dobi vsak abonent. potroši skupaj 51» Din, med tem ko plača abonerit le 287 Din, in se t«, vsoto plačuje v mesečnih obrokih po 41 Din. Aljonent si,torej prihrani 229 Din. kar je vsekakor lepa vsota. Ab-im-nte sprejema gledališka blagajna vsak dan: ob nedeljah in praznikih le dopoldne.
a— Konec letošnje kopalne sezone. Z jutrišnjim dnem se zaključi letošnja kopalna sezona v kopališču na Mariborskem otoku in se avtobu na proga ukine. V primeru lepega vr mena j? do nadalj-nega dovoljen obisk in kopanje na otoku preti normalnim pristojbinam.
a—- Stari rimski vodovod oilkrii. Te diii ie kopal univ. prof. dr. Balduin Saria na črli Frani Hodoše. Izkopal je v Brezuli ostanke rimskega vodovoda, kj je v sledo/iii segal do v;isj Hraunšvajg na Dravskem po; iju. 0'tkriti vodovod ie izhajal od današnje, ga Zlatega studenca v Framu ter je nato šel v ravni iiniji do današnje Hajdine. ;)!»-stojal je iz kanala, kj je bil širok 00 cm. glolKtk pa 45 cm. Ob vsa k j, strani <d> kanalu pa ie b:l 45 cm debel zid- Izkopava« n.ia se zaenkrat ne bedo nada'jeva a.
a— Vlom v učiteljevo stanovanje. Doslej še neznani vlomilci so vdrli v stanov: nj'1 učitelja Fri<!erika Majcena na Mariji Snežni ter odnesli vso posteljnino. obleke in druge predmete, v času. ko je bil v š di.
Iz Kranja
a
a— Otrok utonil v potoku. V Čivn. oveih so našli v potoku mrtvega Ki mesecev starega sinčka zidarskega pomočnika Štefana Sarjaša. Sinček se je splazil v odsotnosti staršev v bližnji pot.ok ter s11 mogla vil v jarek, v katerem je bilo 35 cm vode. ter utonil.
a— Požar. V Selcah št. 91 je zgorelo gospodarsko poslopje po.-esinika Franca Mur-šca. škoda znaša okoli 20.0(1(1 i>in.
a— Pojasnilo. V zvezi z vč rajšnjo notico pod naslovom Po cerkvenem žegna-nju streljanje...« poja-njujemo. da posestnik Ivan žel znik in njegov sin nista identična z g. Francem Železnikom jn iij govim sinom Maksom, ki je akademik.
a— Ceneno 111 so. V ponedeljek It. t. m. se bo prodajalo od 8. ure naprej na stojnici za oper-č no meso pri mestni klavnici 40 kg telečjega me-a po Din 6 za kg, r.ajv-č do 2 kg na osebo.
5? Pttn;*
j_ Tatvina kolesa. Mizarski pom čnik Ivan žjžek iz Zavrha se je poneči polja) s kole.om proti domu. Med potjo je legel na nrkj travnik in za^pe!. Ko s? je ^pet zbudil, ni bilo več kolesa.
Iz Lf&toniera
| j _ K poročilu o konjskih dirkah <S. I. m. je še omenili, da je sresk; n, čeln i k g. dr. Anton I'" ar čil ik zastOj>al pri tej priredil vi g. bana.
|j— Odlikovanji. Za zasli)«.re v kmetijstvu, posebno v konjereji, sia bila odlikovana z redom sv. Save V. stopnje znana niuropo.j-ska dirkača gu Alojz Slavič v Banovcih in Franc Galunder v Veržeiu. Odlikovanji je jima izročil s res k i načelnik g. dr. Farčnik o priliki premiranja konj 5. !. m. z, lepim nagovorom.
r— Kino Surodni dom prikazuje v nedeljo Annv Ondro v veselem vcdctilmu »l3;:nogoo — Tonka«. Pozor! Prihodnji spored: slmni tenor. Jan Kit pum!
Z Jesestie
s— Nemški šlagerji in popevke. Na notico p«<d	nasi(.v<in. objavljc,'j 9. 1. m. d J je znana restavracija na Jesenicah na-s ednje pojasnilu: K,dio ie kak-c -I.■ v
sch
svoji volji
Kit:man gostom na ra/polag 1. Po
post
!/u;l-") dem;: Ji
tuji gostje in na izbiro imajo n ic	o
in internacionalno godbo, kako- jc M povsod in kakor je tudi pri rad u I.;uVi!'•ani. Samemu rcst.ivraterju doma ni r "ci.i prav iv luna glasba, zahtevajo pa :., gostje, katerim rač ne mere velevati, kaj r-.ij igrajo. Restavrater jc pripravljen kritika povabiti na kosi'o, če misM. da bo znal goste poučiti, d-i bi s j n -,!-iži \ | ra '. -i s;.»no po njegovi volii. Poučili r • bi jih mira! seveda tako. da ho!' ^ -s'1 • to voljni in <'a t"!' rtost:,r,i ne b' v t vr
Zvočni kino !':i<i|o

dane^
ob 3. pcp. in 8. zvečer veiefjlm Kralj vi valček.- Dodatki so: dva z\očna t dnika s p sne tki z oPmpiade ter l:p kulturni film ..čudežno stieljšče . Sledi -Bcsamb. , .
I2 Kamnika
k a— Gostovanje l "ičanov. Vi ki sokolski gledališki oder vprizori danes ob lo. v Či-talniški dvorani i/vrstno dramo Krcrtove "(leljskc grofe««, nakar opozarjamo vse meščane in okoličane. Ker so /vc/e z vlaki na vse strani zelo ugodne, priča!-u jemo velikega obiska.
k a— Ajda visoka kakor pšenica. Na njivi neveljskega župana je zrasla ajda tako visoko, da dosežejo najvišja stebla. Jo7 cm. povprečno na celi njivi pa 1 "0 cm. To je siva ajda, ki pozneje cvete in jc ne sejejo radi v gorskih krajih, ker je : - i sl ini manj odporna kakor črna ajda. Kljub škodljivemu volivu suše obeta ajda - vedno lcj> pridelek.
ka— Kaj je 7. novim kinom? Po K - p; i-ku se trdovratno razširjajo govorice, da jc neko zagrebško filmsko podjetje pripravljeno postaviti nov kino. Huje sc pot; 40je za lokal, v katerem je zdaj tovan-a •lugo-pamuk«. Kamnieani so odločno pr :i snovanju novega kina. saj nam eden zadostuje.
ka— Sova tovarna, lastnika tovarne ».lugopamuka« gg. ("ch in Nemec za ob cesti na Duplico novo tovarniško poslopje, v katero se bo preselila tovar. a f roti rk. Poslopje je že pod streho in bo še pred zimo v obratu.
ka— Kino Kamnik predvaja zabavno filmsko delo »Kraljevi jetnik«. V -Javni vlogi znani komik Paul K cm p.
Iz Zagorfa
z-
.1«
!ni-
S!rai: pred vlomilcema- Jutro-piinesio poročilo o vlcmu v hišo 1 o-e ka in mlinarja Pirca v Rovih. Viomilra sla takrat zasledovalcem grozila, da bo.-la estre? lila vsakogar, kj bj ju javil o: žnikom. Domači <in je tedaj vlom naznanil orožni; kom v Zagorju. Naslednji dan pa u- - i«; dar, k0 je pri:Yl v hlev. opazil, da živina pobeša glave in se krme ne dotakre. Takoj je bil u ver jen. da sta lo iz maščevanja napravila čez noč vlomilca. Še bolj ie bil o tem prepričan, ko je odprl svinjski hiev, kjer je ležal debel prašič mrtev, a tudi ostale svinje so ležale ivorem čne. Poslali so sina v Zagorje po živinozdravnika, dr-liularja. ki je pri razlelest nju prašiča ugotovil, da je poginil zaradi neprikladne krme in da je zaradi tega zaradi tega obolela tudj goved. Z zdravilnimi pripomočki je reši! vso živino. Gospodar pa je še vedno prepričan, da sla to napravila vlomilca-
Iz živlfgnfa na delci!
RIBNICA. Sokol?ki ?vočni kjno predvaja danes ob 3' '4 pcpoldne in 8. zvečer zvočni fi]m . Poslednja ljub zen -. Kot dodatek nov Paramountov zvočni žurnai.
(>OR\JI <;RAD. Za obletnico smili Ida; gopokojne^a N iteškega kralja Abdisandra I. 1'edinitelja 9. oktobra se pripravlja pri nas lepa komemoracijska oroslava ob r poim 111» ku.
(rORN.IA RADGONA. Prijatelje knjig opozarjamo, da dobe od Vodnikove družbe /a 2(1 Din štiri lepe knjige. Kdor se šc ni priglasil, naj to stori pii poverjcr.iei ge. Mariji Lober — Doininkuševi. Poverjenik /a Slovensko Matico, ki izda štiri lepe knjige za 50 Din pa je g. 1 ranjo Stanovšek. — Na sreskem sodišču je bil na sedem dni /a-pifra obsojen delavec llojs ložef, k'-r je v Haložanovi gostilni na Ptujski ccsti udaril s stolom studenčnega mojstra Kavčiča Leopolda po glavi. Zagovora s silobranom sodišče ni upoštevalo, ker sc je izkaaalo
nasprotno.
Iz Kočevja
Naznanjam, da sem s 1. septembrom 1336 otvorila
iz modistovske stroke v Kočevju, trg Kralja Aleksandra I. št. 87/11.
Za obilen obisk se priporoča
Ju&ta Flgzv
Točno plačili »Jiitni« naročnino Varui svojcem zavarovalnino
Danes: Pričetek lige	^
Jugoslavija - Ljubljana
Popoldne ob I6.30 na igrišču Primorja s predtekmo
ob 15.
Popoldne je start v nacionalni ligi. Prične so na petih frontah, prvih deset točk je na razpolago. Kdo jih bo knjižil, kdo bo požel prve uspehe? Na široko so se povsod razpisali o prognozah, mnogo se ugiblje, temu se pripisujejo vse šanse, onemu nobene, ali nogometna STeča je vse drugače opoteča kot ona iz običajnega vsakdanjega življenja. Potrpeti je treba do popoldne, pa bomo vedeli, kako bo in kaj.
Veliko zanimanje vlada za ljubljansko srečanje. Predvsem pri nas, kar je razumljivo. vendar tudi v vseh drugih naših središčih. Časopisje je po vsej Jugoslaviji razneslo vesti o nekem razcepu v klubu. Postava našega moštva je vsekakor nekoliko drugačna kot bi bila sicer. Ali že samo dej-
Reka: Grafika
4s® (1:0)
Na igrišču Ilcrmesa se je odigrala prva kvalifikacijska tekma med Reko in Grafiko za prestop v prvi razred. Zanimanja je bilo precej, na tekmi je bilo do 200 ljudi.
Zmagali so Vičani v splošnem upravičeno, ker so bili v vseh linijah bolj povezani in so prcdvedli boljšo igro. Nasprotno so bili Grafiearji zelo nedisciplinirani, tako da je moral sodnik izključiti kar tri njihove igralce. Poleg tega jim je bil desni branilce že v prvem polčasu blesiran. pa so končali tekmo s samo sedmimi igralci.
Prva dva zgoditka gresta na račun vratarja Grafičarjev, dva gola pa je dosegla Reka iz dveh enajstmetrovk, od katerih je bila prva na mestu, dočim za druoo ni bilo pravega povoda. Gole so dali Erman in Slanina ter iz enajstk Bervar in Repovž. Sodil je Čamernik objektivno, le v presoji foulov precej netočno.
Povratna tekma se igra žc danes ob 10. na igrišču Reke.
LPP je kriv Jadran®vega poraza?
Prejeli smo in objavljamo:
V svojih poročilih o katastrofalnem neuspehu našega državnega prvaka v plavalnem dvomatehu s tržaško »Triestino«, ki jo jc »Jadran« o priliki proslave petnajstletnice svojega obstoja povabil v Split, je poročevalec zagrebških »Novosti« krivdo za ta poraz enostavno naprtil — ljubljanskemu plavalnemu podsavesu! Ker ta trditev že sama po sebi ne potrebuje nika-kega komentarja, smatra uprava LPP vendar za potrebno, to svojo »krivdo« izpovedati javnosti — četudi brez spokornega in ponižnega »mea culpa«!
Splitski »Jadran« jc bil prosil znana ljubljanska plavača Finčevo in \Vilfana, da prideta pojačat njihovo moštvo. No, toda Ido bi si mislil kaj takega: »...ljubljanski plivaeki potsavez (tako pišejo »Novosti« z dne 9. t. m.) nije mu (\Vilfanu) do-zvolilo da nastupi u Splitu radi lokalno^!) susreta sa Zagrebom, do kojeg uop-če nije došlo. Isti slučaj bio je sa Finco-yom od Ilirije. Itd.«!
Žal nam je, da ugledni list kot so »Novosti«. ni imel točnejših informacij, »Lokalni susret sa Zagrebom, do kojeg uopče rije došlo« se je namreč vršil v polnem obsegu 8. t. m. v Rogaški Slatini in je Wil-fan na tem dvomatehu startal v treh dir sciplinah za Ljubljano. Pač pa je še nekaj drugega res: da je v Ljubljano prišla iz Splita brzojavka, v kateri JSK Jadran prepričevalno dopoveduje, da dvomateha z Zagrebom ne bo in poziva \Vilfana, naj sede na prvi brzovlak in se pripelje v Split! In na isti brzojavki stoji dobesedno: »Fine ne trebamo«!
»Novosti« nalagajo torej krivdo za »Ja-dranov« poraz ljubljanskemu plavalnemu
stvo izstopa nekaterih igralcev v poslednjem trenotku je razgibalo radovednost, zanimanje, razvnelo debate, ugovore itd.
Postava proti Jugoslaviji se glasi: Rožič; Jug, Bertoncelj; Kukanja, Pupo, Boncelj, Janežič, Makovec, Pepček, Jež. Žemljic.
Jugoslavija postavi to enajstorico: Platz; Ptokič, Lukič; Paunovič, Balok. Gjokič; Perlič, Sijačie, Lojančič, Petrovič, Zeče-vič.
Torej popoldne o pol 5. Predtekmo igra z rezervo Ljubljane trboveljski DASK. Pričetek točno ob treh.
Ostali spored v ligi: V Zagrebu Hašk— Bask in Gradjanski—Concordia, v Sarajevu obe Slaviji, v Beogradu Bsk—Hajduk.
podsavezu, ker ni nasedel brzojavki, v kateri je »Jadran« proglasil »lokalni susret sa Zagrebom« za odgoden in ker ni Finče-ve potem, ko je »Jadran« brzojavil. da je ne potrebuje, poslal jubilantu na pomoč v Split!
Tako so torej tiste » ... trzavice medju klubovima i simpatije i antipatije«, ki »nanose štete našem športu«. O vsem tem pa toži isti Split, ki — bogve iz kakih »fi-nancijelnih, zdravstvenih itd.« razlogov — ni prihajal na državna prvenstva, ki je odtegnil sodelovanje svojih plavačic v meddržavni tekmi Italija: Jugoslavija lani, ki letos v našo .olimpijsko plavalno reprezentanco ni mogel prispevati prepotrebnega Senjanoviča itd. itd.! Isti Split, ki smatra za pošteno in prav, če se niegov »JSK Jadran« v enem najuglednejših listov v državi proglaša za klub, ki je devet let neprekinjeno državni prvak v plavanju ter s tem krši najosnovnejša načela športne fairncsse in se diči s pavjim perjem!
Devet let neprekinjeno državnemu prvaku JŠK Jadranu pa bi se po vsem tem dovolili sledeče nasvetovati: če naš državni prvak misli, da v Splitu ne sme in ne more od močnejšega biti poražen, naj si za tekme doma v bodoče izbira samo protiv-nike, za katere v naprej sigurno ve in more računati, da jim je kos — tudi brez tuje pomoči!
Tečaji SK Ilirije v Horetu
Zaradi vedno večjega zanimanja za sab-ljaški šport, bodo vodili sabljači »Ilirije« letos začetniški in nadaljevalni tečaj v flo-retu za dame in gospode. Ponovno prosimo interesente obeh tečajev, da se vpišejo v polo v trgovini Sport-Kmet na Aleksandrovi cesti. Jutri v ponedeljek, ob 19. bo v telovadnici ženskega učiteljišča na Resljevj cesti sestanek vseh članov. Kdor se ne bo udeležil sestanka ne bo pripuščen treningu.
Službene objave LNP
Nadaljevanje seie p. o. 4. septembra t. 1.
V smislu točke 7 navodil za verificiranje igralcev po § S. III spi. prav. JNS se ugotavlja, da je prvenstvo v podsaveznem drugem razredu končano, in teče enomesečni rok od dneva objave. — Opozarjajo se klubi na določbo § 37 sodniškega pravilnika, po kateri imajo možnost v roku dveh tednov pred pričetkern tekmovanja zaprositi za izvzetje izvestnih sodnikov. Motivirano prošnjo je treba taksirati z 20 Din.	1 f< '
Izvede se žrebanje parov in terminov za poedine tekmovalne skupine v podsavezu:
I. razred:
Ljubljanska skupina (z »X« je označen zmagovalec med Grafiko in Reko, z »Y« zmagovalec med Amaterjem in Bratstvom). 1. termin: X - Olimp, Y . Korotan, Hermes - Slovan. — 2. temiin: Korotan - X, Y - Hermes, Slovan - Olimp. — 3. te;min: X - Hermes, Korotan . Olimp. Slovan - Y,
—	4. termin: Slovan . X, Hermes - Korotan, Olimp - Y, — 5. termin: X - Y, Korotan - Slovan, Hermes - Olimp. — Mariborska skupina. 1. termin: Atletiki - Celje, Rapid - Železničar, CSK - Maribor. — 2. termin: Rapid - Maribor, Celje * CSK.
3. termin; Atletiki - Maribor. Železničar - Celje,'CSK - Rapid. — 4. termin: CSK • Atletiki, Maribor - Železničar, Celje - Rapid. — 5. termin: Atletiki - Rapid, Železničar - CSK, Maribor _ Celje. — 6. termin: Železničar - Atletiki. — Kolikor bodo vremenske prilike dopuščale, se bo po zadnjem terminu nadaljevalo s spomladanskim delom prvenstva.
II. razred:
Ljubljana. (Z »X« je zaznamovan klub, ki se ne bo plasiral v I. razred.) I. termin: Svoboda - Mars, X - Mladika. Jadran -Korotan. Moste - Slavija. — 2. termin: Mladika - Svoboda, X - Jadran, Korotan -Slavija, Mars - Moste. — 3. termin: Svoboda - Jadiran, Mladika - Mars, Slavija -X, Moste - Korotan. — 4. termin: Slavija -Svoboda. Jadran - Mladika. X - Moste. Mars - Korotan. — 5. termin: Svoboda -Moste. Mladika - Slavija, Jadran - iMars. Korotan - X. — 6. termin: Korotan - Svoboda, Moste - Mladika. Slavija . Jadran. Mars - X. — 7 termin: Svoboda - X, Mladika - Korotan, Jadran - Moste, Slavija -Mars. — Domžale - Kamnik. 1. termin: Zalog - Domžale, Kammk - Brod, Disk -
Mengeš. _ 2. termin: Zalog . Sparta.
Domžale - Kamnik, Brod - Mengeš. — 3. termin: Sparta - Kamnik, Mengeš - D, nižale, Disk - Brod. — 4. termin: Mengeš -Spanta, Kamnik - Zalog, Domžale - Disk.
—	5. termin: Sparta - Disk, Zalog - Mengeš. Domžale . Brod. — 6. termin: Sparta -Brod, Disk - Zalog, Kamnik - Mengeš. — 7. termin: Domžale - Snarta, Brod - Zalog, Kamnik . Disk. — Maribor, 1. termin: Drava - Gradjanski. Lendava - Slavija, Mura - Ptuj. 2. termin: Slavija - Drava, Ptuj - Lendava, Gradjanski - Mura. — 3. termin: Drava . Ptuj, Slavija * Gradjanski, Mura - Lendava. — 4. termin: Mura -Drava, Ptuj - Slavija. Gradjanski - Lendava. — 5. termin: Drava . Lendava. Sn-vija - Mura, Ptuj - Gradjanski. — Celje. 1. termin: Jugoslavija - Laš'to, Hra»"nik -Rudar. — 2. termin: Laško - Žalec, Jugoslavija - Flrastnik. _ 3. te:min: Želcc -
Hrastnik, Rudar - Jugoslaviia. — 4. termin: Žalec . Jugoslavija, Laško - Hrastnik.
—	5. termin: Žalec - Jugoslavija. Laško -Rudar. — Posavje: 1. termin: Sava - KSK.
_ 2. termin: Radeče - Sava — 3- termin:
KSK - Radeče.
Za gorenjsko in trboveljsko skup;no se bo izvedel žreb, čim bo znan uspeh kvalifikacijskega tekmovanja za prehod v prvi razred. — Objavljen žreb velja tudi za spomladansko sezono, s tem, da se samo pari obrnejo. — Vsi prvi termini se določijo na 20. september t. 1.. ostali temini bodo sledili po vrstnem redu. — Rezervira se 20. september za DASK m se odloži začetek prvenstvenega tekmovanja v trboveljski skupini na 27. september.
Na podlagi sodniških poročil se preda k. o.: Vrhovec Ivan, Mars, Marolt Ivan, Jadran, Janežič Josip, Ljubljana, Končan Edo, Atletiki, Mokorel Viktor, Hermes. Jarc Drago. Hribar Ivan, ali Josip. Koro-tan-Lj., Boben Franc, Zalog. Pezelt Robert, Sparta. — U. o. se preda Korotan-Lj., ker na dveh postavah moštev 30. avgusta ni navedel poleg priimkov tudi imen igralcev
Današnji nogomet v Celju. Na igrišču Jugoslavije pri Sp. Lanovžu se bo pričela da^ nes ob 9. prijateljska tekma med SK Dravo iz Ptuja in SK Jugoslavijo. Ob 16.30 pa se bo pričela na 01 im povem igrišču v Ga-berju prijateljska tekma med SK Svobodo iz Ljubljane in SK Olimpom. Svoboda bo po zadnjem porazu v Celju nastopila s kompletnim prvim moštvom. Tekma bo gotovo zanimiva. V predtekmi bosta nastopili ndadini Jugoslavije in Olimpa.
SK Ljubljana. Rediteljstvo in blagajne začnejo poslovati ob 14.30. Moštva naj bodo točno ob določeni uri v garderobi.
2SK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 9. strogo ob vezen trening vseh igralcev na igrišču po dogovoru. Po treningu sestanek juniorjev zaradi prv. tekem.
SK Slovan. Danes ob 9.30 trening za vse igralce. V torek dne 15. t. m. ob 19.30 pri Krušiču sestanek vseh aktivnih članov, nato odborova seja.
SK Svoboda. Radi gostovanja v Celju naj bo I. moštvo točno ob 13. na glavnem kolodvoru. Juniorji igrajo ob 15.30 na »Mladiki«. Obe moštvi dvigneta opremo od 9. — 11. v garderobi.
Sokol
Nastop Sokola Ljubljana IV
Naše najmlajše sokolsko društvo Sokol Ljubljana IV bo imelo danes ob 15. na svojem letnem telovadišču ob Dolenjski cesti svoj praznik. Po odmoru dveh let bodo zopet nastopili vsi telovadni oddelki in pokazali, kaj so se naučili v sokolsi telovadnici. Pri javni telovadbi bodo nastopili vsi oddelki s prostimi vajami in vajami na orodju, kot uvodna točka sporeda pa bo pozdrav državni zastavi, zato bratsko va-b;mo vse članstvo, da se nastopa udeleži v sokolskem kroju. K nastopu bratsko vabljeno tudi telovadeče članstvo, naraščaj in deca, da z nami nastopi in tako poveča naše slavje. Pri prireditvi sodeluje godba 40. pcšpolka Triglavskega. Vabimo ponovno sokolsko članstvo in občinstvo k obilnemu posetu.
Sokol Ljubljana lil. Bežigrad na Tvrševi cesti priredi 13. t. m. ob 15. javni telovadni nastop z vsemi odseki. Po nastopu sre-čolov, strelske tekme, šaljiva pošta, ples, prosta zabava. Sodelovala bo polnoštevilna železniška godba Sloga. Prihititc vsi na to večjo nacionalno prireditev Bežigrada, da podprete Sokola, ki deluje med delavstvom v tem mladem lj ubljanskcm predmestju. Bežigrajski Sokol se dobro zaveda svoje vzgojne naloge in njegovo delo uspeva kljub vsem gmotnim težavam, s katerimi se mora boriti, da vzdržuje svoje telovadne prostore, lutkovno gledališče in letno telo-vadišče. Posebno naporno bo njegovo vzgoj no delo letos, ker se otvori za Bežigradom nova narodna- meščanska in srednja šola v neposredni bližini Sokolskcga doma. Ta mladina bo imela zavetišče v Bežigrajskem Sokolu in prihititc mu na pomoč, da bo moglo zmagovati vse svoje prosvetne, na-cijonalne in socialnc dolžnosti!
Naše gledališče
OPERA
Nedelja, 13. septembra; Pod to goro zeles no... Opereta. Izven. Ponedeljek. 14. septembra: zaprto.
Benešero revialno operet« ; Pod lo gor *)
zeleno...« bodo ponovili drevi v operi. Številne, pestre 6like in nad vse zabavno dejanje, poživljeno z originalnimi baleti in 'epiini šlagerji je imelo na premieri in re-prizi velik uspeh. Sodelujejo dame; Župev* ceva, Poličeva, Smerkolova in gg-:' Gorski, Pecek. Zupan in Frelih. Dirigent dr. švara, režiser Vera Balatkova k. g.
Grjjnova opereta »Dvojno knjigovodstvo« je po žanru dunajskega Spi;loperette in ima jako zabavno dejanje, ki so dogaja na Dunaju in v Gradcu Odigrava se v fa« brikanttikih krogih- V tej opereti bo nastopila tudi dramska članica ga. Nada Gabrijelčiceva v vlogi tovarnarjeve žene. Glavno partijo bo pela ga. Marica Brunien - Lubejeva, njen partner je g. (iorski. Sodelujejo še dame: Smerkolova, Japljeva in Brcarjeva, ler gg. Peček, Janko, Zupan in Rus. Režiser- prof. Šest.
I*. n. občinstvo opozarjamo, da lvosta odslej poslovali ob nedeljah, praznikih in za vse predstave izven abonmaja v operi dve blagajni, da ne bo treba čakati občinstvu ob
prevelikem navalu. Glavna blagajna bo prodajala ložne, parterne in balkonske sedeže, stranska blagajna pa parterna in ga* leriiska stojišča in vse rezervirane 6edeže.
Srečke državne razredne
loterije
I. razreda 33. kola
DOBITE V
ZADRUŽNI HRANILNICI - Dalmatinova ul. 6.
Žrebanje 1. razreda bo 13. in 14. oktobra t 1.
čista kri naših psov
Pomen velike razstave in tekme v Ljubljani
V vseh kulturnih državah sveta se že desetletja polaga velika važnost na kinolo-gijo. Saj je pes človeku izmed vseh živali najbližji in nenadomestljiv. Bil je že spremljevalec starih Egipčanov in Grkov, poma-gač na lovu in čuvaj. Od takrat so že potekla tisočletja, pa je človek skoro še v ■večji meri navezan na psa. Spričo različnih nalog, ki jih mora opravljati pes. se je
v teku stoletij razvilo veliko število pasem. Pastirji so morali imeti velike močne pse, da so lahko čuvali njihove črede pred napadi divjih zveri. Zato so parili vedno najmočnejše in najbolj žilave pse med seboj in so na ta način dobili posebno pasmo ovčarjev. Tudi mi imamo svojega ovčarja, ki je čuval črede naših očetov in jih še danes Čuva v Bosni. Črni gori in Južni Srbiji, namreč ilirskega ovčarja. Enak je bil razvoj pri vseh ostalih pasmah. Poleg ilirskega ovčarja je naš domač p»'P še brak, dočim 60 vse ostale vrste psov prinesen k nam.
Naloga kinologije je ohraniti vse te pasme čistokrvne, in skrbeti, da ne pride do degeneraeije. Čemu pa mora biti pes čistokrven, kaj je treba psu rodovnika, si bo marsikdo mislil. Lahek odgovor. Čistokrven pes ene ali druge pasme bo podedoval vse tiste lastnosti, ki so jih imeli njegovi predniki. Ce so ti bili čuvaji, bo tudi potomec Čuvaj; če so bili lovski psi, bo tudi potomec podedoval lovske lastnosti. Torej od psov, ki so čistokrvni, vedno lahko pričakujemo, da bodo imeli mladiči iste lastnosti kakor starši.
Zakaj je pa potreben rodovnik? Naši očetje gotovo niso imeli a© rodovne knjige ne
rodovnikov, imeli pa so rodovnik vsakega psa že v očeh. Bili so namreč odlični poznavalci posameznih pasem in so takoj spoznali, kateri pes ima primes tuje krvi in so takega kot plemenjaka izločili. Da je trditev resnična, lahko spoznamo že iz tega, da so nam zapustili toiiko čistih pasem, še en smoter zasleduje rodovnik, namreč^ da zaradi krvnega sorodstva ne pride do degeneraeije posameznih pasem. Iz rodovnika lahko spoznamo prednike in je na ta način degeneracija preprečena.
Vseh teh nalog pa ne more zasledovati posameznik, temveč je zato potrebno društvo. V naši državi se je že pred desetimi leti osnovalo več klubov in društev, ki so prevzeli v zaščito posamezne pasme. Ustanovila se je tudi vrhovna organizacija, ki je te klube povezala v celoto: to je Jugo-slovenski kinološki savez. Naloga saveza je zdaj zastopati stremljenja in cilje kinologije tako v naši državi, kakor tudi izven nje ter skrbeti za čim večji razvoj in napredek kinologije v naši državi. Zaradi tega prireja savez razstave, da na ta način pritegne čim več ljudi k sodelovanju in zbudi zanimanje za vzrejo čistih pasem. Dne 19. in 20. septembra se bo v Ljubljani vršila že V. mednarodna razstava vseh psov na prostorih ljubljanskega velesejma. Kljub temu. da je savez pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja, ne najde predvsem v Beogradu pravega razumevanja in ne dobi niti najmanjše podpore, čeprav znašajo letno dohodki, ki jih dobi država z različnimi taksami na pse preko 600.000 Din. Brez ozira na to pa bo razstava, ki se bo
vršila prihodnjo soboto in nedeljo, prirejena v kar največjem obsegu, saj bo razstavljenih nad 200 psov. Kar bo razstavo še posebno povzdignilo, bb tekmovanje »Dama s psom«, ki bo vsekakor nekaj novega za Ljubljano. Ker do sedaj še vedno ni ugodne rešitve prošnje za SOodstotno znižanje voznine na železnicah, si bodo morali razstavljala, kakor tudi posestniki razstave v skrajnem primera pomagati z izletniškimi kartami.
:___i
Priprave za narodni dom v Kočevju
Kočevje, 12. septembra, četudi nas živi na Kočevskem precejšnje število Slovencev, vendar nimajo še nikakega narodnega, sckolskega ali prosvetnega doma. Najmočnejšo slovensko društvo na Kočevskem je Sokol, ki je bil ustanovljen že leta 1908. Danes ima to društvo na Kočevskem že pet čet. Postavilo si je pa za smoter tudi važno nalogo, da zgradi kočevskim Slovencem prvi Sokolski dom. Društvo je v ta name® kupilo že lani na solčnem delu našega mesta prostor. Ima tudi okoli 100.000 Din gotovine za zidavo doma. Letošnjo pomlad je naš Sokol upal dobiti brezobrestno posojilo od SSKJ, da bi gradil dom, vendar so pa bila vsa prizadevanja brezuspešna.
Zdaj smo sp?t bliže graditvi soko,]ske-ga ali narodnega loma v Koievju. Na glavni skupščini Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru je bil namreč ustanovljen na predlog gimnazijskega direktorja iz Kranja g. dr. Dolarja poseben sklad »Kočevski dinar«. Ta denar se bo upo-
rabil predvsem za zgradbo narodnega doma v Kočevju.
Kočevski Slovenci z veseljem pozdravljajo ta sklep Družbe sv. Cirila in Metoda. Odobravamo tudi, da bo prihodnja skupščina družbe prav v Kočevju. Splošna žeija je, da Sokol in družba sestavita poseben gradbeni in fjnančnj odbor za gradbo našega doma v Kočevju. Vse prjpra ve naj se izvršijo preko zime. Pomladi naj se dom začne graditi .tako da bi se glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda vršila lahko že v novem domu.
Ni potrebno š» posebej poudarjati, kako velike važnosti je zgradba takega doma v Koievju. Danes Slovenci v Kočevju nimamo svoje strehe. Naše prireditve se morajo vršiti v nemških gostilnah ali hotelih. Slovenska gostilna g. Bejjana ima za večje prireditve žal premajhne prostore.
Odtrgana skala je podrla kozolec
Novo mesfo, 12. septembra V Dolenji Straži se je te dni okrog 3. ure odtrgala z gorskega grebena Srebrnika ogromna skala, ki tehta preko 6000 kg. Skala se je zvalila kakih 500 m po hribu navzdol. Njeno pot v nižino je spremljalo votlo bobnenje, zaradi česar so se vaščani prebudili iz spanja in prestrašeni vstajali. Skala je na svoji poti vse zmečkala, k sreči samo drevje, nekaj klopi in neki kozolec, blizu katerega se je potem ustavila.
Njena pot ie držala dober meter od hiše znanega trgovca in gostilničarja g. Petreta. Vaščani so zaradi tega dogodka prečuli ostali del noči, ker so se bali, da ne bo prvi sledilo še več skal. Potrebno bi bilo zavarovati gorski greben, da se zaščiti yas,
Radio
Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5.
Izvleček iz programov
Nedelja, 13. septembra
Ljubljana 8. Citraški trio »Vesna«. — 8.45: Cas. poročila, spored. — 9: Bernard Kmochiada, venček (pojeta g. Loo^ Ln R-Proišek na ploščah). — 9.15; Prenos car*
kvene glasbe iz trnovske cerkve. _ 9.45:
Verski govor (dr. Roman Tominec). — 10: Venček slovenskih narodnih s 6prenvljeva-njein radio orkestra. Sodelujejo gdčni Pold-ka Zupanova in Poddka Kupnikova, gg. Banovec in Janko- _ 12: Kmečki trio.
—	gg. Gregorc, Avgust Stanko. — in Franc Nachfdrg. — !3: čas, spored, obve« stila. — 13.20: Plošče po željah. — Iti: Nagradno tekmovanje harmonikaijev (pre« nos z velesejma). — 17; Kmetijsko predaš vanje: Odbira plemenjakov (g. Jože Okorn).
—	17.20: Nagradno tekmovanje harmoni« karjev. — 18.20: Ive prod uc i ran koncert ples« ne glasbe. — 19; Čas. vreme, poroefa,
epored, obvestila. _ 19.20-' Predavanje o
kinologiji (dr. Ivan Lovrenci?). _ 19-30:
Nac. ura; Kulturno-propagandna vloga radia (Franja Kulunčič \7_ Beograda). — 19.50; Zvočna igra »Deklica in psoglavci'.— 20.30; Operni spevi in odlomki. Sodeluje ga. Mila Kogejeva z radio orkestrom. — 2".!: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Prenos lahke glasbe z ve'esejnia.
Beograd 17: Narodna glasba. — 18.2r>: Orkester. — 19.50: Klavir.^— 20.20; Violin* ske skladbe in pesmi. — 22.20: Lahka god«
ba in ples. _ Zagreb 16.30: Orkester. —
20; Taniburaški zbor. _ 20.45; Lahka glas«
ba. _ 22.15; Ples. — Praga 19.30; Prenos opere »Hofniannove pripovedke«. — 22.35: Plošče. — Varšava 20: Plošče. __ 21.30: Pesmi. — 22.20; Lahka glasba. — 23: Plo_ šče. — Dunaj 11-45: Simfoničen koncert—. 12.55: Skladbe Joh. in Jos. Straussa. — 15.40; Klavir. — 16.50; Zabaven program-
—	17.20; Orkester in solisti. _ 19.10; Nadaljevanje koncerta. — 20.05; Veseloigra-
—	22.20: Arije in pesmi. — 23.15: Plesni orkester. — Berlin 19: Plošče. — 20; Orkestralen in pevski koncert. _ 22-3o: Me«
lodije za lahko noč. — 24: Plesna muzika.
—	Miinchen 19; Komorna glasba. _ 20;
Stari in novi plesi. _ 22.30; Kakor Berlin.
—	Stuttgart 19; Plošče. — 20; Orkestralen
koncert. — 21.15: Dvorska glasba. _ 22.30:
Kakor Berlin. —24; Puccinijeva opera >To; sca« na ploščah.
Ponedeljek 11. septembra
Ljubljana 12; Balalajke igrajo na ploščah. _ 12.45; Poročila, vreme, — 13; Čas, spored, obvestila. — 13.15: Slovenska orkestralna glasba na ploščah. _ 14: Vreme, bor«
za. — 18- Koncert Radio orkestra. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Postanek in razvoj zadružne kulture pri Hrvatih in Srbih v Pcsavuii (Milivoj Bosanec — Iz Zagreba). — 19.50: Koncert na čelu — izvaja inž. Zlatko Naj« žer. — 20.10; Zdravniška ura.—20.30; KJa-virske skladbe Vasilija Mirka, izvaja proi. Marjan Lipovšek. _ 21.15; Glasbene slika
—	igra Radio orkester. _ 22; Čas, vreme,
poročila, spored. _ 22.20: Radkvjazz.
Beograd 17.20: Plošče. — 17.45: Narodne melodije.. — 18.10; Orkestralen koncert — 19.50: Pesmi. — 20.30: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 20; Koncert pevskega zbora in godbe na pihala. — 21.30: Lahka glasba. — 22.15; Plošče. _ Praga 19.25;
Slike iz Plzna. _ 20.40; Operne arij^. —
21: Plošče. _ 22.15: Klavirski koncert. —
Varšava 19.40: Sindingova Sereoada. — 20.05; Večer arij in pesmi. — 21: Orkestralen in klavirski koncert. — 22.15: Poljska
narodna glasba. _ 23; Plesna muzika. —
Dunaj 11.25; Kmečka glasba na ploščah. — 12.20; Koncert orkestra.—16-05; Koncertna akademija. — 17.20; Iz zvočnih filmov. — 20: Pester večer besed, pesmi in glasbenih komadov Tomaža Košatega iz Celovca.—21: Sonate za violino in klavir. — 22.10: Lahka
godba orkestra. _ 23 10: Nadaljevanje kon«
certa. — 23.45; Plesna muzika na ploščah. —Berlin 18.3o:' Orkestralen koncert—19 30: Prenos s kongresa narodnosocialističue
stranke. _ 22.30; Veseli zvoki na ploščah-
_ 23; Orkestralen koncert. — 24; Defile
pred Hitlerjem. — Miinchen 18.30 Prenos iz Berlina. — 22.20; Ha>rdnov Cesarski kvartet.—23: Prenos iz Berlina.—Stuttgart 18450: Prenos iz Berlina. _ 22.20: Prenos iz Miinchena. — 23: Prenos iz Berlina. —• Rim 17.15- Vokalen in instrumentalen koncert. — 19.20; Lahka glasba. _ 20.40: Ko« niorni koncert. — 21.50; Pester program in plesna muzika.
Torek 15. septembri Ljubljana 12; Zborovske pesmi na ploščah. _ 12.45; Poročila, vreme. — 13; Cas,
spored, obvestila. — 13.15: Koncert Radio
orkestra. _ 14: Vreme, borza. — 18: Kon«
cert Radio orkestra. _ 19: Čas. vreme, poročila. spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Mesečni kulturni pregled — iz Beograda.— 19.50; Šramel Vindo!>ona (plošče). — 20.10; Delavsko predavanje; O vprašanju teksti!« nega delavstva v dravski banovini (s. Filip Uratnik). — 20.30; Za kratek Čas: Kvartet Hnitadra igra. Poljanski fantje pojo, vmes se pa vrste plošče. — 22: Ča«, vreme, poročila, spored. _ 22-20: Lahka glasba Radio
orkestra.
Beograd 17.20: Klavirski koncert,—17.50:
Orkestralna glasba. — 19.50: Pesmi__20.20;
Mešan glasbeni program na ploščah—22.20; Narodne pesmi. — Zagreb 17.30; Lahka
godba orkestra. _ 20: Prenos opere iz Nar.
gledališča. — Praga 19.10; Pester zabaven program. — 20.15; Spevoigra. — 21: Or« kestralen koncert. _ 22.15: Scottova Klavirska sonata. _ Varšava 19; Lahka glasba
orkestra in solistov. — 20: Gounodova ope« ra >Faust«__23; Plesna muzika na ploščah.
—	Dunaj 12: Koncert orkestra. _ 15.30;
Otroški koncert. — 16/15: Stari in novi šlagerji na "tekočem traku. — 17.30; Komorne skladbe Maksa Regerja. — 20; Valčkov ve* čer. — 22.10: Violinski koncert. — 23.05; Plesni orkester. — Berlin 19.15: Nemška glasba. _ 2010: Koncert ma'ega orkestra.
—	22.30: Lahka glasba. _ Miinchen 19; Komorna glasba. — 20.10; Venček najlepših operetnih melodij. — 23: Miinchenski plesni orkester. — Stuttgart 20.10; Zabaven program. _ 20-45; Simfoničen koncert. — 22.40; Lahka in narodna glasba.—24; Nočni koncert.
Postani in ostani član
l
»JUTRO« št. 212
-Nedelja. 13. IX. 1936.^
Kraljestvo mode
mil/j
Novi kostumi
Vse kaze tako, da se v letošnji jesensko-zimski sezonj ne bo mnogo predrugačila linija mode. temveč se bo večina novosti, ki jih smemo pričakovati, nanašala bolj na okrasje in izdelavo, kakor na obliko modelov. Tako ostanjo tudi kostumi v veljavi, ne da bi se kdovekaj izpremenili v kroju. Jopice novih modelov so nekaj daljše, ramena pa ostanejo še vedno umetno razširjena s pomočjo zgoraj nabranih rokavov, ki se navzdolž zožijo in potem dovolj tesno oprimejo roke.
Ker obdrži kroj kostuma svojo prejšnjo linijo, skuša micda to »konservativnost« popraviti z raznimi podrobnostmi, ki uspešno prenovijo videz jopice, kajti krilo ostane še vedno ravno in gladko. Tu se najbolj uveljavi krzneno okrasje, tako da s':oraj n{ novega kostuma brez krznene
V šolo!
3
Treba je m:s!iti na plašček. ki bo obvaroval malo učenko na poti v šolo jutranjega mraza. Takšnega plaščka iz trpežnega volnenega blaga zaenkrat še ne podložimo, da ne bi bij pretežak in prihranimo toplo podlogo za pozneje, ko ni nobeno ogrinjalo dovolj toplo. Za vsak dan so najbolj praktični takšni plaščki iz vel-blodje dlake, ker so topli, trpežni in imajo prijazno barvo. Opremimo jih z malim krznenim ovratnikom in spredaj vstavljenim pasom (leva skica) in dvojno prešijemo sprednje šive, ki prehajajo v žepe. Jako ljubek je tudi plašček iz modrikasto sivega blaga z dečj'm ovratnikom in štirimi gumbi, ki jih združita dve preponi iz blaga (desna skica).
garniture. Krzno tvori ovratnike, manše-te in tudi cele rokave. Tudi kazak, to je ves spodnji del jopi-ce, je lahko iz mehke, kratkodlake kožuhovine. Ali pa se — v nasprotju s to potrato krzna — omejimo le na ozke krznene proge, ki poudarjajo ie nekatere šive modela.
Barve novih kostumov so bolj mračne, kakor smo jih bil; vajeni lani. Mnogo je temnih olivnih tonov, potem modrih z vijoličastim odsevom in še tako temno rdečih, da nas spominjajo na barvo n"katerih starih gosli. In kakor vselej ob pri-četku hladne dobe, je zopet jako v čisljh črna barva.
Jopice mncgjh športnih modelov so ohlapne in opremljene z velikimi žepi če je takšna jopica spredaj odprta, moramo kostum izpopolniti s toplim telovnikom za dneve veljkega mraza. Tu se nosijo žametasti ali usnjeni, toplo podloženi telovniki _ najbolj elegantno pa učinkuje seveda, če si omislimo takšen telovnik iz mehkega krzna. JakQ lepo je, če združimo krznen telovnik z enakimi krznenimi re-verji, ki krasijo jopico iz blaga, Naš športni model ima telovnik in reverje iz leo. pardove kože in tudi veliki, okrogli žepi, ki jih nekoliko poševno prišjjemo na jopico, so iz istega krzna (1. skica).
Celi krzneni rokavi sc jako težki. Zato je bolj ugodno in tudi bolj poceni, če si omislimo polovične krznene rokave, to je rokave, ki so do komolca iz blaga- naprej pa iz krzna. K rjavemu ali zelenemu kostumu se posebno lepo podajo rokavi iz temno rjave žrebične kož? ali rjavega astrahana, ki je letos zopet na višku mode V nasprotju s temi masivnimi krzne-n;mi rokavi je dečji ovratniček iz istega krzna neznaten, a jako mladostno učinku-
je. Poudarek mu daje večji, okrogli ovratnik iz blaga, ki ga zapnemo ob vratu s krznenim gumbom. Z enakim krznenim gumbom zapnemo tudi jopico ob pa.su, kjer tvorijo spretno izpeljani šivi obliko pa.su, ki prehaja v rahlo štrleče stranske dele (2. skica).
Naslednji kostum je eleganten popoldanski model iz lepega blaga v modni bar-
vi jn iz mehke, kratkodlake kožuhovine. Za takšno sestavo prideta v poštev nutra ali sealskin, ki ju lahko položimo v mehke gube- kakor to zahteva kroj sprednjega dela jopice. Ta sprednji del iz krzna se nadaljuje v kratkem, krznenem kaza-ku. Pas tvori zavita proga iz blaga (3. skica).
Tudi pri kostumih se dostikrat izraža
priljubljena ideja dolge tunike. Tako so jopice mnogih novih modelov tričetrt dolge, zvončasto ukrojene in prepasane s širokim, usnjenim pasom. Mnoge takšne jopice so zapete tesno ob vratu, kar jim daje videz ruskega kazaka. Maji pokončni ovratniček iz krzna dostikrat prehaja v navpične, velike reverje. ki pa so le ozko obrobljeni s krznom. Originalno učinkuje, če se takšna ozka krznena proga nadaljuje tudi pod pasom nekako v sredi obeh stransk:h pol tunike in sicer vse do spodnjega roba (4. skica).
Jako eleganten kostum iz črnega ali slivnato modrega žameta ima srednje dolgo, spodaj nekoliko štrlečo jopico, ki se ob pasu trsno prileže k životu. Po vsej dolžini jop:ce je poševn0 položena in prj-šita široka krznena proga, ki se ovija tudi ekrog vratu in tako nadomestuje ovratnik. Jopico zapnemo ob krzneni progi z gumbi iz istega krzna ali žameta. Rokavi imajo ob zapestju ozke- zgoraj razširjene manšete iz krzna (zadnja skica).
posvetovalnica
Mara. Dlake na obrazu sc dado potom električnega toka popolnoma odstraniti, ker se pri tej metodi uniči lasna čebulica. Da ta stvar malo bolj, jc jasno, vendar se da potrpeti. Dlake sc pa dado odstraniti tudi z nekimi mažami, samo da ni uspeh tako dober. Končno jc mogoče dlake razbarva-ti tako, da sc toliko nc poznajo na obrazu. Če so lasje enkrat sivi, ne dobe več normalne barve. Koliko bi veljala odstranitev dlak, ne morem povedati. Obrnite sc na kakega specialista za kožne bolezni in se z njim dogovorite glede ccne in glede ostalega.
Mija: Ako ste pred izostankom perila občevali, je možnost zanositve vsekakor podana, dasi perilo lahko izostane tudi zaradi drugih vzrokov. Znaki mlade nosečnosti so zelo različni (bruhanje, glavobol, pogosto uriniranje, povečanje prs itd.) Na vsak način pojdite k zdravniku, da vas preišče in po možnosti ugotovi dejanski stan, da se nc mučite po nepotrebnem s skrbmi, ki mogoče niso opravičene.
L. K. Š. Omenjene tablete in pa tople kopeli nikakor nc škodujejo razvoju ploda. Samo voda nc sme biti pretopla, ker bi eventuelno lahko pričeli krvaveti. Kar sc tiče drugih predpisov za časa nosečnosti, vam svetujem, da živite kot ste prej živeli. Slabosti, ki vas mučijo, spremljajo večinoma vsako nosečo ženo in navadno minejo čez par mesecev. Ilrana naj bo izdatna in obilna, nc sme pa biti preveč začinjena. .Vkohola se ogibajte. Dajte si pregledati zobe, ker isti v nosečnosti zelo radi gnijejo. Lahko opravljate vsa domača dela, izvzemši zelo težkih.
M. Mir je: Vzrok, da so desna prsa manjša kot leva jc lahko- prirojenega značaja, ali pa so ena prsa povečana zaradi kake novotvorbe v njih. Razvoj prs v splošnem je odvisen od delovanja spolnih žlez, t. j. jajčnikov in se prično razvijati v dobi pubertete. Prsa spadajo k tkzv. sekundarnim spolnim znakom, to so znaki, ki žc na zunaj ločijo moža od žene. Kot zdravljenje bi prišli eventuelno preparati jajčnikov in še drugih žlez v poštev. V kolikor bi pa bilo to uspešno, je težko reči. Posvetujte se o priliki s kakšnim zdravnikom, ki bo mogel tudi presoditi, da-li obstoja nakaza res v tako veliki meri, da bi bilo treba zdraviti.
Ovira: Manjkanje enega moda nc predstavlja nobene ovire, da nc bi mogli postati oče. Verjetno je, da imate tudi šc drugo modo, ki se pa ni dovolj ra/vilo in ie manjše kot zdravo. Ne morem reči. ali je to prirojeno, ali jc posledica operacije, ker ne poznam stanja pred operativnim posegom. Toda to jc za vas postranskega pomena, ker omenjena nakaza ne predstavlja. kakor rečeno, nobene ovire.
Št. llj: Temperatura zdravega človeka znaša 37°. Mala nihanja navzgor ali navzdol. spadajo še vedno v normalno sliko. Kljub temu bi vam svetoval, da si daste točno pregledati pljuča, odnosno tudi ostalo telo, ker je možno, da se kje nahaja kako žarišče, ki vzdržuje te temperature. Krvni pritisk 90 mm je na robu normalc. Mislim, da bi bilo tudi dobro, da si daste pregledati še srce. Vaši podatki so presko-pi, da bi si mogel ustvariti jasno sliko.
Naročniki ponedeljskega „Jutra" prejemajo revijo „življenje in svet" zastonj.
S A H
Zanimiva časopisna borba jc nastala med nekaterimi državami radi turnirja v Not-tinghamu ter olimpiade v Mor.akovem. Tako na pr. noben časopis v Nemčiji ni niti z besedo omenil nottinghamskega turnirja, da nc bi izgubila monakovska olimpiada na pomenu. Nemcem so sc v tej borbi pridružili tudi Avstrijci in Madžari, ki so bili menda nezadovoljni, ker v Nottinghamu ni igral noben njihov zastopnik. Nasprotno stranko pa so tvorile Zedinjcnc države in Anglija, ki v Monakovo niso poslale svojih reprezentanc. Angleški in ameriški časopisi so dosledno ignorirali monakovsko olimniado.
Poseben značaj jc dajala nottinghamskc-mu turnirju udeležba štirih angleških mojstrov. Vsi so toliko slabi, da so. hoteli seveda velemojstri proti njim dobiti vse partije, da se dobro plasirajo. Toda tudi Angleži so imeli svoje muhe. Enkrat sc jc kateri od njih posebno potrudil ter dosegel proti inozcincu remis ali cclo zmago, drugič pa jc zopet brez odpora podlegel. Pri tej »loteriji« sc jc najslabše godilo 1'lohru, ki jc izgubil proti Tvloru in Alc-xandru. Če bi nc bilo Angležev v turnirju, bi bil na pr. Flohr najmanj drugi! Seveda je treba to upoštevati pri ocenjevanju pomena, ki ga imajo rezultati turnirja. Dr. Aljchin je oddal Angležem eno točko, Botvinnik pa polovico, ki bi mu ravno zadostovala da bi bil sam prvi. Vse partije proti Angležem so dobili Capablanca, dr. Lu\ve, dr. Lasker ter — Bogoljubov Kako težko delo so imeli pri tem včasih tudi najmočnejši, priča naslednja partija, v kateri se jc moral Capablanca zelo potruditi, pa bi mu \Vinter kmalu še vendarle ušel z remijem.
Damsko-indijska	obramba
Beli: \Vinter	Črni: Capablanca
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	Sgl—f3	b?—b6
Ta obramba jc za črnega prav dobra, če sc mu, kakor v partiji, posreči fianketirati tudi drugega lovca in pustiti kraljevega kmeta na e7. Če pa igri črni e7—c6, nastane po otvoritvi d-linije na d6 slaba točka.
3.	g2—g3	Lc8—b7
4.	Lfl—g2
V poštev prihaja 4) c4 z grožnjo d4—d5.
4............c7—c5!
S tem črni brez težav izenači. •
5.	0—0	c5 : d4
6.	Sf3 : d4	Lb7 : g2
7.	Kg I : g2	g7—g6
Črni si je torej zasigural najugodnejšo
varianto te otvoritve.
8.	b2—b3	Lf8—g7
9.	Lcl—b2	0—0
10.	c2—c4	d7—d5!
Beli jc sedaj prisiljen menjati in črni s
tempom privede figuro v središče.
11.	c4 : d5	Sf6 : d5
Enostavneje je pač Dd5:+, toda po 12)
Sf3 bi bila nevarnost remija prevelika.
^ 12. e2—e4	Sd5—b4
Črni igra zelo podjetno.
13.	Ddl—d2	Sb8—a6
14.	Tfl—dl
Na 14) a3 bi prišlo pač Ld4:!, 15) Ld4:, Sc2!, 16) D<c2:, Dd4: s prednostjo za črnega.
14........... Ta8—c8
15.	So i—a3
Grozilo je prav neprijetno Sc2!
15..........Tc8—c7
16.	Sa3—b5
Bolje izgleda 16) Sdb5, Dd2:, 17) Td2:, Lb2:, 18) Tb2:, Td7 s prav majhno prednostjo za črnega.
16............Tc7-d7
17.	Dd2—c2	Sa6—c5
18.	a2—a3
Vodi do velikih, skoro nepreglednih' zapleti jajev.
i 8............Sb4—d 3
Skakača beli seveda nc sme vzeti, ker bi končno z c5 izgubil figuro. Beli pa ima pripravljeno drugo idejo:
19.	Sd4—c6	Dd8—a8
20.	Lb2 : g7	Da8 : c6!? Dobro jc bilo Kg7:, kar pa bi radi poenostavljenja po/icijc zopet povečalo nevarnost remija. Capablanca zato raje poskusi svojo srečo z lepo, toda dvorezno k<.r:iv nacijo.
21.	Sb5—d4
Nc pa 21) Lf8:,	Db5:, 22) LH6?, Sf4+7 z izgubo dame.
21............Dc6—b7
22.	Lg7 : f8	Td7 : d4
23.	Lf8—h6	Td4 : e4 Črni jc torej žrtvoval kvaliteto, da bi
na lepi diagonali b7—g2 dobil napad. Res so bile bele točke e4 in f3 zelo slabe.
24.	Dc2—f3	f7—f6 Potrebna obrambra poteza, saj skakač
n-i more z d3, dokler mat na d8 ni preprečen.
25.	Kg2—gl
Dobra obramba. Grozilo je namreč Se5. Sedaj pa na Tcl+ igra beli enostavno 2(i) Kg2 in črni nc pride naprej.
25............Sd3—e5
26.	Df3—g2	g6—g5 Črni lovec jc zaprt, toda beli ima kljub
temu nekaj protinapada:
27.	Tdi—d8-r	Kg8—f7
28.	f2—f4?
Bolje jc bilo pač 28) Tf8 + , saj bi moral črni ierati Kc6. Na Kg6 sledi namreč 29) Tg8+. Kh6:?, 30) Dh3+ itd.
28............Sc5—e6
Črni sc sedaj hitro reši navedene nevarne grožnje.
29.	Tc'8—b8	Db7—d5! Grozi Dd4+. Ni pa šlo Db8:, 30) De4:
z napadom na h7.
30.	Tal—fl	Dd5—d4+
31.	Kgl—hI	Sc5—g4
32.	Dg2—h3!
Beli stoji le šc \cdno trdno. Sedaj krije lovca in obenem grozi na h5 mat. 32..........Sg4 : h6
33.	Dh3 : h6	Sc6—g7 Črni torej z napadom le ne pride naprej.
Na Tc2 bi bilo seveda 34) Dh5 + dobilo trdnjavo.
34.	Dh6 : h7?
Šele po tej napaki jc končno beli izgubljen. Treba je bilo igrali 34) Dh3, nakar pač za črnega ni videti boljšega nego Te2 ter po 35) fg5: večni šah z damo.
34......"	Te4—c2
Beli bo imel samo šc nekaj ;ahov, mata na g2 pa ni mogoče več prav kriti. Na 35) Dh3 pride sedaj že Dc4 + , 36) Kgl, g4.
35.	Dh7—g8 +	Kf7—g6
36.	f4—f5	Kg6—h5 Zanimivo potovanje črnega kralja.
37.	Dig8—h7+	Kh5—g4 beli se vda. Ni si pustil več pokazati konca: 38) h3+. Kg3:, 39) Tgl-f. Dgl:+, 40) Kgl:, Tel mat.
Capablanca je psihološko dobro računal. Z na^ol korektno žrtvijo je zastavil svojemu nasprotniku praktično pretežke probleme.	Vasja pirc
Atentat z zmletim poprom
Metode ameriških razbojnikov
Pred mesnico nekega Pietra Callana v Riu de Janeiro se je ustavila elegantna muzina, iz katere sta stopila dva dobro ob* lečena gospoda, medtem ko je šofer ostal v vozu. Biio je v vroči opoldanski uri, ko ni na cestah Ria nobenega življenja- Gospoda sla stopi'a v mesn ico, k jer ni bilo videti nikogar. Lastnik mesnice je po vsem vide* zu spal v prosioru za prodajalno. Korak: obeh prislecev pa so ga zbudili, še ves zaspan je vstopil skozi zastorna vrata in iu vprašal, kaj želita.
Eden izmed gos|xxlov ie imel po vsej priliki slab sluh. Z vprašujočim izrazom v obrazu se je nagni! čez mizo, da bi mesar* ja bolje razumel! Njegov spremljevalec je z nervozno kretnjo vtaknil ci-jareto v usta. Tudi mesar se ie nagnil naprej in ponovil nekaj glasneje svoje vprašanje.
V tem trenutku se je sklonil tudi gcsjKKl s cigareto in puhnil. Gost. sivorjav oblak ie bušnil mesarju v obraz. Mož si je s krikom bolečine pokril oči in začel na vso moč kihati. Drugi obiskovalec, tisti, ki je na videz slabo slišal, si je bil med tem za* kril oči in nos z robcem, v naslednjem tre*
nutku pa je s svojo debelo palico udaril mesarja ix» glavi, da se ie zgrudil nezave* sten. Nato sla s pajdašem izropala blagajno in jo odkurila z avtomobilom. ne da bi ostavila za sebo; d ruše sledi, neno cigareto, v kateri so še našli ostanke poprovega praška.
Janko Kač:
Socialno zgodovinski roman
Bolj ko je odraščal, silneje ga je vlekla tvornica nase. Skoraj vsak dan so se vrstili med materjo in sinom, ki je zrasel ob trdni hrani, na dobrem zraku, prost slehernih skrbi, v zalega in krepkega mladeniča, mučni prizori.
»Poglejte, mati, kakšen klobuk imam«, je z nejevoljo začel sin. »Sram me je pred cerkvijo, ker sem kakor zadnji pastir.«
»Pomisli, Julček, šele lani sem ti ga kupila na Antonovem sejmu v Žalcu«, je odvrnila Marjetka. »Čez zimo te bo še trpel.«
»Za mene je vse dobro«, je revknil sin in se mulil tako dolgo, dokler ni dobil novega klobuka.
Nekaj tednov je bilo dobro, potem pa je spet začel:
»Kakor kravar hodim ves pošvedran v obavtnih škornjih, da se mi dekleta posmehujejo. Drugi pa nosijo prazniške štefletne!«
»Ne zgleduj se po fabričanih, ki vse nase obesijo, čeprav jim želodec kruli od lakote«, ga je zavračala mati.
Spet je hodil sin s povešeno glavo tako dolgo tih okoli, da mu je mati kupila gosposke čevlje.
Najhuje je bilo ob nedeljah, ko je privriskala prav vrh vinograda iz glasnih harmonik poskočna polka tvorniške gostilne. Kakor jeseni ptica selivka v kletki je postal sin nemiren. Dedova kri in mladost sta se oglašali v njem, da je mater od leta do leta bolj skrbelo, kaj bo z njim.
Že je hodil Julče na potep in vasovanje s kapelj-skimi fanti — fabričani. Sram ga je bilo med njimi z bakrenim četrtakom, ko so oni metali na mize srebrne grošce in celo cvansgarice. Vse noči sta tekla vino in rezol z miz, da so peli mlatiči:
»Šempavski fabričan on dobro živi,
saj njemu ni treba mlatiti.
za statvami šiht mu teče naprej,
kakor mi mlatimo zdej.
Oj piki pik poki,
oj piki pik pok.
oj piki pik poki pik pok.«
Vedno pogosteje je zahteval Julče od mate o denarja. Nekoliko mu je dajala od svojega težko
Plt2.UA
prisluženega prištedka, toda bilo je zmerom in vse premalo. Kako bi pač zmogla sama tekmo s tvorni-škim denarjem, ki ni gledal dalje kakor od geltaka do geltaka in je imel zaradi strahotne kmetske bede naravnost čudežen tek, da so se starci in starke križali po kotih moleč in obujajoč stare prerokbe o Antikristovem denarju: ,V svetli kočiji se bo vozil prijazen gospod po svetu — piše sveta Šem-bilja — in bo s celimi pestmi metal žvenketajoči denar na levo in na desno. Ljudje se bodo pulili in tepli za njegov denar in tekli za njegovim vozom, da si bodo napolnili vse žepe in celo za srajcami ga bo kar na merice. Bogataši bodo šli spat, berači se bodo spet zbudili, ko bodo videli, da imajo namesto zlata le listje. Tedaj bo svet spregledal, ker bo hudobec že imel v malhi vse te pohlepne duše, ki jih ne bo rešilo ničesar več: ne maša,4ne popolni odpustek, še celo sam papežev blagoslov ne.' Tako so gledali starci strahove in delali pokoro za grehe, ki so jih bile polne vasi, kakor bi se zlilo smrdljivo kužilo iz tvorniškega tvora in osmradilo kljub vsem kmečkim grehom še deviško dolino.
Da je dobil Julče denar za fantovanje, se je udinjal zdaj tu zdaj tam pri kakšnem delu. Nič ni rekla mati, le podvojila je svoje še mlade moči, samo da sin ni bil nejevoljen. Edino takrat, kadar je omenil, da bi šel v tvornico, je zrasla Marjetka naravnost v grozečo postavo ,da se je je sin ustrašil, ko je rekla odločno, kakor da prisega:
»Dokler bom jaz živa, ne pojdeš.«
Res je sin že nekaj slišal o svojem čudnem očet-stvu, čeprav mu mati doslej ni še nikdar pripovedovala o tem, se je zdela sinu vendar kaj čudna materina mržnja do tvornice. Ko pravil o tem vrstnikom, so se mu le smejali.
XV.
Ko je bila jeseni leta 1857. železnica do Trsta gotova, se je prebolška tvornica kar pomladila, ker je urneje krožilo blago. Uhlich je umrl. Že dovolj bogati dediči so prodali tvornico Italijanu Gianche-siju, ki je postopoma izboljševal obrat. Leta 1865. so prizidali belilnico za platno, ki naj bi začela obratovati meseca februarja leta 1866. Petdeset mladih delavcecv je dobilo delo. Že jeseni, ko je bila tvornica komaj dobro pod streho, se je oglasilo za to delo nad dve sto krepkih fantov. Tudi Marjetkin Julče se je priglasil, dasi je dobro vedel, da bo doma hud polom, če mati to izve. Zategadelj je previdno molčal. Materi se je zdelo kar čudno, ker se je sin ves izpremenil. Prej je polegal pozimi doma, zdaj pa se ni prikazal po cele tedne pred njene oči in še takrat, kadar je prišel, je bil redkobeseden, da je mati zavoljo tega na tihem mnogo prejokala. »Zakaj ni umrl tedaj za kozami«, jo je nadlegovala bežna misel v glavi. »Kdo ve, kaj bo še iz njega. Tuja kri dobiva v njem vedno hujšo moč.« Toda brž je pregnala takšne mračne misli materinska ljubezen. »Mlad je in vihrav. Ko se užene, bo gotovo boljši.«
Teden pred svečnico je zvedel Julče v tvornici, da je sprejet v službo. Silno se je razveselil te novice in prav hitro je odgnal neprijetno misel, kaj poreče mati, z izgovorom: »Je pač še stare sorte ženska in sovraži kakor vsak kmet novotarije.«
Ko je prišel tisti večer domov, kar ni mogel prikriti svojega veselja, žvižgal si je poskočno koračnico, kakor jo je bil cul nedavno v veseli druščini. Ker je materino srcec že tako, da odpeva v njem otrokovo veselje, zato je tudi Marjetka oživela.
»Dobre volje si, moj Julče!« je pogladila sina po gostih črnih kodrih. »Si morda dobil kakšno delo?«
zmaji
Kiti na slonovih nogah z glavo povodnega konja
Kadar govorimo o najstarejših dobah zenit lie, nam lebdita pred očmi vsem dve stvari: pragozd, iz katerega so nastali premo« govni skladi, in silni zmaji, ki so nekoč ob-Ijudevali našo zemljo. Seveda pa ve malokdo, razen poklicnih učenjakov, povedati kaj natančnejšega o teh zmajih, kj niso bili
n i k o 1 i posebno popularni
Ljudje splošno mislijo, da so zavri že davno izumrli in da nimajo za naše čase nobenega pomena več.
To naziranje je zmotno. Resnica je mar« več ta. da doživljajo danes nekakšno novo dobo cvetenja«. Samo na naših hladnih ev« ropskih tleh ~o izginili za veti no. Izginili so zalo, ker to se razmere, j katerih so lahko živeli, popolnoma spremenile. Vse te živaii so kakor njih sorodnice kače, kuščarice in želve
ljubiteljice toplote,
zalo je brez nadaljnjega umevno, da ?o se umaknile v vroče dežele, ko je bilo vroča dobe za našo celino konec-
V tropskih deželah so se zavri velikani ohranili še dolgo, v Južni Ameriki celo do dobe, ko se je zače-o razvijati človeštvo. V Patagoniji so naši i ostanke ogromnih zmajev še skupaj z ostanki predpotopnih parkljarjev iti opic. Samo izjemne prilike so mogle nvstva re spraviti s površja zemlje. Videli je, da jih .je
velik del pokončal glad.
Tem velikanskim roparjem niso več zadostovali majhni grižljaji v podobi ulovljenih sesalcev in ptic. Razen tega so bile te manjše živali dosti inteligentnejše od zrna« jev, znale so se priplaziti o pravem času
do njihovih gnezd in požreti zmajska jaj« ca. Vsekakor pa človeški rod tudi v Južni Ameriki ni videl več živih orjaških zavrov
razen krokodilov,
ki so. kakor znano, pravi dediči zmajske dobe. ludoavstralski k rok odi'i dosežejo v dolžino tudi do deset metrov in krokodili iz ("tanga so s šestimi metri se pravi gros žolni zmaji. Tudi med živečim živalstvom imamo torej '.maje. ki ne zaostajajo mnogo za pred potopnim i. V Indiji je živela še v času. ko ie ija prišel človek, vrsta krokodilov. ki so zrasli v dolžino 18 metrov. Celo med največjimi ne Tvori, kar jih je bilo kdaj na /em-.ji, bi se mogli li velikani torej
b rez s r a m it pokazati.
Alj ie torej izključeno, da bi bil človek še s svojimi of-mi gledal orjaške nestvore, o katerih govore neštete pripovedke po vsem svetu"-'
To ni izključeno. Le najbolj grozotnih in največjih med niimi ni vid■■( nikoli živin-niti o rji ?kih živečih letalnih strojev, niti velikanov, kj ?o stopali 1-caKcr ljudje pokončno, niti premikajočih se klad mesa in
živali z viteškimi okle p i.
Vse te živali so izumrle že v zemeljskem srednjem veku. eslavile niso nobenih po« tomcev in nimajo zato tudi nobene možno« rdi več, da bi se še kdaj pojavile na svetu a'i celo v Evropi, kar je teoretično še ved« no mogoče za rod krokodilov in luskaslih kuščarjev, .ki bi se mogli preseliti iz Indije in Amerike na našo "elino, če l>i se ta spet spremenila v tropsko celino. Nekateri učenjaki so mnenja, da bo Evropa v daljni bodočnosti tudi v resnici postala
spet tropska zemlja.
Orjaški leteči zmaj. največja leteča žival, kar jih je bilo kdai na zemlji, nj bil v naših deželah nikoli udomačen. Domovina mu jc bila Severna Amerika. Največje še živeči' ptice, kakor kondorji, albatrosi in brkati t-eri. ki imajo do Iri metre in celo štiri me« tre krilne razpetine, bi se pred njimi lah« ko skrili, kajti orjak je meril z razpetimi krili več nego osem metrov. Njegov : mezi« nec ki je
nosil letalno mreno,
je bil pel in pol krat tako velik kakor človeško nadiehtje. Zato pa je imela žival votle kosti, namesto zob roževinast ptičji kljun
in na dva metra dolgi glavi koščen greben kakor krono. Grozotneiša ni pač mogla biti na zunaj nobena žival. Ta velikan je bil gotovo tudi eden najpopolnejših letalnih strojev, kar jih je ustvarila narava. Vso njegovo fantastiko si lahko razložimo s tehtne« nega zreiišca. Votle kosii so manjšale nje« govo težo, koščen greben na glavi ie iz iste« ga razloga tanek kakor papir, njegovo obliko pa si razložimo, če pomislimo, da je ra« bil kot krmilna naprava. Neznatni trup in orjaški prsti izdajajo
dovršeno jadralno letalo,
kajti kot taksno si moramo zamišljati to letečo žival.
Vendar so bili tudi ti leteči velokani pritlikavci napram atlantozavru in diplodku. Ti so dosegli v dolžino štirideset do petdeset metrov, v višino pa tudi devet metrov. Ko« lil<o ie dvonadstropnih hiš, ki niso višje! O teh velikanih ie nekdo zelo nazorno pove« dal. da so bili kiti na slonovih nogah in z glavo povodnega konja.
za prisluškovanje
Kako bdi nad Rusijo Stalinov oproda Jagoda
Vsakdo v Rusiji pozna grožnjo s »sobo 101 : in se trese od strahu, da bi ga utegnili privesti v ta predpekel, kjer presedi vsak dan 'JO ur Grigorij Jagoda, šef tajno policije sovjetskega režima.
Poslopje ie ogromno iz rdečih zidakov, stene pa so znotraj izolirane s plutovino, da ne prodre skozi nje noben človeški glas Grigorij jagoda sedi tukaj za svojo mi/o in drži v rokah usodo 200 milijonskega na« roda. Njegova polnomočja so neomejena. Ima pravico vohuniti za delavcem in komisarjem. sme tudi vsakogar prijeti, zapreti in mučiti.
V tej <<o!)i se stekajo vse niti ruske lajne policije. Posebni telefonski kabli vežejo šefa (J. P. U. z voditelji ruske tajne polu cije v 24 mestih. In nihče ne more prislu« skovati tem pogovorom, kajti kabel G. P U- stražijo posebni detektivi. Zakrita vrata vodijo v črni kabinet . prostor, iz katerega more Jagoda prisluškovali vsakemu le« lefonskemu |>ogovoru v Rusiji. Ce se pomenkujeta dva kmeta ali dva voditelja režima, Jagoda lahko vsak trenutek prislus« kuje tem pogovorom. In potem zadostuje kratko povelje s svinčnikom, da primejo zarotnika in ga ustrele.
Po'eg sobe 101 je oddelek K . vohun« s.ki odsek G. P. U. Tam čaka povelj armada vohunov, ki so vsak trenutek pripravlje« ni očrniti to ali ono osebnost, ki ni prijetna režimu. Pravijo, da se je število takšnih ovaduhov v zadnjem času podesetorilo. Odkar so izbila v rdeči vojski na dan preku« cuška stremljenja, ima Jagoda mnogo več » posla kakor prej.
G. P- U. ima svojo jetnišnieo v stavbi
Svetlobni signali v zobnem ambulatoriju
Neki angleški zdravnik za zobe je uvedel v svoji ordinaciji svetlobne signale za paciente. Pacient, ki sedi na ordinacijskem stolu, lahko zdravnika s signalom opozori na svoje občutke. Rdeči signal pomeni »Stoj!«. Bolnik se ga posluži, katar začuti bolečine. Rumeni signal pomeni »Pozor!«, zeleni pa »Ne boli«. Zobni zdravnik je to pripravo najprej instaliral zato, da bi nervozne paciente pomiril in odvrnil od svojega dela, sčasoma pa 3e je izkazalo, da je naprava zelo koristna tudi za zobnega zdravnika. Bolniki namreč postajajo z uporabo svetlobnih signalov mnogo to i j potrpežljivi.
Knjige iz neba
V Ameriki so ustanovili družbo, Ici vzdržuje promet med Ameriko in Havajskimi otoki. Družba je imela srečen domi-siek, da je opremila svoja letala s knjižnicami. Te knjižnice ne rabijo samo potnikom, temveč tudi otočanom, ki si smejo izposoditi knjige za čitanie v času letalskega odmora na posameznih postajališčih. Takšen odmor seveda ne traja samo nekaj ur, temveč ponavadi nekaj dni. Tako dobivajo otočani s Ha vaj a štivo >: iz neba« in so s tem pospeševanjem izobrazbe zelo zadovoljni.


; nekega hotela iz caristične dobe. Tam je j zdaj zaprt general Putna, bivši i tiski vo« j jaškj ataše pri londonski vladi. Tam leži tudi Sokolnikov, bivši ruski poslanik v Londonu. Seveda so vmes še drugi bivši vojaški in diplomatski odličn.ki. Jclnišnira ima na oko samo trj nadstropja, v resnici pa jih je sedem, ka.ili šliri ležijo pod zemljo. Politični jetniki so razdeljeni na več kategorij.
»Jetniki prvega reda imajo zračne, nor« malne celice. Jetniki druge kategorije so priklenjeni z verigami k lesenim |>o-teljani. celice tretje kategorije pa so izolirane s plutovino To pomeni, da jetnike v njih Jcl časa do časa »zaslišujejo . Obdelujejo jih z volovsko ži^o, puškinim kopitom in nazobčanimi verigami- Pravcati pekel pa so šel 2 celice čelrle kategorije, kjer tirajo ietni« ke naravnost v blaznost. V takšni celici ne zdržj noben jetnik nad 24 ur pri zdravi pa« meti. Tu vlada večna noč. zraka je le /a silo, temperatura je segrela na oO stopinj in jetnik; morajo pili slano vodo. V t<s<!i onega dne jetnik zblazni in pogine kakor žival.
Ta jetnišnica je s rodzemsk!nii hodniki zvezana s Krem'jem. šest liso,- Stalinovih vojakov stoji tukaj na preži, vedno priprav« 1 jenih, da izvrše vsak ukaz Jagode. Seveda prejemajo ti vojaki za svojo pripravijo« nosi posebno nagrado. Plačani so tako dobro. da sj lahko privpsči.jo marsikaj, o čemur se drugim niti ne sanja. Kako je to mogoče. Da. G.P-U. ima poseben fond. s katerim razpolaga Jagoda in katerega nad« zoruje Stalin. »Soba 101 pazi na vsak dih milijonskega ljudstva.
Tudi on pojde?
Raznašajo se glasovi, da bo zaradi notranjega položaja v Rusiji moral odstopiti tudi predsednik sveta ljudskih komisarjev, Molotov. Ro bo Stalinovo mesto prevzel Vorošilov, bodo poslali Molotova za poslanika v Južno Ameriko
Kdaj se pokadi največ tobaka
Tobačne režije raznih držav so sestavile pregled o porabi njihovih izdelkov. Tako so ugotovili, da se največ tobaka pokadi v mesecu avgustu. Poraba tobaka se stopnjuje od januarja do avgusta, potem nazaduje do konca leta. Največ cigaret pokadijo j ne okrog Božiča, temveč v naslednjih me- j secih. Prijatelji cigar pa pokurijo največ j smotk v decembru. To baje zaradi tega, ker je v decembru mnogo praznikov, ti-krat pa se zaradi udobnosti in počitka uniči največ nikotina.
2id pri Hitlerju
Soustvaritelj versajske mirovne pogodbe, angleški državnik Lloyd G e o r g e se mudi zdaj v Nemčiji in je bil sprejet tudi od Hitlerja. George obiskuje v družbi svojega sina in hčere nemška mesta, da vidi v njih napredek pod novim režimom
Nov pripomoček
za či tanje v postelji
Mnogo ljudi ima navado Citati v postelji. Ta navada sicer ni zdrava, ker utruja, toda kdor jo enkrat ima, se je pač ne more iznebiti. Primeri se seveda, da je takšen »nočni brave« mož, žena pa ne. ali pa narobe. Za takšne, ki jih moti svet lka v nočnem miru, je skonstruiral neki inženir rokavice s svetlobnimi prstnimi konci. Svetloba, ki jo daje naprava na koncu prstov, je dovolj močna, da prijatelj lepe knjige lahko bere, ne da bi s tem motil svojega soseda. Rokavice so že patentirane in se tudi prodajajo.
......................
Avto proti slonom
Iz Trivandruma v Travancoru poročajo, da je postal avto tako opasen tekmec slonu. da je na tižišču slonov nastala doslej še nezabeležena baisse. V zadnjem tednu meseca avgusta so domačini ponujali na-rodaj samo petnajst slonov in sicer po nizki ceni 400 dolarjev za žival. Transport s sloni skozi pragozdove se več ne izplačajo . Delo opravi avtomobil mnogo hitreje in tudi cenejše.
Obsevanje
Ultravioletni žarki unišujeja bacile
Mmmm*
Ameriški medicine« docent dr. \Vclls in angleški inedicinec dr. P.rovn sta napravila zanimive poskuse z obsevanj« m bacilov influencc. Metoda, ki r.ta jo pri tem uporabljala. sicer ui pripravna za uničevanje teh povzročiteljev bolezni v človeškem telesu. vendar pa so ti poskusi pokazali, da ie mogoče zrak, ki je napohij« n z bacili influence, z ultravioletnimi žarki popolnoma očistiti. Vsaj kot zaščitni pripomoček zoper obolenje bi imelo torej obsevanje
z ultravioletnimi žarki v<
Med svojimi p' -knsi postavila povzročitelje bolne podlasice v hermet ultravioletniiu žarkom. T bacile sta d da v po-<4»i, vati zdravim živalim. V se ni pojavilo ol->l«-;:. živali takoj obolel«', če vati n c
lik po, i oba ii influeni ieno z?
: i k o ' j t
1 p«'s
-'■van in.
ran
rac p-
a jim
Z!';11;.
tlen.
ičeiijaka, izje iz pljuč \*rti posodi ir«-pa rirane« »dali v«liha-krn primeru so zdrave dala vdiha-
Dieta za
Nepentcs lovi žuželke — Deževnica n^niesto
studenci ssiee
V džunglah Bornea rase rastlina po ime« mi nepentesc iz rodu vrčaric Ta rastlina se ne re«ii samo od svetlobe, zraka, son« ca in vode. temveč si rada privošči tudi kakšno žuželko. Spada namreč med tako zva ne mesojede rastline- V la namen ji rabijo v nekakšne vrče premenjeni podaljški listov, njena čudovita, žareča rdeča barva pa zvablja žužke v notranjost vrčev. kjer po-skrbe posebne dlake, da živali ne morejo več uiti. Tu v globočini umreio žuželke o«i gla« du in rastlina jih polagoma popolnoma prebavi.
Male živalice pa tem in sorodnim rastii« nam niso neobhodno potrebna jed. tako me«
Premagani vršac
Angleško-ameriška ekspedicija hribolaz-ccv je te dni dospela na vrh najvišje gore v Indiji, Nanda-Devi. Podrobnosti tega podviga niso znane, novico je prinesel do ljudi neki tekač. Nanda-Devi je visok 7323 m.
Graščina za izumitelje
V VersalHesu so odprli razstavo izumite« liev, ki ne prikazuje samo njihovega dela. ampak odkriva tudi mnogo bede in siro« maštva. v katerega so pahnjeni siromašni ljudje ob svojem trudu, da bi človeštvu olajšali življenje v prihodnosti. Lepinov odbor je zdaj sklenil kupiti graščino, kjer bodo siromašni izumitelji ime'i priliko brezskrb; no delati. Odbor se pogaja ze graščino Bor-nel (Oise), ki leži blizu Pariza. 11 graščini spadajo obširni kompleksi gozdov in njiv, tako da lnido imeli izumitelji ob svojem prostem ča»u tudi dovolj priložnosti za razvedrilo. V graščini bo prostora za 20 oženje« nih izumiteljev. Velikopotezno idejo po« zdravljajo ne le tehniki in izumitelji, temveč vsa francoska javnost- Saj bodo izumite'ji končno dobili priložnost posvetiti se delu za blaginjo človeštva brez tistih vsakdanjih mo« tenj. ki zaradi neizogibnega kruha ukradejo človešlvu toliko nadarjenih liudi.
Kokkinaki v višini 11 tisoč m
Dne 7. septembra je dosegel ruski letalec Vladimir Kokkinaki s transportnim letalom z dvema motorjema po 800 KS rekordno višino 11.295 m. Letalo je bilo obteženo z 2000 kg težkim tovorom.
Za dijake in šolarje
oblekce, pelerine v vseh velikostih po prav nizkih cenah pri
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA.
Velika izbira blaga za obleke po meri.
ni jo vsaj vrtnarji, ki so m.".' vili. da takšna hrana rastlinam v n<kiii pr:,nerih ce! i duje. Zai;i jim iI;m\:o po k> r« lioah \>o lu a no. ki jo potr« bujeio. a če >e ra^i-iui kdaj navzlic v s« i pazljivosti posreči, da ujame kakšno žuželko, tedaj im p-.i vseh pravilih izčistijo želod ■< . to - viče in podobne priprave za lov na živalske. Ce' > rastline, ki lovijo žuželke s pomoto dlači-. kj izločujejo sluzav prebavni -—k. '-akor znane rosice, se morajo v vrtnarski oskrbi. odp-ovedati mesni hrani. Postav jajo iih v dieto, ki sestoji iz deževnice. Niti čista gorska studenčnica ne de dobro njihovi lep i; , temveč le deževnica jim koristi. S takšno vodo jih vrtnarji hran jo v določenih pr •« sledkih. nekim vrstam jo morajo dajati vsa» ko jKJldrugo uro. kajti lega reda so navajene v svojih močvirnih d< movih.
A N E K C ® T A
Corvisart, telesni zdravnik Napoleona I. je mnogo besedičil o na; i smrti svojega mladega tovariša Ba< kerja.
'Nimamo si ničesar očitati«, je govoril. 'Zadnje t r; dni se nismo nili odmaknili od njegovega ležišča lia!le, Portal i.n jaz«.
Pri teh besedah je vstal Napoleon od mize in rekel: -Ali je čudno, da je umrl? Trije proli enemu legel?
kako ne bi siromak po-
VSAK DAN ENA

»Ne streljaj .dokler zver ne odpre žrela, sicer preluknjaš kožo!«
(»Everybodys weeklyr)

I velikih jesenskih manevrov francoske vojske

tfa levi: Oddelek pehote preizkušuje strojnico — Na desni: Lahke tanke polnijo z municijo
»JUT.KO« St. Z12
13
.NeSefTa. 13. IX. T93d.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—>
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« fl|n f _ __
odgovor, priložite ^111 J." V znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprasanfa, tičoča se malih oglasov, {e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
Beseda 1 Din. davek 3 Din ia šifro ali dajanje naslova 5 bia. Najmanjši znesek 17 Din.
Izlet
pr"t.i Šmarni gori napravite z zadovoljstvom, ako se »potoma ustavite v staro-znanj gostilni »Cebav« v St. Vidu, kjer Vam jamči za dobro in solidno postrežbo Milka Bibenc.
Vsi v restavracijo
pod Skalco
Mestni trg 11. Novodošla Štajerska, dolenjska in dalmatinska vira. nizke cene. Izbnrna kuhinja, gorka in mrzla jedila. — Za obilen obisk se priporočam.
(221130-18
tiurmani v
Ljubljani
Prijatelji svojega želodca, pridite v restavracijo Zvezda, k j r-r dobite vse srpske šp cialirete. Doj-<1 ji cla vidiš. re-'avrater Briški.	22234-13
Bes^a 1 Din, davek 3 Din za šifro al: dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
K1 juča vniča rja
vajenega tudi dela pri parili napeljavah, sprejme takoj tovarna Vidmar, Sav-5j« p. Jožica.
3:903-1
Zastopnike
za obročno prodajo naših posnemalnikov, brzoparilai-kov itd. iščemo. Ponudbe nasloviti na »Personst — Ljubljana, pošt. predal 3tft.
31-1
Spretno proda ralko
m .dne stroko, iščem za Ljubljano. Starost 18 do let, jamica, znanje nem-Sč:ne in slovenščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitra«.
21879-1
Čevljarski pomočnik
d ribi stalno mesto. Travnik Trebnje.
21972-1
Dekle
pridno, pošteno in zanesljivo, vajeno meščanske kuhinje in gospodinjskega dela, dobi takoj službo pri družini dveh oseb. Ponudbe na ogl. odd .lutra pod »Snažna in marljiva«.
31934-1
Spretni pletilji
zmožni samostojno voditi pletiljsko obrt. oddamo takoj v r.ajem obrt in vse potrebno. Vsestranska pomoč zagotovljena. P. Pir-kovič, St. Jernej, Dolenjsko.	218»)-1
Praktikanta
absolventa trgovske šole, perfektneira v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini,
sprejmem 1. oktobra t. 1. ]	zajamčena. Pomid
Ponudbe na ogl. odd. Ju- be na ogl ^^ Jutra pod šifro »Sposoben i pod » Trgovska naobraz-
Gospodično
z znanjem nemščine in slovenščine iščem za cel dan k (kletnemu dečku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
»Vzgojiteljica«
22033-1 Čvrsto gospodinjo
inteligentno, zdravo, nesebično. vese o, dobrosrčno, srednjih let z neoporečno preteklostjo. — sprejme v službo ali skup no gospodinj^;vo. samostojen posestnik, vdovec. Ako nima gornjih svoj-st,v se javi za.-tonj. Taj
praktikant«.
31904-1
Hišnico
poročeno, brez otrok, ki dobro pospravlja stanovanje, sprejmem v brezplačno stanovanje. Ka; :'fl.;.=ka ulica 7/1.
^18^9-il
Dve pletilki
izurjeni. prikrojevalko in navijalko sprejme strojna plet.ilnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izven Ljubljane 102«
31954-1
ba. prednost«
21997 1
Trgovsko pomočnico
šp> cerijske stroke, po možnosti znanje nemščine, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska moče.
22069 1
Natakarica
pridna in poštena dobi, mesto katera položi kavcijo 500 din. Naslov v vseli posl. Jutra.
31948-1
Pletilci
dobro izvežbani za ročne pieiilne stroje dobe mesto v tovarni v savski banovini. Ponudb« pod »44185; na Pubicitas. Zagreb.	21850-1
Pridno dekle
mlado in zelo pošteno.
ki je vešča ma'o kuha-
Prorl<i it»lLn	nja' pranja perila, lo-
rroudJiilHO	ščenja sob. sprejmem. —
sprejmem za vodstvo po- j 3 ,.obe. samo dvoje lju-družmee z mešanim blagom	pj.ača po dogovoru,
v okolici Maribora. Pred- Naslov Mariia Livadlč. nost imajo kavcije zmožno, • Zagreb. Hau ikova ul. 4. ter starejše moči. Nastop n. kat.	21885-1
sI117.be s l-> oktobrom. Po- 1____
nudbe poslati na ogl. odd.
Samostojno
kuharico
srednje starosti, pošteno in marljivo, ki je tudi dobra gospodinja, sprejme tat v stalno službo restavracija »Livica«, Samebor. krai Zagreba. Ponudbe 7. zahtevo plače na gornji naslov.	21900-1
Jutra 0000«.
pod
•amostn 'na 3:947-1
Mesarja
T stroki popolnoma izvež-Kinega. tudi v izdelavi klobas. po možnosti z vzpo-goblj : "-stjo mojstra, sprejmem.) *'; k o j za večji obrat na deželi. Dipise na jgl. odd. Jutra pod »Vesten n: sor-.	21858-1
Konto risi in jo
z večletno prakso, znanjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, veščo samostojnega knjigovodstva, — sprejmem. Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod »Veletrgo-via«.	31S57-1
Strokovnega
mojstra
ki montira in daje v funkcijo stroje za izdelavo le penke s pomočjo kolergan-ga in holenderja, sprejmete. Ponudbe na Štefanovi?. Slatina Radenci, Terapija.	31828-1
Trgovskega
Za popravljanje
harmonik
samostojnega delavca, sprejmem v stalno na-pomočnika 1 močenje. Ponudbe na ol. odd. Ju'ra z navedbo dosedanjega dela pod šifro »Harmonikar .
21834 1
manufakturista ter vajen-ea takoj sprejmem. Drago Radej, Trbovlje.
21993-1
Radiotehnika
iščem, veščega samostojnega dela, s prakso pri popravilu 'vseh vrst radio aparatov tudi amerikanskih Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radiotehnik«
21991-1
Dekle
ki zna samostojno kuhati :n gospodinjiti, sprejme tričlanska družina. Ponudbe na o<rl. odd. Jutra pod ; Snažna«.	320:34-1
ŽeJerninar
s prakso, spreten prodajalec, dobi mesto. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. odd. Jutra ped »Ljubljana 5«.	' 22tt>l-l
Kmečko dekle
za vsa hišna dela, sprejme hotel Stegu, Zagrad, št. (Vi. Celje.	31939-1
Plačilna natakarica
zmožna, s kavcijo, išče boljšo službo. Ponudbe pod »■Čedna in zanesljiva« na podružnico Jutra Maribor.
31936-1
Krojaškega
pomočnika
za dame in gospode, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23138-1
Oskrbnika
tudi oženjenega. pridnega 111 zanesljivega, iščem za planinsko posestvo na Zla-tiboru v Srbiji. Ponudbo na Dr. Dekleva. Leskovac.
32H)7-1
Trgovski pomočnik
7. večjo kavcijo, mešane stroke, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«
22105-1
Dekle
ki ima veselje do kuhinje in gostilne, sprejmem takoj. Predstaviti se: Mestni trg 13, Ljubljana.
3:088-1
Mlajšo služkinjo
pošteno za vsa hišna dela t»r pomoč v go-!i'ni sprejmem takoj. Nas'ov v vseh pos oval nicah Ju tra.	22137 1
Natakarica
pridna s kavcijo se sprejme v boljšo -gostilno. — Naslov v \>eh poslovalnicah Jutra.
22119 1
Starejša
samska oseba
se sprejme v polno dosmrtno o=krbi proti primernemu predplačilu in vknjižbi. Ponudbe n.i podružnico Jutra Celje pod »Zanesljivo«.
22220-1
Več čevljarskih
pomočnikov
sprejme Kapitler Jernej, Ostrožno. Celje.
32219-1
Gospodje
ki bi bili pripravljeni delo. vati za naš zavod v Celju in njega okolici, po vsej Savinjski dolini in v krajih in vaseh sodnih okrajev Vransko. Laško. Šmarje pri Jelšah. Šoštanj. Slovenjgra-dec — nudimo fiksum in provizijo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Stalno mesto«.
2231 S-l
.G. Th. Rothman:
Gospod Kozamurnik gre na letovanje
11
»Oh, oh,« .ie zastokal gospod Koza. rmirnik, .torej naj se komedija znova prične?« A drugega mu ni kazalo. Gospod Kozamurnik je odprl kovčeg in jel stikati za Suknjičem, pri čemer se ga je lotevala čedalje hujša nervoznost. In še tako neumen je bil, da .ie delal to tik pred okencem, tako da drugi potni, k j nisG mogli do svojih vozovnic.
12
Ni čudo, da je nastal vseobči hrup, ki se mu je pridružil tudi uradnik pri okencu. Nazadnje je prišel mornar Pavle. Pa'-'e drugače ni napačen fant, hude nagle jeze pa je in malo izbirčen z besedami. »Kaj je to«? se je zadri. »Glejte, da se spravite s svojo ropotijo!«
Gospodinjo
srednjih let, inteligentno in pridno, išče vdovec. Ponudbe na oglasni zavod Schmolka, Novisad, pod pod št. »30«.
21831-1
Tekača - vajenca
in mlajšega elektromonter-
ja rabimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetilka«.	31799-1
Trgovsko
pomočnico
sprejme trgovina z mešanim blagom. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »(Pomočnica«.
21815-1
Resno odgojiteljico
ki govori francoski, nemški in srbohrvatski, sprejmem za otroke. Ponudbe s sliko in navedbo plače poslati na tvrdko Sava Ivkov, knjigarnar, Sombor.
31240-1
Iščem odgojiteljico
9 perfektnim znanjem francoskega jezika in klavirja, prednost imajo Svicarke ali Francozinje, z dobrimi priporočili in zdrave, k deklici od 14 let, katera govori francosko. Služba stalna. Ponudbe s fotografijo poslati na Josif H. Mandilo-vič. Beograd, Cika Ljubina ulica 11.	22315-1
Brivski-frizerski
pomočnik
z mojstrskim izpitom, išče mesto za takoj. Slavko Po-šek, Jeseniee, Kralja Petra cesta 17.
3185i>-2
Deklica
zdrava, krepka v 15 letu se želi izučiti kakršnekoli obrti, najraje šivanja. V hiši želi oskrbo, gre tudi kot pomoč gospodinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Deklica ir>0«.
22018-2
Isučcna kuharica
7. znanjem šivanja, želi nastopiti mes'o gospodinje pri zakonskemu paru ali pri samskem gospodu. Ponudbe: Jenkova 22, Ljubljana, A. D.
22022-2
Lesni strokovnjak
poslovodja z večletno prakso. zmožen vseh pisarni; ških in tehničnih del. želi stalno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strokovnjak«.
21971-2
Kot korespondent
pisarniška moč ali inštruktor iščem službo. Znanje srbohrvaščine, italijanščine francoščine. gimnazijska izobrazba. Tonudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oskrba«.	31994-2
Mlado dekle
vajeno vsega hišnega dela in nekaj kuhe, išče zapo-slenje. Ponudbe na ogl. odd. Jirra pod »Zdrava in delovna«.
220>2-2
Brivski pomočnik
hiter, tudi bubistucer, so-pden. želj premeniti službo lahko nastopi takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrsten«.
21949-2
Dekle
ki zna dobro kuhati in opravlja tudi vsa hišna dela. želi premeniti služb" lahko takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
Perfektna kuharica
z boljšimi spričevali, vešča nemščine, išče mesto tu ali izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra mul »Točno«.
23173-J
Pošteno dekle
želi premeniti službo. Zna kuhati, šivati, vrtna dela in vsa druga dela opravljati. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno Ljubljana*.	23130-2
Mlada natakarica
z jmanjem šivanja, želi službo takoj alt pozneje. Takoj ali pozn-je. Po-Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro - Prijazna .
22 124-2
Dijakinja
s tremi razredi mešf. šole odličniakinja, išče mesta v trgovini. M. Petelinšek, Moste, Zvezna ul. o.
•»1938-*
Zidarja
specla'ista za tovarniške dimnike, po r bujem. — Na< lo'* v vseh poslova'ni-ca:i Jutra.
22246-1
Mlina ria
w
ali fanta, ki ima res veselje do mlina, sprejme takoj Dobrišek. valjčni mlin — Štore pri Celju.
2232S-J
Inteligentno
vzgojiteljico
s perfektnim znanjem francoščine in nemščine, i^čem takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Muzikalična«.
220S6-1
Postrežnico
z znanjem kuhanja. — iščem takoj. Nas ov v vseh poslovalnicah Ju-ra.
22064-1
Pletilje in učenke
iščem sa s alno. K. Soss. Mesni trg 18.
22048-1
Krojaške mojstre
izurjene v izdelavi prvovrstne konfekcije sJt.ro-jenih žanrkih piaščev, sprejmemo. Posel s-alen. Nujne ponudbe z navedbo plačilnih zahtev za kos na ogl. odd. Jutra pod »Krojač«.
21958-1
Briv. pomočnika
in frizerko
samo dobre moči. iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobre moči 3PJ«.
23178-1
Sposobno prodajalko
veščo slovenskega in nemškega jezika, iščem za večjo manufakturno in modno trgovino. Dopise na poštni predal št.. 66. Celje.
22326-1
V*aka beseda 60 par; iavek S Din u dajanje naslova 5 Din. najmanjši tnesek 12 Din.
Šofer začetnik
išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu, položi nekaj kavcije. Naslov v vseh posl. Jirra.
21730-2
Uradnica
starejša moč, vešča vseh pisarniških del, knjigovodstva. korespondence, slov., srbohrv. in nemškega jezika v govoru in pisavi — prosi za nameščen je v Ljubljani. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nujno potrebna«.
21724-2
Brivski pomočnik
z mojstrskim izpitom. 23 let star, vojaščine prost, z 7.11.1 njem nemškega jezika, dober bubištucer, išče službo. Nastop po dogovoru. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brivec«.
21740-2
Kleparski pomočnik
dober delavec, dobi stalno mesto. Gustav Puc, Ljubljana, klepar in vodovodni instalater.
32177-1
Natakarico
izvežbano in vestno, sprejme takoj v službo Nabav-ljalna zadruga uslužbencev državnih železnic r. z. z o. z. v Ljubljani. Ponudbe na naslov zadruge. Masa-rykova cesta 17.
23104-1
Sposoben prodajalec
manufakturist. vešč slovenskega in nemškega jezika, vojaščine prost, dobi m'sto v večji trgovini. Reflektirs se samo na prvovrstno moč. Dopise na poštni predal fifi Celje.	23225-1
Služkinja
stara 19 let, vajena kuhe ter vseh hišnili del. govori slovenski, nemški in srbohrvatski, išče službo. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra.	21935-2
Trgovska pomočnica
želj kakršnokoli mesto, fire tudi izven Ljubljane. Nastopi takoj ali 1.' okt. Naslov v vseh posl. Jutra.
22000-2
Radiotelegrafist
išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen v delu«.	21707-2
Kuharica
išče službo za žandar-merijsko stanico. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »P-rfektna«.
21881-2
Dekle za vsa
sp'ošna de'a. zna neko'i-ko kuhati, išče službo. Zanesljiva in poštena, nas op 1. okiobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	21880-2
Narednik
govoreč 4 jezike, tudi piše slovensko, hrvatsko, nemško in italijansko, išče mesto vratarja. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Vratar«.
21927-2
Trgovski pomočnik
mlad. išče službo v trgovini z mešanim blagom. — Zmožen tudi nemškega in srbohrvatskega jezika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	31921-2
Absolventka
trgovske šole, tizučena v mešani stroki, poštena in zanesljiva, išče službe kot začetnica. Vstop takoj ali pozneje. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod Vestna prodajalka«.
31920-?
Natakarica
pridna in poštena, zelo prikupi ji ve zunanjosti, išče shižbo za takoj. Ponudbe pod šifro »Kavcije zmožna« na podružnico Jutra Maribor.	31921-2
Kateri gospod
plača mladeniču, prostemu vojaščine, šoferski izpit — temu bi vjzil eno 'eto 7a--topj z h\ a i-7n< pt< ,.«10 \Veiss, Frankopanova 2, 3n.ier.ci or. Mariboru.
21933-2
Absolvent
meščanske šole s šoferskim izpitom. vojaščine prost. išče primerne službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šofer«.
31895-2
Šivilja
za vse. se priporoča na dom. Fanj Hočevar, trafika Pugelj, Miklošičeva .'M.
31830-2
Postrežnica
zanesljiva kuharica, tudi kot gospodinja, opravlja tudi vsa druga hišna dela, išče zaposlenja čez dan. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3:917-2
Natakarica
de'avna. poštena, vrzi-rana v vseh gosti niških poslih, išče mes o takoj. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Natakarica-.
22107-2
Starejša trgovka
ki je vsled krize opustila svojo trgovino, išče primerne službe. Najrajši prevzame mesto voditeljice ka.kšne podružnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
•loj 1 7. -»
Kuharica
vešča gostilniške in privatne kuhe. samostojna, želi mesta v večjem obsegu. Po-nu !b" rr, 1 iri odd. Ji'm l>ol »Dobra moč«.
Postrežnica
ki zna kuhati, išče službo za dopo dan. Zna tudi nemško (ali cei dan). K. Galjevica 60.
22203-2
Gospodična
fina kuharica. popo'Tio-ma perfektna v vseh hiš nih delih. lepa l»,na spričevala tudi od vodilnih mest v večjih podjetjih. išče službe event kot. getpodinja ali podobno. — Cenj. ponudbe pro-i pod =Tudi inozem stvo« na podr. Jutra — Maribor.
22212 2
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Poverjenike (cc)
zavarovalne stroke, iščemo za vse kraje. Zaslužek lep. st-ilen in siguren. Dopise pod »Vzaj"mnost« na ogl. odd. Jutra.
22099-3
Visoko proviziio
nudim podjetnemu zastopniku pri prodaji povsod zahtevanega predmeta, zlasti v industrijskih središčih. G\ido premelč. Šoštanj.
31856-8
Beseda 1 Din, iavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dio
Zastopstva in
komisij, skladišče
za dravsko banovino vsake stroke sprejme takoj dober prodajalec tn orga nlzator. vpeljan, agilen in pošten.. Prima reference — po potrebi kavcijo v gotovini do Din 50 000— Ponudb > na ogl odd. Jutra pod »Verziran — pošten 50.000«
31783-5
Trgov, zastopnika
za posečanje privat. strank v Ljubljani in okolici — sprejme velika ženska konfekcijska trgovina v Zagrebu. Zaslužek zelo lep. Ponudbe pod »4-!i!82« na pu-blicitas, Zagreb.
21S00-3
Trgovskega vajenca
z zadostno šolsko izobrazbo, in kateri ima res veselje do trgovine gnnrtne stroke in oblačila, sprejmemo. B. Krlb 5c Preda I ič. Ljubljana. Kongresni trg 4.	31700-44
Absolventinja
mc>čan=ke šole z malo ma turo bi se rada izučila v trgovini z mešanim blagom. Cenj. ponudbe na |mdružni-■ Jutra v Celju pod značko »Stara 15 let«.
21808-44
Vajenec
močan, zdrav, 7. znanji m nemščine, se želi izučiti v trgovini ali mehanični stroki. Zaželjena vsa oskrba. ponudhe na podružnico Jutra Novo mesto pod (Pošten«.	21970-44
Beseda 1 Din. davek 3 Din &a šifro ali dajanje naslov* 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gospodična poučuje v nemščini
otroke. Poizvedbe v Dvo-rakovi ulici 6/1.
2791-4
Nemščina
v Delavski zbornici. Večerni t- čaji ob 1/2 7. 1/2 8 1/3 9, (glavni vhod desno) dnevni ob 2 in 3 (Čopova ul. zadnja veža).
22014-1
Visokošolec
sprejme instrukcije srednješolca, proti brezplačnemu stanovanju. Naslov: Ua-jeva 3/11. levo.
31981-4
Nemščino
slovenščino, klasične jezike poučuje profesor. N.Hov v vseh poslovalnicah Jutra.
317M-4
Rojena Francozinja
daje ure in konverzacijo. tudi na večer. Naslov v vseh pos ovalnicah Ju ra.
22001-4
Francoski
otroški vrtec
Fiignerjeva 17. pos uje vsak delavnik od 9 — 12. Popoldne tečaji za šolsko d> co in posamezne ure za odrasle v francoščini in ajigleščini. — Informacije od 12 do 14.
22143 4
Diiak
star 18 let. bi rad študiral gozdarsko šolo v Mariboru, pa je brez srrd«tev. Kdor hi mu mogel omogočiti študije. bi mu pozneje vse povrnil. Pismene ponudhe na ogl. odd. Jutra pod »D. M«.
23171-4
Klavir poučuje
učiteljica z diplomo držav, konservatorija. Gre tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
231S7-4
Akademik
ki Je v inrtrukcljah že dobro vpeljan, bi pouče val vse predme-e za srednjo šolo. Naslov v vseh poscvalnicah Jutra.
22204-4
Potnika
vpeljanega iščema Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za Ljub lano«.
22163-5
Provizijskega
zastopnika
za dravsko banovino za prodajo tehničnega usnja, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jermeni«.
32239-5
(Bajenci (/<ej
Gospod
knjigovodja, korespondent, išče zaposlenja za 2 uri do pridne in 2 uri popoldne. Coni. dopise na ogl. odd. Jutra pod »8—10 in 2—i«.
3:803-2
Perica
pridna in pošten«, lepo pere, prid-e na dom ali vzame domov perilo. Naslov: Marija šebolj, Frankojian-ska ul. 12, Ljubljana VII.
22084-2
Prodajalka
z večletno prakso, dobro izve/.bana moč, vešča tudi samostojnega vodstva podružnice. išče službo za takoj ali pozneje. Oenj. ponudbe pod šifro »Drbre re ference 1936« na ogl. odd. Jutra.	2j$8<j-2
Službo išče
absolvent trgovske šole.
vojaščine prost, z znanjem	stalno službo v boljšem
slovenskega, srbohrvatske-	saonu. event. tudi na
ga. nemškega jezika in st.ro.	Gorenjskem Ponudbe na
jepisja. — Naslov v vseh	ogl odd. Jurra pod ši
fro »Dober frizer«. 23142-2	22068-2
Brivski pomočnik
prvovrsten delavec. Išče
poslovalnicah Jutra.
Beseda 1 lXn. Iavek Dui ta šifro *1: dajanje oa»lova Din. Najmanjši ineeeic 17 Din
Vajenko
za strojno pletenje sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.	221113-44
Gimnazijci
ako rabite izkušenega inštruktorja. pišite na podružnico Jutra v Celju pod značko »Akademik«.
222^4-4
Gostilniške mize
in stole
naprodaj. Janševa l./I.
21983-6
Leseno steno
za predelitev lokala prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	22"21-6
Dalmatinske
smokve
za jelo, okusne, letošnje nudi po Din 5 kg Sever & Komp. Ljubljana.
219TI5-6
Gepljenke
cejp jene na naiodpornej ših in odbranih pod a-gah po soriimentu va. tira v.-ko banovino. C ne konkurenčn". Zahtevajte cenik. Uprava združenih dr< vesnic in tr nic Kmetijske družbe v Ljub ja-ni. Novi trg 3.
22041 6
Za jesensko saditev!
Sadno drevje. visoko, srednje in nizkod b na *o: jablan?, hruške, čreš-nje. višnje. čeSplje. orehe. breskve in mare ice. Pri' ičn jab ane na du-senovcu. odnosno para diže\'cu: hruške na kutini itd. Na zaogl najrazličnejše sor e po normalnem sorinvntu za drav r.ko banovino. Pristnost sort. brezhibnost drevja v vseh pog edlh. za.i n m čena. Pri naročilih nad 100 kom. poseb n pepu - . Zah'evaj' e cenik, ki se dopošje brezplačno. U-prava združenih dr'vernic ln trtnic. Kmetijske družbe v Ljub jani. Novi trg 3.	22040 6
Zamenjam
ali prodam
20 A. pn n lev dobrih čebel za motorno kolo. Ponudhe na ogl. odd. Jutra pod značko »1'godno zamenjam«.	21803-6
Opalograf
poceni prodam ali zamenam za dober pisalni stroj. Vladko Majhen, Dokležov-je, Beltinci.
2.:725-(5
Več mizarskih
skobelnikov
z železnimi vijaki, 220 dolgih, nadalje strešno zaroz-no opeko in bobrovec. proda Vidmar, Vodnikova 2.
22rtS7-6
že i	/»-■>>< # rffc


„L A T © J A"
razima Crema
omehča najtršo brado, zato je britje z njo užitek.
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo : »CHEMOTECHNA« — LJUBLJANA, Mestni trg 10.
Beseda 1 Din. iavek 3 Din ta šifro ah lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Mali avto
4-sedežen. 7 litrov bencina na IfH) km, poceni naprodaj. Vevče pri Ljubljani, gostilna A. Kuhar.
21871-10
Steyr limuzino
štiri vrata, v najboljšem stanju, pripravno za taksi, [►oceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22ii54-10
3foško kolo
luč, dinamo, prodam z* 450 Din. k:taro 150, fotoaparat 120. Mestni trg '"'I. Dušan.	22006-11
Turbino
za padec 1.40 — 2.50 m in vodno množino do cca 200 1 v s. prodam. Ogleda se lahko v obratu Vojnovič & Cie. Ljubljana — Vič.
22039 6
Motorno kolo
250 ccm. odlično ohranjeno. poceni prodam. — Primrkovo 99, pri Kranju.	21875-10
Otroški voziček
globok, ceno naprodaj. Wo fova 4.
22047 6
Otroški voziček
g1"bok, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
331796
Športni voziček
dobro ohranjen, prodam. 1'oizve se: Aleševčtva 24.
22168-6
Klavir, francoščino in nemščino
poučuje Aneta Potočnik.
strokovno diplomirana učiteljica. Večletna praksa. — Ljubljana, Beethovnova nI. 15, visoko pritličje, v sredi.
22331-4
Beseda 1 Dtn. Iavek o Din za Šifro tli lajanji- aasloTa
5	Din. Najmanjši znesek
17 Dmi
Prodam
izredno poceni 49 Schiitzen-bach . Essigbildner-ov normalne veličine. Aparati so 2 leti stari in se nahajajo v obratu. Cenj. ftonudbe pod >43'.ii>« na Publicitas, Tagreb.
31fi79-6
Ilolandske
cvetne gomolje
hijacint. tulipanov, narcis, krokusov itd. nudi Si-ver
6	Komp.. Ljubljana. Zahtevajte cenik!
21804-6
Strešno opeko
/stari bobrovec) roječi pu't, omaro, pisalne mize. les no pregrado, kopirno stiskalnico in drugo. prodam. — Podzve ee Ce ovška 50. med 12 in 14 22205-6
Beseda 1 Din, iav^k S Din la šifro al: dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Črn pianino
železne konstrukcije. močan glas, prodam tudi ! za vlažne knjižice. Kos j Idrijska ulica štv. 3.
22028-26 1
Opel
generalno poprav'jen. limuzina prodam za Bcr-kel vago. hranilne knji žice. manufakturo al kaj drugega, ške- ■ Vran-ako.	22038-10
Indian motor
s prikolico 600 ccm. nove gum'>. zelo ekonomič- n in mariven. takoj poceni prodam. Miklošičeva 14.	22242 10
Bp»eda 1 Din. Iavek 3 Din ta šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
KOLESA
celo poceni pri
S. Rebolj & Drug
Qospo«vetska 13.
95-11
Kolesa in šivalni stroji
najboljši nemški fabrikat. najbolj poceni, dobite samo v Novi trgovini. Tyr-ševa 36.	21793-11
Kolesa
prvovrstna, po neverjetno nizki e^ni naprodaj pri »PROMET« (nasproti kri-/anfke cerkve).
219,77-11
Kolo
moško in damsko. pn-o-dam. F orijanska 15 1.
22197-11
Sachs motorji
in kol^a najceneje Remec Oskar. Dolenjska c. 5.	221S3 11
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pletilne stroje
prodam po zelo ugodni ceni od št. 4 do št. 12. v širini od 50 do 100 cm. — Stroji so bili malo časa v obratu ter so isti v najboljšem stanju. — Anton Savnik, škofja Loka.
31732-29
Motor na upojni plin
za 25 ks s pečjo za oglje kupim. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Motor
31953-29
Sachsmotor
dobro ohranjen kupim. Ponudhe na ogl. odd. Jutr«. pod šifro »Dobro ohranjen «?88«.	21065-2»
Pletilni stroj
10/100 v najboljšem stanj® ugodno prodani. Naslov v vseh poti. Jutra.
22039-29
Čevljarski stroj
(Cilinder) v dobrem stanju cena Din 20« M proda J. Hrihšek. Podulce p. Kaka pri Krškem.
31961-3»
Šivalni stroj
in žensko kolo zaradi od-
potovanja. poceni prodam. Napoleonov trg 0, pritličje, desno.	31903-2»
Klavir
dolg. poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	2206-3-2«
Tenor banjo
kupim ali zamenjam za ei tre. Naslov v vseh posl. Jutra.	21950-26
Vajenca
za pekovsko obrt. zdravega in močnega, s.prej-me takoj pekarna Franc Potokar. Litija.
22152-44
Učenko
za deUkatesno trgovino z znanjem nemščin- ln z oskrbo v hiši, sprejme Deiikate-a Terčon. Kranj 21853-44
Dekle
staro Ifi let, poštenih staršev, išče učno mesto v frizerski stroki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31798-44
Vajenca
mizarskega, poltenega, moč-ne<ra. sprejmem. Tirana v hiši. Mizar«tvo »Sava«. — Rožna dolina. Cesta IX, štev. 9.	23112-41
Oroslav Dolenec
Ljubljana. Wolfova nI. št. 10 zopet kupuje vosek in med ter prodaja sveče vseh vrst in slaščice.
31«
Klavir
dobro ohranjen, prodam. Ciglarjeva ul. 23.
22044-25
Skungs
in vseh vrst kožuhovino — najugodneje prodaja in spe cielno izdeluje krznar Jo sip Dolenc. Ljubljana. Sv. Petra 19. telefon 22-62.
219 <
Trgovski inventar
dobro ohranjem prodam po ugodni ceni. Kejba Anton Šoštanj.	21<)57-6
Gramofonske plošče
in gramofone bivše tvrdke A. Rasberger dobite po razprodajnih cenah. Sprejema se -udi hranilne knjižice. Dalmatinova 10.
3:999-6
Aparat
za zdravljenje nervoze in revmatičnih obolenj, prodam poceni. Ljubljana. On sposvetska 14.
1S35S-6
POZOR!
Ne pozabit- si ogVdati planine in harmonije domačega izdeka tvornice Ivan Kacin. Iz Dom-ža1. Vsa pojasnila cene dobile na velesejmu, paviljon »F«.
22114 26
Klavir
prodam za Din 3000 — Nas ov v vseh poslova ni-cah Jutra.
22247 26
Kratek črn klavir
ugodno prodam. Naslov vseh poslovalnicah
Jura.
22201-26
BREZPLAČEN »OUH V IGRANJU I
Izkoristite
20% popust
kater ga nudimo pri nakupu KOLES radi pozne .■sezone. A. Adamič in Co Ljubljana. Igriška u'. 3.
22127-11
Pletilni stroji
št. 12, ilOO cm dolg, maV) rabljen, ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23140-2»
Nov pletilni stroj
št. 3';,'SO ejn, ugodno prodam. — »Mela«, Smartinsk* cesta 10.
231C3-38
DAMSKE PLAŠČE ZA JESEN
; jdi in sicer:
Vsakovrstne dežne od 180.— do 450.—, damske in dekliške trenčkoate od 250.— do 550.—, damske hubertuse od 240.— do 300.— otroške hubertuse v vseh velikostih od 135.— do 300.— kakor tudi vse ostale vrste jesenskih in zimskih plaščev, oblek, kril in bluz, hlačnih kril, športnih jopic, pisarniške klothalje v vseh velikostih in fazonah v veliki izbiri vedno na zalogi, po najnižjih cenah.
F. I. GORIČAR,
Ljubljana, sv. Petra cesta 29.
Mojstra
za izdelavo salame
mortadele in vseh ostalih prekajenih izdelkov, sprejme večje industrijsko podjetje. Vpoštev pridejo samo prvovrstni mojstri, ki imajo veliko prakso v največjih podjetjih te stroke.
Ponudbe s priloženimi spričevali v prepisu o dosedanjem delu in z navedbo plačilnih zahtev nasloviti na oglasni oddelek Jutra pod >Majstor 1936.«
Peresnice ....	% #	• • •			Din	2.—	komad
šolske mape ....					»	3.—	»
nahrbtniki ....	M #	• • •			»	13.—	»
aktovke .....		• • •			»	35.—	»
otroške dolge nogavice	od	• • •			»	3.—	dalje
otroške volnene vestice od .		• •			»	25.—	»
otroške naramnice od		• • •			»	(>.—	»
baret čepice od . . .		• • •			»	18.—	»
žepni robci od . . .	# #	• • •			»	1.50	»
otroške triko hlače od .	. #	• • •			»	10.—	»
otroške triko majce od	m	• • •			»	15.—	»
brisače od ....	• •	• • •		#	»	o.—	»
gumi pelerince od . .	• •	• • •			»	85.—	»
otroški Hubertusi od .		• • •			»	150.—	»
mornarske suknje od .		. . .			»	150.—	»
Trenčkoat od ... .	. .	. .			»	150.—	»
otroški čevlji od Din 17	* f	Din 18-	*	Din 25		.—, čevlji za	
deklice in dečke št. 30-35	Din	42.—, Din		60.	—, čevlji za dečke		
št. 36-30 I>in 5t).—, Din		— Din	75.	—,	telovadne		šlai^ice
Din
«1.—, šlapice
A N T.
MESTNI T KG 20
iz kamel
KRI
L J U I*> L J
S
dlake Din 21.—
P E E
A N A
STRITARJEVA UL. 1-3
Beseda 1 Din, lavek 3 Din za šifro ali dajanje aa&lova j Din. Najmanjši zneatk 17 Din.
3 legitimacijske
slike
10 dinarjev. — Pavluvčii, Po-
3'. 640-30
Parcele
po 1.) Din m* v bližini Opekarske mitnice proda črnagoj. Glince, Tržaška 14.	33008-20
Vas stanejo Leica film Ijauska 12.
Fotografski atelje
(bivši Jagodičev) v Kranju. ocldam. B aznik M. J ukova 23. p. Kranj.
22151 30
tt-t-Tl
rt i
Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro aH lajanja naslova 5 D:a. Najmanjši aesek 17 Din
Nova jedilnica
masivna, hrastova. kuhinja, razna gostilniška stekleni-ria. valjar in krogle za balinanje iti. radi odpotovali ceno naprodaj. Naslov ■v vseh poslovalnicah -Jutra.
Na obroke in hranilne knjižice
POHIŠTVO
Najvišja izbora vsako vrstnega pohi;tia, sobnih
in kuhinjskih oprav. Sperane spalnice, orehova korenina . . . 5000 šperant spalnice plcsk. 1 t>LX' opiare
400
postelje ..... 13" kuhinj. oprave ... 630 kuhinj, kredence . . 350 kuhinj, mize .... 120 kuhinj stoli .... 50 otroške postelje . . . 325 otroški v 1 o žk ■ ... 60 otroški moilraci . . I-'" jnolraci	.... 230
žični vložk! .... 6?"» gostilniški sto!! ... 22 zaboj za premog . . S-'' zaboi za smeti ... 5H Izvršujemo pohištvena m Stavbena dela po oaftrtu. Sprejemamo v*a popravila po konkurenčni ceni.
Se priporoča:
Mizarstvo »SAVA«
Ko/rta dolina Miklošičeva ces!a 1»
lie*eda : Din lav'k 3 Din za šilro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 " Din.
Valvazor
kompleten. 1. izdaja. vezan v peiiramciit, sploh najlepše ohranjeni izvod, proda Kor-nič. trgovina Magdič, — Ljubljana.
2299 J S
Hranilne vloge
vrednostno papirje kupu !D prodaja najbolje
Al. Planinšeb
a 2 bančnih Kredit ihhIov Ljubljana. Beethovnova ul štev. 14/1.
Ž14-16
Hranilno vlogo
Mestne hranilnice v Mnri boru Din 50.000, kupim takoj. Al. planinšek Ljub liana. Beethovnova ul. 1. nad. Telefon 3510.
3". 9*5-16
eseda i Din. lave! i šifro ali dajanje Din. Najmanjši 17 Diu.
; :i Din nnslnva znesek
Moški površnik
v> visoke postave, prodam. Ogledat: med 12 in 13. uro Puharjeva o'V„ stan. 16.
21874-13
Moške obleke
prodam. Naslov
siovaluicab Jutra.
VSi II pO-
21814-13
gS
M
B»se.1a 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje uaslova 5 Din. Najmanjši tuusek 17 Din
kupu |p
v a
Ijana.
Želod
po najvišjih Rohrioaun.
cenab Ljub 31463-7
Otomane
d"hro ohranjene, po ugodnih cenah naprodaj v hotelu Oreh v Mariboru.
Hrastova
črno in l»-!o oti ljivo. ujodno p Kč. Fiignerjtvu
jedilnica
•oško poste-irodain. Ba-2'I. 3<-'-
ul.
Moderno pohištvo
har-l.a.m za-v vseh
W lil f en 'j
'ko m stensko uro ong) poceni prod; selitve. Naslov
oslovaliiicab Jutra.
J2HX>-1
Kuhinjsko
d
tridein kupim. Na slov ainicah
gredeneo
,'ero ohranjeno, I : v v vseh pojil t ia.
33189-12
Spa?rs!co
T? dve oeebl. dobro o-liranjeno. prodam. Na t ov v weh poslovalnicah Jutra.	22193-12
Polno jermenih
žago 60—71 Vin. tudi polovični jermenik s cirk. in vsem potrebnim materijalom isto iokomobilo 8—12 k. s. kupim. Ponudbe na naslov Znidarič Vekoslav, lesna trgovina. Logurovci pošta K rižev ci pri Ljutomeru.
2:7.7-7
Otroški stolček
kupim. Ponudbe na ogl. odd. -Jutra pod »Stolček«.
2!907 7
Hranilne vloge
kupite ali prodaste
najbolje potom moje pisarne.
Rudolf Zore
Ljubljana Gledališka 12.
Telefon 3S-10.
31785-16
Ureditev dolgov
potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih za-devah in vseh drugih trgov sko obrtnih poslih. Stro kovne knjigovodske
revizije sestava in aprobacija bilauc. Preskrbe kreditov, nasvet; glede hranilnih vin in plasiranje istih. — Vsi
posli kmečke zaščite. Edina koncesionirana komercialna pisarna LOJZE Z A J C Liubljana, Gledališka nI. 7.
Telefon 3S-1&
21-16
Frezer
dobro ohranjen. pogon na jerm. n, kupim. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod Zadnja cena«.
22066-7
Siare moške obleke
čevlje, perilo in posteljnino kupujem. Dopisnica zadostil ie. Pridem na dom. Alojzija Drame. Ljubljana Gallusovo nabrežje 29.
2!939-7
Poravnave
plačan ja dolgov
posredovanja kreditov in gotovine
na hranilne knjižice, nalož lie kapilala 'tudi hranilnih vlog). zaščitne reditve, davčne napovedi. knjigo-vodstvene revizije, bilance in vse druge trgovslco go spodarske posle izvede in izvedeniška mnenja oddaja konesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani Cesta 29. oktobra (liimska cesta) št. 7- fZe pismena pojasnila znamke.'
22057-16
Osamljena gospa
z dežele, lepo prosi priletnega gospoda za ">000 Din posojila. Je v potrebi, vračilo po dogovoru in obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jako hvaležna«.
31 •jro-
Kompanfona
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje aaslov* 5 Din. Naitr-anjši znesek 17 Din.
Čistokrvne
fokstcrš.fcrje
resaste dlake, mladiče 3 :n
o
Zuptinč lovska
41.
stare, prodam. Ljubljana, Ce-
22030-2,7
MizrJ štedilnik
(Tisclvparherd). rabljen, kupim. S rah Pranjo tr, govec. Gomja Radgona. ! nudbe
sodelavca s kapitalom ca 3 00.000 Din -/a izdelavo j bre-zkon kur ene n "ga arti-j kla v Mariboru, iščem. ' 50 odst. zaslužek. Denar ' zajamčen <? stroji — Po-pod »Seriozno* na
21351-7 i Publicitas. Za>
0\čjalv
naprodaj. Na-PP»Ujv. Jutra.
1 leto slov v
s*.ar, vseh
S.1S, 27
l es sp-ur.e]
nij«v-bf I. z dolgimi nšesi. 3 in pol mesece star, že čist za sobo. naj Kolb & Predalič.
Zešss trioder
dober, kupim. Ponudbe s c--no jiod »Triedvrc na ogl. odd. jutra.
22081-7
Gostilniške mize
kupim in gosti niško kon i cedijo vzamem v najem. | — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gro-ulna-.
22046-7
2 izložbeni okni
pli <ami ro'~ti. kupim. Nosov v vseh po-loval-nicah Jutra.
22150-7
Knrbidne kon ve
;reb.
21849-16
Din 15.000 posojila
; nujno potrebujem. Dobro ! cbre,-to vanje, jamslvo s!-: gumo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro — ! »U-oe.i i nlčar in po-e -nlk
22065 36
prnd.a;
trz 4.
•7.;-v .7
Mlado
psico
volčje [>asme. staro 4 mesece. takoj [ecfuj ro',,annrj. A ž m,-, n Zvon k o, Jesenice. Fužine, Ruardov trg 1.
2 i73' 27
prazne, kupim, na T.-cUarve. Zrlnjskega trg.
Ponudbe Maribor. 9
22213-7
Psa volčjaka
čistokrvnega. 5 mesecev ftar'-ga. dobrega čuvaja, prodam. Lampetova. "št. 14. Trnovo.
22245-27
Beseda l Din, davek 3 Dm M šifro ali dajanje naslova 6 Din. Nojmanjši znesek 17 Dla
Kislo zelje.
repo
novo, prvovTstao :n glavice za sarmo v sodčkih io bavlja po naročilu » vsaki množini po brezkonkurenč ni ceni Gustav Erklavec Ljubljana Kodeljevo Pov Setova 10 Telefon 25-9:
209 33
Kislo zelje, repo
lii sarmo prvovrstno int brez konkurenčni cen? vsa ko množino dobavljam. — Boman. Ljubljana Sv Pe tra c. 81 tel. 35-39
311-33
Dolenjsko črnino
prvovrstno ocenjeno na vinski razstavi +4 pri bližno 100 hI. ima naprodaj g. Pfeifer Lina. Ltakovec ori Krškem.
21858-33
J tj f j i
Bese«la ! Din. lavek S Din '.a širro ali lajanje n ulova > Din Na manjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
;upuje do najvišjih eenar
fERNP - juvelii
'-jubljana Wolfova altca i
Zlato
kupujem po zvišanih cenah. F. Cu-len. Prešernova ul 1.
220-36
Vlogo Mestne
hrani?n;ce
ljub'jansk" ca 150.000 Din. prodam Prnudbe na o>r'. odd. Ju ra uod 150.000«.
22105-16
Katera oseb«
posodi na hišo brez do ga na prvo m'»-'o 5000 za 1 le-o. Plavam po P," „ obresti, vrnem me-ečno Cenjene donite na o<id Jutra pod »Katera o^ebat.
22243-1^
Beseda 1 Diu. lavek 3 Din ia šiiro al; lajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 " Dio
Mesarijo
s po-rsvom. oddam v najem brez koncesije. — Naslov v vs h po^ oval nicah Jut:a.
21882-17
Trgovino
z mešanim blagom, oddam v najem Dopi>-' na og . odd Ju ra pod Pro
meta 30.000 Din
22208 17
Manjšo trgovino
oddam v naj-em. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dobro-idofa«.	22223- .7
Beseda Din. davek 3 Din ta šilro al; lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Lepa prilika
V letoviškem kraiu na Oo-renjskem naprodaj gostilna po zelo nizki ceni 35.000 Din. Tudi trgovina se lah ko prične., Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
29513-10
Hiša v Turnišču
pri Ptuju, 3 sobe, kuhinja, klet, svinjski hlevi, dr\ar-nica. lep vrt. velike brnj-de. studenec in njiva, vse v eni |«iree!i 3 min. do železniške postaje, hiša je v zelo dobrim tanju. vse prenovljeno, z elektriko, pripravno za vpokojenee Cena 53.000.- Diu. Julij Cjurasek. Ptuj.
3:9,>S-20
Hiše — posestva
od 20.000 naprej Trgovine — gostilne
pekarije. prodaja Po«redo-valnic«. Maribor Slovenska ulica 20.
319PC-2<i
Dvedružinska hišica
z vrtom, takoj naproilaipo zelo nizki eeir. Ljubljana. Sfoiie« '."O. 1'oizve se tam vsaki dan Jo 169 od 9. ure zjutraj do 15. ure zver-, r.
22 a it i-20
Na Celovški cesti 78
oddam večje gospodan-ko poslopje, primarno za d lavnico. Poizvc se pri hišniku.	22154 20
V Celju
naprodaj parce a v Izmeri 1672 kv. m. Nasiov v \>eh poslova.nicah Jutra.
22216-20
II
Hiša
z vrtom in njivo v Drnv-! iah Ljubi ia na . u g,-ln« na -proda;. Informacije I a e iz pri ja /n* 's': -ti na Kavčič. v '/.z. Šiški.
22P32-20
Dvostanovanjsko
hišo
nova. 9 kilometrov od Ljubljane, z velikim vrtom. prodam. Poizve se v cvetličarni Bait.
220.5.1-20
Lokal
oddam Zraven tudi ve-:iko kuhinjo, v kateri 6« ahko pos avi poste, ja za eno ot-ebo. Sv. Jakob. Rožna ul. 37, Dolinar.
22071-19
Buffet in delikateso
v centru mesta, vpeljan obra,i. najemnina za sta novanje poleg buffeta nizka. Za zakonski par sigurna nksieienca. Pojasni a: Kurir. Zagreb. Petrinji-ka 45.
21959-19
Velik prostor
krasen, svetel, v I. nadstr.. primeren za delavnico al' skkidišfe. oddam takoj. Ponudbe (iod >Center mesta« na ogl. odd. Jutra.
23130-19
Dvodružinsko hišo
novoziilano, prodam. — Vzhodni del mesl.i. Ona F»in Iflj.Otn. Informacije }>r: »Posest«, Miklošičeva MI.
22033-20
Hišo
pri Stadionu. •> sob. vrt ograjen 9W m! prodam. Lahko «e prevzame hipoteko 45.000 Mestne. Naslov v vseh posl. Jutra.
21943-20
Parcela
pri Sta lionu, 300 galna. za zidanje trgovske hiše. Naslov v vseh
„PK£SI
realilel. pi«aroa. dt. t o. t.
Ljubljana
Miklošičeva cesta 4/11.
proda:
HIŠO. novozldano. eno-nads ropno. tri.- ano vanjsko. 740 kv. m. zemljišča. M-tvte. Din 150.000.— Hipoteka Din 35.000.— HIsO novozldano. cno-družin-ko. 512 kv. m-vrta. Most . Din 31-UOO.. H1SO. rii.ads ropno. no vozidano. štiri--ano \ aiijfko. cen er. z m-. jiš: e. Din 670.000 Hi-po • ka 240.000.— Dober dono.-.
HISO trmadstropno. o-remstanovanjsko, najmodernejši kemtort. vrt. center. 1X80.000 Din. Hip J eka 4SO.OOO-HISO. novozldano. š iri r-;anovanj"-ko. Bežigrad. 290 kv. m. vrta. Din 220.000— HISO novozldano. tri-sanovanjsko, 537 kv. m zemljišča. Sp. šiška. Din 250.000 — Hipot ka 140.000 — HISO. trlstanovanjsko. 380 kv. m vrta. Mor-t,. Din 160.000— Hipoteka 72.000— HISO novozldano. tri<~ a-novanjsko. 700 k v. m. vrta. b isu tobačno tovarn-. Din 190.000— Hipoteka 100.000— PARCELA 812 kv. m Sp.
Šiška po Din 160.— GOZDNA parcela 6.5 ora a pri št. Vidu za Din 26.000 — za knjižico Zadružne zveze.
2195 20
Sobo in kuhinjo
oddam mirni ttranki. Mencingerjeva 30.
32030-31
Trisob. stanovanje
s pritiklinnmi oddam za november. Ho!gar?ka. ul. 2.5.
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami o<iilam s 1. oktobrom. Opekarska e. c. 4:.	23031-21
Enosob. slanovanje
oblam 1. oktobra. Kodeljevo. Slomškova ul. 1.
22032-31
Enosob. stanovanje
v Staničevi ul. 20 in dvosobno na Dolenjski cesti 'S oddam. — Ogled.ei od 9—12.	22030-21
Stanova n .je
2 sob. kabineta in kopalnice. od l.'m v Gerbičevi ul. 20, Kolczija.
22056-21
Enosob. stanovanje
f pritiklinami in vrtom, oddam Rožna dolina X 8	22023 21
Prazno sobo
s kuhinjo (e>kirika p in. voda i v e ntru. nad kavarno Evropa. Tvrševa 15 I. oddam ^ 1. oktobrom. Poja-nlla — Tel. 29 52 Ogled od 4—6.
22075-21
Dvosob. stanovanje
v visokem	pritličju oddam.
Triglavska	ul. 9. v:s. priti.
Ozleda se	lahko od !<• ure
dalje.	31914-31
Samski osebi
oddam sončno gobo. kuhinjo. kopalnico, kabinet v
centru. Ponudbe odd. Jutra pod
na ojrl. 43-' Hm 2"0:iii-21
Enosob. stanovanje
Zg. Siškl 225 fna-pro-ti Carmana), takoj oddam.	21873-21
Enosob. stanovanje
v podpri! ičju. takoj od dam. A ešovčtva 42. Sp. Slška.	22125-21
Stanovanje
dvosobno in enoobno v blžini Tivolija, oddam manjši družini odra.sih 1. novembra Najenuiino zelo nizka. &k:-abče'.a 17.
22122 21
Komfortno
stanovanje
dvosobno, eončno. - t -ra o oddam. C'- ta v Rožno do ino 26/1.
22120 21
Dvosob. stanovanje
komforno. oddam ma-los evl ni ctru^mi za ck o. b r po eg tramvaja in cerkve. Rožna dolina c. XIX. št. 16. 2212121
Trisobno stanovanje
komfor no. so nčno, lil . oddom za ok oh r aii no-v raber. Aleto-andrcva 4,IV. vrata 18.
22108 21
Dijaka
sprejmem be žigrajske
slov V VS1 Jutra.
r.sžicšolca
takoj tik gimiltizijc. Nadi pošlo val p ea li 2:-7'-22
Dve dijakinji
sprejme v \vo o. krbo in nadzoivtvo učltel,- ka
družina. Naslov v v.seii po- ova nicah Ju ra.
22165 2?
OprcmViono
sobo
?nlni, za
brez. v al ni
ah Juti
Diiaka(injo)
in m v ni polno o-
Za rolet? s iai vroče dneve
Ostanki "tlariborskih
Tekstilnih tovarn
brez napak, pristno-barvm s Paket serija S<; vsebina: 15—21 m [jriraa oiisiordov, lou-nngov in cefirjev aiooke srajce, vsak i kos najmanj 3 m, | daije »Paket Serija istotako 13 do za ženske pral-ooleke, dečve v najlepših predpasniki
S/o« 21 -"-i ne
t Dirndlj, barvali.
D5
'p
Tristanovansko
j'o
ne,vozi lann. prodam pri Trnovski cerkvi. Naslov v vseh jHhdovalnieah Jutra.
Di

/
itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 10" Dm. — Za isto ceno .Paket serija P4 vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in na-mizno perilo, barva-ket serija
Ler 10
j. p, do
tak'
P,a n:-
,l:it
Z a::
<horr.' 'n ;,ri)
■—BgMHSg
Beseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro alt lajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek -.7 Din
-KO
GO
.K O S
iošilli!
m n;;
blf in žf
- V 7
piač i O
i ca
Stanovanje
dveh
rnirn;,
I j.ini.
iščem
nudbe
odd.
sob ne za Za do Jut
stranka dveh
s pritiklinami v novi hiši v Ljub zmerno eeno — 1. november. !'o-15. t. m. na ogl. m pod -»Solidna
oseb«.
»1<M
on
m-, vo-
vile ali naprodaj, posl. Jutra. 2:940-20
Ilišo
po nizki ceni. Pe-
prodom
sta dveh cesarjev št Barta Štefan.
87-
21910-20
Lokal
za mirno obrt, ugodno od-lam. Rimska 3.
23M3-19
Lokal
v cen'ru meta oddam takoj. — Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra.
22133-19
Gostilno
in vsa gospodar-ka poslopja z 15 ora i nan---va. prodam. Stavb' zi dane in z opeko krite. Oddaljeno 3 rainu e od cerkve Sv. Andraž v S ov. gor. ob braicv. cesti Ptuj — Radgona. Cena se izve pri la-tnikxt čuček Juriju. Drbetu-šec. pošta Sv. Andraž v Slov. gor.
21854 20
Hiša
z vrtom, naprodaj v 1 mesta Celja. Nnslov v v poslovalnicah Jutra.
2«v\'
/illl Seli
Stanovanje
Beseda 1 Din. da/ek 3 Din za šilro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Šlir:sobii0
stanovanje
komfortno, oddam v bližini cerkve sv. Jožefa za november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
310:02-21
Dvosob. stanovanje
pritiklinami oddam takoj Hrenovi
ali za oktober ulici 12.
21104-31
Moderno stanovanje
kompletno, 2 sob. kabineta, kojKilnice v L nadstropju, oddam mirni stranki 2—3 odrasl:« oseb 1. novembia. Lepodvorska 33.
21002-31
Beseda 1 Din. lavek S Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din
V Brežicah
:n okolici ugodno ,-roda jamo hiše, stavbiš&a. vino grade, sadovnjake, arondi-aua vinogradniška pose <tva. proti gotovini. Dprava Atiemsovib posestev, Bre žice.	112-20
Hišo
gospodarskim poslopjem in sadnim vrtom, na Gorenjskem, prodam ali da.n najem solidni dru/.ini. — Vodovod in elektrika v hiši. Naslov v vseh poslo-nicab Jutra.
21S02-20
Okrajna hranilnica v Kozjem
proda dobro vpeljano gostilno v srei.tni lica Kozje s poslopji, kegliščem in ca 5 oralov zemlje. — Cena 163.009 Din. Plačilni posroji ugodni. Kupnina se, lahko poravna tudi s knjižicami Okrajne hranilnic." in Celjske mestne hranilnice. Pojasnila daje Okrajna hranilnica v Kozjem. Ponudbe do L oktobra.
31620-20
Prodam hišo
z dobraidočo pekarno. Naslov v vseh poslovalti", M> Jutra.	2'.s,'7-20
Hišo z gostilno
prtprpvno tudi za trgovino.
večjim vrtom v Ljubljani. prodam za Din 250.000. Prevzame se lahko nekaj hipoteke. Pristavec Fran-o, Ljubljana. Erjavčeva (a 21781-20
KeSrrta ; L)Ui lavek .H L>in 'ji šifre ip lajanje naslova * Din N« im .njš' to-sek 17 ' Din
Bančno kom. zavod
Maribor Ai-ksanirova 40, izvršuje na;b,,|jr nakup -n prodajo HRANILNIH VLOG v se ti denarnih navodov — 7a odgovor Din 3 znamk 217 !6
TVROKA
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA - javlja, da jemlje do nreklica v račun zopet
HRANILNE KNJIŽICE
Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice.
149-16
Vložim 40.003 Din
v primerno dru^a.iv>i"fvo Po-o'i'7 jem s*" di L.iublia-ne krasne enonad.V^pn" dvoriščne loka'e ter v s'i pa'aAi t-a. lokal c sto. Imam trgoveko kon rešilo in obrt — P-nudbe na ogl. odd. Jutra ned »Pošteno dru-žabništvo«.
22123-1P
Din 20 000
go»ovine ali hr.ani!no kn:i"ro Oet'«ke poso:!!ni(,(j ro-b:m proti eventualni n :'/bi in si<r»i-remn odolaeilu. Ponudbe na podružnico Jutra Celje ood značko »Toeno«.
Kčem družabnika
za bolj so obrt,	s kapitalom. Ponudbe na	podružnico Jutra Maribor	pod -Kuverta«.	322.14-16
Dnsžahpika(co)
s kapita'om za povečanje trg. z vinom išče trgovec. star 33 let sanvki. s rokovnjak. Dopir-e na ogl. odd. Jutra nod »Siguren dobit, k 100 oon«.
' 22199 1P
Med mestom fn deželo
posreduje Jutrov mali osrlasnik
Veliko zemljišče
travnik skoraj ob glavni cesti v Ljubljani u-porabno za razno, prodam Cena nizka Spre) mem tudi knjižice Na ov v vseh poslovalnicah Jutra
31916-20
Lepa hiša z
večjo delavnico
in velikim vrtom v Domžalah — kakor tudi lepa HIŠA Z DELAVNICO in velikim vrtom na Javor niku ob državni cesti — ugodno naprodaj. Vzamejo se tudi hranilne knjižice. Vprašati pri Društvu posestnikov, Ljubljana. Sa lendrova 6.
31901-20
Dražba posestva
!'ri sreskem sodišču v Ptuju lio dne 24. septembra 14)"6 j ob 9. uri v sobi št. 7 dražba posestva vi. št. 29 d. o. Zakl v izmeri -V ha 90 a 1? kv. m. — Cenilna vrednost Din 223.000. Najmanjši ponudek Din H30.000 — Posestvo leži ob ha n, -vinski ees'i Ptuj X«'"t rkev - 2 e tale in sestoji iz prostorne stanovanjske hiše (7 sob), hleva za 2» glav živine, gospodarskega poslopja in velikega kozol travnikov 'tri in pol ha), pašnikov, vrtov in sa-inosnikov ;'2 in pol ha), njiv (4 in pol ha) in goz-lov (U in pol ha). — Natančnejša pojasnila pri agenturi Piehler Jurij v Ptuju.	3:W5-2b
Dvodružinsko vilo
po 3 sobe, kupim v Ljub-Ijaui. 1/3 do 1/2 hipoteka, drugo gotovina. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »•Prompt«.	23101-20
Vilo
z vsem komfortom z naj-: pso lego lepim velikim vrtom, prodam Predem hipot ke. Naslov v v.s^-h poslovalnicah Ju tra. .	22067-20
Tristanovanjsko \i'o
z vrtom, na zeo razgledu1 m 'n solnčnim k.-aju. prodam. Po rebna gotovina 50.000 Din. o--1 a o hipoteka pri H-ani niči dra"ske banovine. Kot?' r. J r-onice. Ce.- a na Golico.
22042 20
Dvodružinsko hišo
prodam za 70.000 Din. — Vzamem tudi ne' a1 hra ni'nih knjig. Pobr-žje. Somškova 26. Spe.-ovo selo.	22210 20
2 -sobno stano\-anje
>b-[>o, s pritiklinami, v I. nadstropju, oddam 1. novembra. Ogled od 10.—15. ure. Bleivveisova 15. nasproti »Banske palače«.
31890-21
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob. kuhinje in shrambo na lepi. solnč-ni legi, četrt ure oddal je no od postaje Šmartno ob Pa k i, oddam takoj v najem. Pripravno za upokojenca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31930-21
Trisobno stanovanje
kopalnica, kabinet in 6 pri tiklin, oddam za oktober ali pozneje v II. nadstropju. Vprašati pri hišnici Dvora-kova 3.	22 S2-2H
3-sobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, oddam takoj ali 1. oktobra. Vse prečiščeno. Zadružna 10, Kodeljevo.
23098-21
Trisobno stano\-anje
s pritiklinami. prvorazredno, v poslopju jc lift in tekoča topla voda ter centralna kurjava, odda za oktober ali r.ovember v bloku Nebotičnika Pokojninski zavod za uameščen-ce v Ljubljani.
Dvosobno samsko stanovanje
s kopalnico in predsobo, prvorazredno, v poslopju je lift. tekoča topla vo«la in centralna kurjava, odda tifcoi v bloku Nebotičnika Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
22191-31
Samsko stanovanje
enosobno, s kojulnico in predsobo, prvorazn dno, v poslopju jo lift, tekoča top. la voda in centralna kurjava, odda z» oktober ali november v bloku Nebotičnika Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
22092-31
Stanovanje
dveh sob in kuhinje, oddam z oktobrom aii novembrom. Kapiteljska 7/1.
Stanovanje
3 sobno, komfortno, blizu novih šol oddam za november, Dravska ul. 18.
21961-31
Dvosob. stanovanje
s kabinetom oddam za 1. oktober v 1'ovšetovi 33. ' Kodeljevo. Vprašati Lkmar .Vodnikova .3.
3:963-21
Dvosob. stanovanje
p pritiklinami. krasen razgled, mir. parke; i. e-lektrlka. voda v vili zraven ho e'a Bellevue. Pod Gozdom 10. oddam.
22024 21
Za Bežigradom
blizu gimnazije) iščem stanovanj« za 1. november; ero ali dve sobi, vse p:i-tikline. Ponudbe s eeno na
ogl. odd. Jutra
pod -Lepo,.
2: v,i-2:.i
l»or,
cest;
15 m iste-
■ga belega eprimerno zaj in zalije najce-3 za vsa nska obla-orca brezno.
:;«, raz-ostankov, Ovorakova št. L.

i; •
2 visokcšoV? 'ki)
Dij-i
Dvcsob. stanovanje
s pritiklinami iščom za t. oktober. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Dve osehic 33002-21 a
A'ilo v bližini mesta
s 3—4 sobami, ko|olnieo | in pritiklinami ter vrtom vzamem v najem s 1. novembrom. Nujne ponti<#>e na ogl. odd. Jutra pod »Točen siguren plačnik .
220:9-2'a
Mirna stranka
3 od rasi. o«eb i5če za 1. okteb.-r ih"M.bno solnčno stanovanje po nn.ržnosti v novi stavbi v c<ntru ali bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. oktobra 19)6«.	21096-2: a
Enosob. stanovanje
s pritiklinami išče državn® uradnik za 1. november. Ponudbe do 35. septembra na ogl. odd. Jutra j>od ~$olnfno in suho-.
3:9S1-2'a
Jutra.
Enosob. stanovanje
v centmmu išče uradnica. Ponudbo na ogl. o Id. Jutra pod >Mir in tnaga».
3,97:-21 a
Stanovanje
solnčno s kopalnico 2—3 sob, iščem za 1. november Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >3 odrasli*.
31971-3:a
Tri dijake
vzamem na htancv.vr tudi z o-1 rbo. Iiocn S ari rg. 24. II.
2 dijaka mz;esolca
sp^ejm v b ižini b ;n-gra.irke gimnazi. v dobro oskrbo za Din 3T 1—-mesečno, žibevto- a '.'0 I.
22109 22
1—2 nižjcšolea
spre j m • učit c'j.-ka r- Tih" na na itanovanje in dobro hrano v b'ižini v« '-1 So'. Na- ov v vseh p,■ !o-valnicah Jutra.
22!06-20 O.Idam sobo
1—2 o,-cbam. eventuclno dijakoma, najraje z v- i oskrbo na Po ja-nski ce-
sri 12. pritdčj' dc-uo.
22241-22
H 'ileile si zalogo | h 9 fi damskib, mo-
I "
dernih
ib, prvo-
lOazni
i 1 vrstnih
H - ^ u i n p n
u r.
Dve
ejmem spinov;
cah Jutra.
dlja!;?:iif
na doliro !i mej za 330
jiosiov
n o D'n.
h L U D U
"|~^dino v novo |l . otvorjeni tr"o-l ^ vini.
astni izdelki! Velika izbirali
.L
Sobo
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami 360.—, kopalnico na Savi. oddam e 1. o.iobrom v Mas ah. Pr-dovičeva ulica 12.
22155 21
Stanovanje
dvo ali trosolmo oddan s pritiklinami in vrtom v Ho/ni dolini c. IV/2. Motam prodam kuhinjsko opremo, rabljeno.
21935-21
Dvosob.
oddam Janševa
samo 1./I.
stanovanje
odraslim.
2:932-21
Trgovska hiša
19' o donosna v Ljubljani. ugodno naprodaj. — Dopi~e pod »Cen'er« na ogl. odd. Jutra
22162-20
Farce?a
v Llubljani bizu nove '-'imnazije. 543 kv. m. naprodaj. Na'ov v vs h po slovalnicah Ju ra
22244 20
: i
in proda ;a!ci
po-eetev in par-
Kupci
hiš. vil. cel. obrnite s tozadevno na rea i 't,no pisarno
ADAMIČ Gospcvveska 3 II te; fon 32-36. Informacije brezplačne in br'-zobvez-ne	22126 20
Hiša
novozidaoa. gospodar, poslopje, sadni vrt. -kri;.'in cest tik farne romarske cerkve, letoviški kraj. S •ejmov. pripravna za gostilno, trgovino. pekarijo drug' "b-ti. in:iro'ij za Din -10.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
V719-20
Kupim hišo
v industrijskem kraju, z g'1--tilno in mesarijo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dober promet«.	32221-20
Stavbno parcelo
400 — 500 kv m v Ljubljani. v neposredni b!ižl ni tramvaja, kupim na knjižico Kmet-ke poso ji mce v Ljub janl. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod sParce a 25- na i kasneje do t-obote. 19 septembra.
22239 20
Trisob. stanovanje
kopalnico in vsemi pritiklinami oddam pri remi-'.i v Zg. šiški. Kličite tele-fon 2-'! 79. Naslov v vseh posl. Jutra.	22010-21
Štirisob. stanovanje
7. zaprto verando in vrtom ter pritiklinami oddam. Vselitev lahko oktober ali november. Gruberjevo nabrežje 18.	22011-31
Trisob. stanovan je
v prvem nad., komfortno event. tudi garažo oddam za 1. november Informacije: Tobačna" (I
220"3-31
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in vsemi prili-klinami oddam z !/M. ■Vodovodih) tKJ.	j'990-31
Za november
oddam etanovanj" obsto-j ječe iz treh sob. kopalnice na p in ln a-talih prilik in. Vprašati Da matinovp. ul. 5/1. nad.
22153-21
Dvosob. stanovanje
manjše, lepo. blizu tramvaja. oddam oktobra. V očime/. Predovič-va ul. 11/I, 2e cznik.
2214.9 21
Štirisobno
stanovanje
z v*' mi pritiklinami v III. nads rop.ju hiše. r-rc di mesta. leno. solnčno. oddam f 1. novembrom. Nas ov v 'veh pa- o\aini-cah Jutra.
22113 21
Dvosob. stanovanje
v bližini g'av. kolodvora, iščem. Ponudbe s- ceno na og' odd. JutTa pod šifro iMaa druži na .
22103-21 a
m'rno
uradni^! jal; 'nji Taboru.
: n s
a dru ali : Na-'.'
slovainieaii .Jut;
I^NIZKE CENE'!
H
§ L:ubI|soal
p Sv. Petra cesta i;>|
siSfiBOE
Dijaka
eprejm m na r-tanovanje po nizki ceni v sr<dini m s a. Poizve f< v trgovini Jo. Podkrajiek.
Jurčičev irg.
22191 '
a
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na'manjši znesek 17 Din
Dijaka
hrano
spre.imrm ra novanje po 7eIo Gorbičeva 5/1.
sta-nizki ceni.
Enosob.
* kuhinjo. Petra c. 54.
stanovanje
oddam. Sv. 22160-21
Dvoscb. stanovan;e
s vsemi pritiklinami oddam takoj ali za oktober. Zadružna 12. Kodeljevo.
2190-21
Za 1. oktober
ali -akoj ugodno oddam lepo prit'itn o stanovanje. Lsto am oddam loka'. pripraven za špece rijo. štrikarijo aH kaj podobnega. — Poizve rt Vcšn.takova ul. 6.
22156 2-1
Krasno stanovat ie
4 velikih sob. oddam. Naslov v v<eh poslov •• | '«**i h Jutra.	33'09-31
Stanovan ?<»
"obe in kuhinje, oddam ta ] ko j za Din 20<> mw<.'no. -I Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	23:72-31
Dijakinjo
sprejmem v dobro "skrbo 7_i ceno Din 1°". Klavir, nemška kouverzacija. nadzorstvo pri učenju. Stro-s-mayerje\ a 4 1. decno. V o gal Poljanske c.
3:9:0-22
Dva dijaka
sprrjim m v vso dobro oskrbo za 4'i0 Diu.Na-lov v v vseh poslovalnicah Jutra.
3>ij7-2-
Dijaka
nižji ra7T' d^v III. rcr. ne gimnazije ,prejmm i.a hrano in itanovanj". — Odda j en o-1 od šolo 13 minui. Nas ov v v-eh poslovalnicah Jutra.
22145 22
2 dijakinji (ka)
sprejmem v vso oskrbo. Ie pi sobo. 2 postelji, kopalnica. Blei»eisov.a cr-sta. Naslov v vseh posl. Jutra.

Ges^^da 1 Din. za šifro a'.i dajanje 5 Dio. Najin injši 17 Dia.
Za šolale
vse vrste obleke, pumparce, perilo itd. v največji izberi si nabavite
v*-> A - M
TELEFOf.
25—57
it
i! H i
t iifc.SE«
žehvAise
v
■ C**
poceni pri
Preskcrlsi,
Sv. Petra c. 14.
M
(i
i
V:
fia
hijacin narcise, inone it< no nz 1: tetah barvah
tulipani,
i \ mz
f... j znar
.u. vse v pri-ajboljših kva-in najlepših so že na in se dobijo
Ti	? T *
Okovje za stavoe in pohištvo, klej itd., izberete najceneje, tudi na Hranilne knjižice pri
».IKKLO« Star: tr^.
Josip Urbani'', specialna veletrgovina s someni, Ljubijana, .Miklošičeva eesta 8.
Tozadevni cenik je bzezplačno na razpolago.
Trisob. stanovanje
komfortno oddam boljši stranki, takoi. poizve se naslov v vseh posl. Jutra.
22035-21
Enosob.
z vsemi dam. lio ž.
stanovanje
pritiklinami od-<W. c. II. 9.
2201-21
stanovanje
kopalnico, bal-
Dvosob.
moderno, konom, snažno in solnčno oddam mirni stranki. Naslov v vseh posl. Jutra.
220J5-21
2-sobni sta nov« n »i
solnčni. s kopalnico ali brez. oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Takoj aii 1 novemliec«.
->->-->-l o 1
Nižješolca
sprejno ui na dobro hrana. Poante pri učenju. Klavir. Cena 4KI Din. Bežigrad, Podmil-eakova 7 1.
22005-22
Dijalia
drugega b-nika trgovske šole, sprejmem na stanovanje ali v popolno oskrbo poleg dratit.-keg„i gledališča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2J\s; -32
Ecfsr jso21]s 10 Din v saajskah
dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo vPatent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo.
D. STLCLN,
tovarna ogledal, Maribor.
Stanovanje
oddani. Poizve se- Gostilna Kamouž. Stožice.
33191-31
3-sobno stanoi^anje
mirno, »koro v centru mesta. oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šilro >t'godno 100«.
23101-21
Dva dijaka (nje)
aprejm m v popo 110 o skrbo. eventueno tudi na '-tano''anje po zm-rni c ni. Nas ov v vs> h poslovalnicah Jutra
22045 22
Dijaka
sprejme uči elit-ka družina poeg Evrope v ceneno o-krbo. Instrukcija za šolo a!i pouk nemščine brezp ačno. Naslov v vseh poeovainicah Ju<ra.
22148 22
Eoseh-servi^e
izvišujem vsa popravila magnetov za avto-dyname, zaganjale (Anlasserl ter! vso električno napeljavo na avtomobilih
in motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-proizvodi
J. Kral|£č
Ljubljana, Gosposvet-ska c. 13. Tel. 2535.
VINO BRAN
KALIJEV M ETA-B I S U l F IT
Vino »o včasih žvepljali z za* iiganjem žvepla* V modernem vinarstvu pa vino ščitimo z odličnim sredstvom »Vlnobran« (kalijev wta-bl«ulfit). Vzorce in navodila pošilja brezplačno kemična tovarna »Zorka«d. d. v Suboticl. Naprodaj Je v lekarnah in trgovinah s kolonijalnim blagom. -Cena zavitku z 10 tabletami (dovolj za 5 do 20 hI vina) je. Din 5 —
'Soba odda
B<*»-na i Din, lavni 3 Din t& šifro alt iajanjr naslova 8 Din. Najmanjši mesfck 17 Din
Mesečno sobo
sepsriran vfiod, (KIdnro ' Xna.fUevi ulici ISrtJ.
20050-33
Opremljeno sobo
t centru, s posebnim vhodom, souporabo kopalnice, poceni oddam. Nasiov v vseh posi. Jutra.
->'706-23
Sobo
»»premi jeno, v prvem nadstropju, takoj oddam. Kapiteljska ulica 7/1.
218S7-23
Sobo
fvrijn-r.no. prazno «li opremljeno oddam v Fiignerjevi alic-i. stv. UV1I Miick.
2;%6-2S
Sobo
Jopo. sončno s posebnim vhodom oddam na Erjavčevi c. 4. pritličje desno.
21962-23
I.<epo sobo
oddam eni ali dvema uradnicama ali dijakinjama. (Bližina univerze. tr~ovske in obrtne šole). Ce>t-a 20. oktobra (Rim. e.) 2,LI vrat* 18.
22012-33
'	Soba
dvoriščno, veliko oddam v bližini glavne pošte. Naslov v vseh posl. Jutra.
i\0i\- 33
Sobo
»oneno, s stekleno verando souporabo koftilnice, oddam Fožia ulica 27/1. Ogledati popoldan.
93TI16-23
Opremljeno sobo
»rinčno, zračno, oddam solidnemu gospodu. Devin-»ka ul. 2. Trnovo.
22009-23
Sostanovalko
ali dijakinjo sprejmem tudi s hra.no. Naslov v vseh posl. Jutra.
22004-23
Veliko prazno sobo
solnčno v T. nad. v bližini glavne po.-te takoj oddam. Sasiov v vseh posi. Ju>ra.
31987--^
Opremljeno sobo
Jepo, oddam boljši osebi. Jsto-am prodam šivalni st.ro.i in gramefon-kovček. Kesljeva 30. pritličje Novak 2199C-23
Prazno sobo
oddam. OTnce. Tržaška c. SO.	21085-23
1. oktobra
oddam z viso oskrbo lepo. zračno sobo t tekočo toplo vodo in mrn-o, ter rouporabo kopa niče. škrabčeva 5.
21876-23
Opremljeno sobo
z dvema posteljama, oddam takoj. Emonska c. 1(1.
22036-23
Opremljeno sobo
lepo, park>tirano, oddim. Vprašati: Oajeva ft, pri hišniku. Dukičev blok.
220S5-2S
Sobo
lejro. parketirano. s proftim vhodom, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22102-23
Opremljeno sobo
lepo. oddam enemu ali dvema boljšima gospodoma z vso oskrbo ali brez. Voš-niakove ul. žt. 4/11. nad., desno.	23100-23
Dve dijakinje
«prejmem v lepo so nčno tobo in dobro cvkrbo. — Naslov v vteh posiova!-ncah Jutra.
22043 23
Sobo
!>-po, elegantno, i-olnčno, z 2 posteljama ln «o-uporabo kopalnice, evm-tue no hrano in vso o-skrbo oddam v vili. ■— Privoz 14.
22037-23
Sobo
lepo oprem j en o in prijazno. oddam v centru dvem boljšim gospodičnam. Cena nizka. Kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22144 23
Opremljeno sobo
oddam v neposredni bližini glavne pošto. Naslov v vseh posl. Jutra.
21942-2"
Opremljeno sobo
ta dve osi M oddam poceni. Hrenova ul. 12.
22027-23
Prazno sobo
l"po. veliko v centru, od dam. Istctam spr Jmi-m na stanovanje in hrano. Nap ov v vseh poslovalnicah Ju'ra.
22070-23
Sobo
sfnrno, oddam z.tkoncem.a ali dvema uradnicama. Fri-škovec l/I.
21646-23
Opremljeno sobo
prostorno sv.tlo, poceni oddam eni ali dvi-m o»e-b™ na	29 ok obra
(Rimska ce-ta). št. 7/II. levo. druga vrata
22147 23
S "bo oddam
2 dliakoma a'i 2 gospo dičnama. Go-posvet*ka 10 Naslov v vr-eh po-lova'-nicah Jutra.
22146 23
Sobo
.-trogo separi>-ano. s so uporabo kopa niče. oddam 1. oktobra Borštni kov :.rg št 1 /II. čar.	22157 23
2 lepi sobi
ve iki. prazni, v i-trogem cen:ru. v i nad-tr -d dam - 1. oktobrom. Na-sov v vseh posovalni cah Jutra.
22164-23
Prazno sobo
veliko, solnčno. g centralno kurjavo, souporabo ]co-patnice in event. kuhinje, oddam takoj aH oktobra. Naslov Vrtača 4/TTT št 8.
23136-23
Na periferiji
dvema posteljama, pro- oddam poc-ni sobo dve-
ma vi<-okošo'cema (nv-di cinca). Nas ov v vseh po slovanicah Jutra
22158 23
Opremljene sobo
s posebnim vhodom, lepo -n tračno, oddam na Miklošičevi cesti t>/II. nad., leve stopnice, desno.
23170-23
Opremljeno sobo
lopo, sončno, oddam s 15. v Iliivki ul. 29/1.
22161-23
Solnčno sobo
l**po, z dvema pofteljams. o<lcUm takoj. Cesta v Rož no dolino 44.
22129-23
Sobo
le|*>, čisto, oddam event. * hrano. Miklošičeva l.VIV, levo.	22.141-33
Opremljeno sobo
od^am. Dvoržakova ulica 3/111. nadstr.. levo.
22:9*1-23
Prazno sobo
popolnoma »c[«arirano. v lepi mirni hiši. oddam boljši osebi. Križevniška 14/11.
20191-23
Opremljeno sobo
strosro separiriHno, v centru mesta, oddam 1—2 osebam. Cena ugodna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23192-23
Malo sobioo
s posebnim vhodom, oddam. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
32.186-23
Lepo sobo
zračno, čis*o. s souporabo kopalnice, oddam po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2218S-23
Sobe iste
Beetifa i Din. Uvek 9 Um za šifro alt dajanjt naslova 5 Din N»jm«iijši taectk 17 Din
Sobo s hrano
iščem. Ponudbe pod »Pri bo!!ši družini« na ojfl. (»M. Juti it.
V vasi
s pošto Id električno razsvetljavo iščem veijo, solnčno opremljeno suho sobo v pritličju, sa čim prej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nadivoj B«.
21977 :'3a
Sobo
s celo oskrbo išče prileten gospod pri udm-i ali ločenki pri kateri bi se počutil lahko domačega. Ponudbe na ogl, odd. »Skromnost«.
23020-3Sa
Intervencije
v »teb tadevan, pn v*el> oblastviL in ministrstvik, U-
vršuje hitro in uspeino: Guspodarsko-pravna pisar Ua, Ljubljana, Selenburgo
va ulica 7/1:
22OT2 31
Vojaške Informacije
za ureditev osebnih sadev daje najhitreje: Informacij skj ta vod Ljnhljana. de lenburgova ul. t'l. in (utmacijo priloliti Din 12 v znamkah
23073-31
Davčne pritožbe
zoper priiiobnino. prošnje za .odpis, obročno plarllo-Davčna (Kisluvalnica. i.jub Ijan« 3, lenburgova 7'1.
22074 31
Učiteljski dom
Sobo
maihno. prazno - štedilnikom ali brez iščem. Grem za jiuetrežtiico p- poitiiir :n dopoldne. Ponudbe na osi. odd Jutra pod »Soba«.
i;»37-23a
Opremljeno sobo
separirano, v centru mesta, išče tu 1. oktober dri.
uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa in čista soba«.
218-7 2Sa
V Št. Vidu nad Lj.
ali okolici iščem opremljeno sobo 5» takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ;>od • Soba 100«.
22081-2:-»
.	. v LJubljani vabi t«voje
Jutra pod zadružnik, nA izredni občni zbor ki bo 27 »pt. 19'J6 ob 10. uri v Žlbertovi ul 27. Dnevni r<d: sprememba pravil.
Nai ls vo 21079 31
Znano damo
ki je pobtala na Glav. kolodvoru due 10. septembra ob 10. uri pri odhodu do!enj*kega vlaka, brilvint-ni prstan, se poziva, ia ga proti nagradi odda io nemo. prosimo na O" i i 20. septembra v ogl. odd. na »Rezor- Zagreb ;>o Jutra.	3".5XX»-:)1 8 a 3.	21076 -25
Uradnica v pokojtl
dobra gospodinja, isli »pO; znati boljšega aktiv, ali vpok. uradnika nad 5-' let. Ponudbe na o jI odd ,ln-tra pod »Imam lepo stanovanj e«.	£li 7 Jo
Fant
t večjim posestvom, trli poročiti drkle v starosti :lft do ,7 let. z večjo doto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijazna«.
$719 23
Amerikanka •
Slovenka
s hišo in |m»*>-«tvom ter nekaj gotovine, star« »6 lot, želi Spoznati v svrlio ženitve inUdigent. srčnega g^Knia. uajrnjši drž. uradnika. Dopise pod -.Prijeten dom 1«« na ogl. odd. Jutra.
Advokat iz Osijeka
dokior JurU-t. sn clii.ilh let. samec, rlmoka a ik. odll&m. • egan n zuiia njo»'l. z 10 000 dinarji me>einlh dohodkov lšč^e tem potom za adl pomanjkanja poznan-t.a. dobro si ulrano eo po^l^"-no (gopo) boljših krogov v ženi vene svrlv . R ^ne ponudb s fotografijo ki jo CM. tno vr
Sobo
Sobo
proti plačiiu ali instru-iranju iz k avirja iščem, oddam gopodu ali go- i Imam svoj pianino. Po-spodlčni s hrano po niz , nudb na og! odd .Tirra ki ceni. Pod gozdom 10 'pod »Konservatori t« Vila poleg hotel Be l uve.
22206 23
V prijazno sobo
-prejmem dva gospoda (dijaka) z oskrbo al brtiz. Celovška c-ta 48.
22207-23
22049 23a
Opremljeno sobico
v nipcvrrdnl bliž4ni Nun ^ke ulice, iščem za takoj Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Go-nodt*na 22203-23a
Čiiateiji inserenti!
Izkoristite dolgoletne izkušnje
številnih »Jutrovih« prijateljev, ki dobro vedo, da nudi »Jutro« v malem oglasniku vsak dan, zlasti pa v velikih nedeljskih izdajah, številne nasvete in informacije v vseh stvareh osebnega in poslovnega značaja Kadar iščete ali oddajate službo ali stanovanje, kadar hočete kaj kupiti ali prodati,
čitajte »Jutrove« male oglase. Poslušajte tudi dobre nasvete onih, ki že leta in leta inserirajo v malem oglasniku, kadar hočejo sami nasloviti svojo ponudbo na široki krog desettisočev »Jutrovih«
čitateljev. Prihranili bote na času in denarju, kajti enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas bo poučil, da ima mali oglas dvojno vrednost, če se javi nanj dvojno število interesentov Oglašujte v »Jutru«, kjer imajo oglasi vedno največji uspeh.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam. Do ene. Barvarska c teza 6.
22117-23 Oddam sobo
prazno ali oprem jeno gdč. Poizve se na og:. odd. Jutra
Sobo
lepo opremljeno z 2 poste jama. poseben vhod. oddam. Tyrševa 37/1. detno.	22240-23
Starejši gospod
Išče pri starejši samostojni go-p. j sobo z v-o o-skrbo najraje v pritličju ali visoki par.er. Ponudbe pod »Zelo soliden« na ogi odd. Jutra. _ 22l;8 23a
Opremljeno sobo
22116-23 ' nevezano, s posebnim vhodom, ižče f. ar^ jši gospod pri boljši družini, brez otrok. Ponudbe na og . odd. Jutra pod »Bli zu dolenjske ce<~ie
22159-23a
	Sobo
z 1 ali	-? posteljama, oddam
v vili	blizu I.eonišča Pri-
merna	posi-hno za medicin-
ca Na	Kndeljevo 13.
	
Prijazno sobo	
prazno.	oddam 1. oktobra.
Žeriai.	Riliarjevfl 2*\ Tr-
novo.	2236-23
	Sobo
oddam	pri sv. Krištofu. —
Livarska 7.	
	32237 2-3
2 gospoda
sprejimem t. «!i brez oskrbe v lej>o. solnčno sobo. Cesta v Rožno dolino št. 3.
22232-33
Mil
STROJEGRADBA (ZNANOST O POGONU, ELEKTROTEHNIKA) AVTOMOBILSKA IN AVIJATSKA TEHNIKA. PROGRAMI BREZPLAČNO.
Oglejte si na velesejma!
Maglrus avtomobile
i. 3. tovorne avtobuse, specijelno od 1 — 10 ton s svetovno znanim Deutz motorjem na surovo olje.
Spodnje ogrodje, ki je zelo močno in trpežno, je posebno pripravno za naše ceste.
Vozi z minimalnimi stroški, mirno, zato za šoferja prijetna vožnja.
Tovorni avto je razstavljen na velesejmu
INFORMACIJE:
Automontaža d. dM Li*ibliana
Informacije
Zavarovanci
za življenje v avvtroogr-sklh kronah pri zavaro-va nicah na češkosiova škem. ki Jim pot»-čejo a i so potekla zavarovanja, na i javijo svoj na-iov v astnem interesu na »Po-sR aiitetna nisarna. t>ji.h ]ana. Miklošičeva 4/II.	22194-31
Pekov, mojstrom	Doktor prava
V Vednost! od Ičen tn repre;. n ati .. ,-,-.7»,,	• j ven 40 et pop: noma
Dne i>'VU! « m: ie od-	nmokfltoUk ,a
pel-aI kolo rdečkasta barve ,	7-~ri-h- nn 7 aka-
lobro ohranjeno hvhic m. c Zagr-b an z aKa-ška štev o.;«»2.!?J7 marke « mrk!m pok icem z z«-• Kosmos«. evidenčna tabli . • ^no prvovrstno ca 101.»:« - Anton Via ^Lstenco lšce za-a 11 ninc <rednie ,-n.tave <tar! mnogoetranake Mpo-1 -pod brado ima znake škro- . nostl V poklicu t.m po-fulor.. po poklicu peča'za toITI dobro si' domn (go pekovske |»č'. - Kdor hi spodično ali gc-DO) v vedel kaj o n]Vm. naj javi *vrho ženltve Seriozne to orožnikom ali poPciji ponudbe s fotoeruf to. proti nagradi Kovačec An'. ; ki Jo pod čas no d'skre-
pekarna
•Slov. Knn'ice
ŽIS'«-*!
/J
Beseda : Dtn lavek Din ta šifrr, ali ia."anje naslova .1 Din Najmanjši tnesek •7 l>in
POZOR!
Izgubljene so bile
lz oebnega avtomobila od Maribora do Konjic sedeče s'varl: Usnjati toa etni kovfr gi moški površnik zavitek z v«-bino narodne noše in te!-m» steklenica. Najdi. t» j naproša da od da stvari pro i primerni nagradi v trgovini Pln ■er in Lenard Maribor.
22211-28
Vsaka hespda	2 Din.
tuvek 3 !>in ta	šifro al
lajanje naslova	5 Din.
'lajmsrjš' tnesek	50 Din.
Gospodična
lastnica hiše, z gotovino 40.000 Din. se želi poročiti z gospodom, starim nad 32 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo lepo življenje«.
31999-23
Gospodična
starejša, iz ugledne rodbine, s hišo in nekaj zemlje išče moža z državno službo 40 do 50 let starega. Ponudbe na ogl. odd. Ju-
eljo vrnem, prosim n«i-^'ovlti na: »R"&or«. nldbeni biro. Zaer'*. pošta 3.	21875-25
Posestnik
mlina. žage. 2 hi? « pc«e-stvoni ob plavni cesti, etar 3fi let. ž<"l: poročit' s premožno <ro«.podičnn. staro od '7 in Si let Dopise na podružnico Jut'* v '""el:u pod mačko »Simpatičen«
222.7 2"
Družahnico
z večjim kaplta om za povečanje trpovine z vi nom. išče trgovec in po-se*nlk. star 34 'et <-tro-kovnje.k ženltev nI i" ključena Dopl-e na og'. orld Jutra pod »Sigur -n uspeh«.	22? t

Ul
V«ak» Orseda	i D n
lavek 3 Din u	gitrc jI
lajanje naslova	o Dic>
najman]!>' ine»»k	30 Din
Hribar
iskreno čestita.
31952-24
Mlada gospa
želi reene-ga znanja 1 akad. naobraženim elegantnim gospodom ne pod 35. Dof»ise na ocl. odd. Jutra pod šifro »lalcren prijatelj« 22017-24
38-letna vdova
želi resnega znanja t boljšim gospodom, ločeni niso tra pod »Skrbna gospodi- : LZJkjju^n!- Ponu,,be na ogl.
nja«	^19-5(^35 f?d,L Jutra P°d >Srf,/Pr'
dom«.	-
32015-24
Gostilničar
in posestnik
ki pride'a vsako leto 100 do 150 hI vina. star 30 et čedne zunanjosti. 4. . li poročiti gop. staro 20 do 25 let. katera podeduje 50 do 100 tisoč Din.
P°ro5cn M* v svrho bodučne«^. ^ '	j lepšega razvedri a isto a-
Ljubko žensko
spiritus* azens et movens. išče literat. Ponudht na ogl. i-nld. JnUa poni >-L.iubi-. zen je sreča«.
22fra-?4
Mlad inteligent
21995 25
Gospod
star 38 let ločen, viiok. črne lase želi v svrho ženitve poznanstva z dobro sltuirano vdovo, iočonko ali gdč. Ta J nom strogo zajamčena Cenjene dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod »črn a ••impatičen«.
22076-25
Kateri boljši gospod
boljši, državni ali privatni uradnik, do 40 let. želi znanja z inteligentno 32-letno eospodično v stalni službi, v svrho izmenja ve misli in morebitne ženitve. Ločenci izključeni! Resne ponudbe « sliko in polnim naslovom na podružnico Jutra v Mariboru pod značko »Dobro gituirana«.
219IS-25
ko damo pod tajno je een. Dopis- je poslati na og1 odd. Jutra pod vNa^vid nje«.
21886-24
Katera gospa
bi vzel® otročička čez ian proti plačilu v bližini otroške bolnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestnost 2000«.
22l«S>-' 4
Prave bosanske s'ive
kg 3 Din. *e dobe na droh no pred Škofijo žl. - L. Glavnik.	23'85-21
Med mestom In deželo
Dosreduje Jutrov mali oelasnik
namcaaioodnnitnnrttinnrtir^hnt-^nnrif nr b a innnririnr-
NAZNANJAM
da sem začel samostojno svojo
KRZNARSKO OBRT
šelenburgova uUca 7/n, nasproti glavne poŠte,
□ kot večletni krznarski mojster pri tvrdki DRAGO GORUP, H jamčim za solidno delo ter se cenjenim damam priporočam
Smole Josip
ZAHVALA

KAMNIŠKA UL. 25.
TELEFON 30-47 BLAHA.
Ob smrti našega nepozabnega brata, strica in svaka, gospoda
JOSCA TRAMPUŽA
izrekamo zahvalo vsem, ki so na kakršenkoU način izkazali zadnjo čast blagemu pokojniku. Osobito se zahvalimo zdravniku g. dr. Vrečku, oo. kapucinom, pevskemu društvu »železničar« v Ptuju, glasbenemu društvu »Drava« v Mariboru, namestniku upravnika delavnice drž. železnic v Mariboru g. inž. Ivanoviču. šefu delavnice v Ptuju g. Dolinšku. šefu prometne službe g. Petroviču, bratom Sokolom, zastopnikom UJNŽB.. stanovskim tovarišem iz Ptuja in Maribora in vsem. kateri so v tako častnem številu spremili našega dragega na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gospodoma trgovcu Mariču in računovodji Ačku za nenavadno požrtvovalno pomoč v nesreči
/sem Se enkrat prav lepa hvala
VALUJOČI OSTALI.
gcsp^ars&a prfre^Itev v Zadrečki
Uoruji grad, - s ptemb a.
V idirčneru krnju Šmarlno ol> Dreti je piirc«]iio dontafe s'''ekcij«ko d<ušivo ^.a belo slovensko govedo v ton k prvi pn gl<<l in premovanjp rotlovni?-ke živ ne. Diuštvo je bilo usf: n .vljrna lefa 1(»34. na čelu dni ^tvu je požrtvovalni piolcdnik llartiu Zidam. kateremu stoji oŠ strani clomaoa učiteljic:! prdena Zora ObleAčakova kot t-ijnira in rcHiovnikariea. Društvo ima danes v rodovniku zabeleženih 31 krav in narašča ja !J5 kom idov. Sv >j delokrog namerava razširiti tudi na vas Bočno, ki ima lepo živino. pa zaenkrat še ni na<lo poti in<-<l organizirane živinorej"".	pr-manje jp do s> slo društvo lani ko je pre j lo odličneea plemenjaka iz JtircivnsVega <Ivt-ra pri M ri'ioru. Društvo ne omejuje delovanja zjolj na tehnično izvodi*) povoje sele' e:j-. temveč j< usp«šno zajelo vse kmetijsko pospeševalno delo me<l svojim članstvom. Tako je po prizadevanju odbora napravilo šest vzornih gnojišč in šest umetnih travnikov, nabavilo gnojnične seealke. pričelo s pridelovanjem travnega semena in povzdignilo svinjerejo in kokošjerejo. z razdelitvijo plemenskih merjascev, petelinov in jajc za valjenje. Tudi je razdelilo izbrana semena krompirja in lanu ter izvedlo gnojilne poizkuse z »motnimi gnojili. Velika zasluaa pridnih odbornikov tega društva je. da se je baš v tem kraju pospeševalo delo na vseh popriščih kmotijslva tako močno razmahnilo ter ni nikakega dvoma da bo to delo mnogo pripomoglo do gospodarskega napredka naših Zadrečanov.
Za prireditev je bilo prijavljenih 41 glav živine in sicei 34 krav. 1 rodovniški ple-menjak. od naraščaja pa dva lrkca in 4 teličke. Disciplina članov j« bila vzorna, ker so vsi pripeljali prijavljeno živino. Za [iremovanjo so prispevali: država 50(X) D;n. banovina 1 .-400 D'n. sreski kmet:j-»'M odbor 20fV0 Din. občina Bočmi 20(1 Din. o! č'na Rečica oh Savinji 50 Din in Matija Goričar iz Mozirja je dal prispevek 100 Din za naj-1'oljšega živinorejca za katerega je bil proglašen Krefelj Anton iz Pustega polja. Prireditev se je vršila na dvorišču gostilne Martina Remica. Piegled in ocenjevanje je trajalo od 9. do 12. ure. nakar»se'je komisija umaknila na o-enjevalno sejo. Po tej seji so so vršili govori in so se razglasili rezultati ocenjevanja. naj»osle<l so se razdelile živinorejcem dodelj- ne nagrade.
Na okusno okrašeni govorniški oder J"
hvalil za podolj-ae podpore in u«lelez.lo. h ž. Kiselt je nagla šal važnost. d.i živinorejci ne delajo samo z rokami, temveč tudi z mnom. a dol-nosi šolane inteligence je, <!a rvomajra živinorejcem z nasveti in s strokovnim znanionn. * čimer p ispeva obenem k ožjim in prisičnejšim stikom mei mestom in pedeželiem. Čestital je društvu k i/.red nom u uspehu prireditve, ki je hila tako v organizacijskem, kakor strokovnem jioglodu jk» zaslugi o<llx)rnikov in posebej domačega s ^kega kmetijskega referenta inž. Borisa \Venka na višku. Ostali govorniki so pozdravili prireditev in izrekli ee-sfitke k lepemu uspehu.
Po končanih govorih jc inž. Wcnko rav glasil rezultate: Odlična o- no je d >-'>il rodovniški piemenjak. ki ga osl.rl.uj" posestnik ,Jos:ji Bastl iz Dele. n erada ('.oh Din, krava Martina Zidarna iz Smaitn-gt ima prav dol ro o-eno in <!ol>i nagrado 40 i Din, dobro oceno jo dob i 6 mescev stari bikec Antona Kreflja iz Pustega polja in dobi nagrado 200 Din. 1 krav do'u dobre ocene in nagrado 200 Din. povoljno ocene dobi 12 krav in nagrado po 100 Din. nadaljnih 7 nagrad po 50 Din se je razdelilo na ostalo ocenjene živali, ena krava je bila neugodno ocenjena in se izbriše iz rodovn- knjigo. Izven programa se je vršil tudi pregled in ocenjevanje kuriih rodh;n štajerske pasmo in so dobile prav dobre ocene kurje rodbine BItenca. Rosenstaina in Zidarna z nagradami po 100 Din. tri rodbine so dobilo oceno do'ro. 4 rodbin,- povoljno z nagradami po 50 in 25 D n.
Po prireditvi so se zbrali odposlanci in zastopniki na skupnem kosilu v Remčevl gostilni, kjer je g. inž \Venko predvsem nazdravil našemu kralju, nato pa jo poudarjal. da se naš tisk še premalo br ga za gospodarske prireditve in je ugotovil razveseljivo dejstvo, da jo na to prireditev poslalo f-Jutro« svojega posebnega poročevalca. za kar izreka selekcij-ko društvo uredništvu posebno zahvalo. Udeležba na prireditvi s strani oKčinstva je bila prav velika, društvo je lahko s prireditvijo, ki Je prva take vi ste v gornjem delu našega sre-za. prrv zadovoljno. V srezu je pet selekcij 'h društev in se pripravlja za prihodnje leto slična p:ire<litev za spodnji del sre/.a v Sin a rinem oh Pakj.
■»topil najprej načelnik dru:
rva
Maitin
Zidani, ki jo pozdravil o lp' sl 'nci kr. ban. uprave inž. Erika Eiselta sresktgi načelnika dr. Mlinarja. načelnika srlekc'jske zveze v Mai iboru g. Antona Rogino iz Pod crorja tajnika zvezo prfd. šifteijt. pro lsr-d-nika ^roškega kmetijskega odl»ora Matijo Gorica rja iz M ožilja, veterinarja iz Kamni ka Vinka Rautorja. župma i' Bočno Anto na Zehlja in z Re-ke Maksa fttiglica te» prodise<lnike selokcijskfh društev Šmartno ob Paki. Ljubno. Moziijo in Rcč:ca in za stopnika našega ure<lništva dr. E. Mejaka. Priroflitvr sta se udeležili tudi kmetijski nadaljevalni šoli z Ročico*in Mozirja po«) vodstvom šolsketra upravitelja Draga Pre lana in Franca Kola rja. Načelnik so je za-
Nizozemska kraljica bo odstopila
Amsterdam, 12. septembra, o. V poučenih krogih zatrjujejo, da namerava inozemska kraljtica v kratkem odstopiti. Ker zaradi visoke starosti ne more več redno izvrševati vladarskih poslov, hoče prestol odklopiti prestolcnaslednici Julijani takoj, ko se bo poročila, kar se bo zgodilo še r teku leta.
Nemški listi v Avstriji še vedno prepovedani
Dunaj, 12. septembra. A A. Havas: Zvezna vlada je za tri mesece podaljšala prepoved za nemške liste in revije, ki niso bik dovolj me po - sporazumu z dne 11. julija Prepoved velja do 16. decembra.

TEREZIJA POTOČNIK javlja v globoki žalosti, da je njen edini, iskreno ljubljeni sin, gospod
MIRKO POTOČNIK
BIVŠI INTEND. POROČNIK
po kratki, težki bolezni dne 5. t. m. ob pol 1. ponoči, mirno za vedno zaspal.
Truplo dragega pokojnika smo položili k večnemu počitku. dne 6. t. m. ob 5. popoldne na tukajšnjem pokopališču.
Zahvaljuje se vsem prijateljem in znancem, ki so blago-pokojnemu izkazali poslednjo čast in ga tako mnogoštevilno spremili na njegovi poslednji poti.
ŽUŽEMBERK, dne 12. septembra 1936.
»JUTRO« Jf. 212
16
.Nedelia. 13. IX. 1936.
ZANE GRET:	71
BETTY ZANE
Zgodovinski roman iz ameriške revolucije
Takšna dejanja so bila indijanskim srcem draga; povzdigovala so mlade junake med preizkušene priznane bojevnike, in za to čast ie sleherni indi-janec rad tvegal življenje. Veselo vriskanje, ki je pozdravilo ta dogodek, je oznanjalo, da se ie bil obnese!.
Veter je tlečo puščico kmalu razpihal v plapolajoč ogen»: suha streha se je vnela, in plamen ie šinili iz nje.
»Prekleti rdečekožec misli znova poiskuski svojo srečo«, je škrtnil Jonatan.
Seveda. Spet so videli, kako je tista drobna, svetla lučka pribrzela po cesti, bliže in bliže, od trenutka do trenutka večja in svetlejša. Oči vidno je hotel isti Indijanec, ohrabren po prvem uspehu in poln tistega slavohlepja, ki tolikokrat pogubi človeka, še enkrat poskusiti, da bi zažgal kladaro.
Oči polkovnika Z.ana in tregovih tovar.šev so spremljali lučko, kako se je križem kražem opotekala in se bližala. Goreča koča je razsvetljeval prostor pred trdnjavico. Razločno so videli Indi-jančevo vitko, osenčeno postavo, kako je vznikni-
la iz mraka; tekel je tako hitro, kakor da bi bil imel peroti. Zdaj je bil ves v svitu ognja. Kak krasen pogum in kakšna strašna drznost sta se razodevala v njegovem držanju! Vsi gledalci so bili kakor ohromeli. Rdeča puščica je tisočerno zasr-šala, ko je izpustil struno. Tokrat je ravno in vztrajno letela svojo pot in se zapičila v streho kladare.
Skoraj tisti mah oe počil osambien strel, in drzni vojščak je padel naprej in zdrknil z obrazom navzdol v cesitni prah, med tem ko se je iz trdnjavice razlegal t-sti dobro znani, zmagoslavni krik.
»We t zelo v pozdrav,« ie Jonatan zamrmral. *To-da nesreča se je že zgodila. Le poglejte to prekleto gorečo puščico. Če ne ugasne, je trdn ava izgubljena.«
Puščica .ie bila vsem na očeh. a za zdaj šc podobna iskrici. Zbledevala je in spet zažarevala. Možem, ki so to gledali, ne da bi mogli preprečiti požar kladare. ki ie bila zdaj, kakor je vse kazalo, zaznamovana poginu, se je zdela ta iskrica peklenščkovo oko.
»Hoj. trdnava,« je zakričal polkovnik Zane z vso močjo svojih silnih pljuč. »Hoj, Silas. streha gori!«
Med Indijanci je bil nastal pravj pekel; razločno jih je bilo videti v ognjenem si:u, ki ga je goreča koča razlivala okoli sebe. Letni čas je bil zelo suh. sirove cepljene skodle so se vnemale kakor netivo in naglo bruhale v velik plamen, ki je razsvet jeval dolino prav tja do gozdov. Bil je strašen, grozoten
prizor. Rumeni in višnjevi oblaki dima so se valili proti nebu; vse reči so bile kakor pomočene v teman škrlat; drevesa so dobivala čudaške ob'ike; reka se je zavijala v rdečkast žar.
Glasnejše od rohnenja in prasketanja plamenov je bilo pa nečloveško tuljenje Indijancev. Kakor besi iz pekla so tekali sem ter tja. gola. poslikana telesa so se jim lesketala v ognjenem si u. Nekaj divjakov je stopilo v krog. se sprijelo za roke in ielo plesati okoli drevesa, takisto veselo kakor šo-larice na majskem izluu. Ruvalj so sc drug z drugim, sc objemali, skakali okrog, se prekopicevali in na vse načine dajali duška svojemu pek enskemu veselju.
Angleži se niso udeleževali tc radosti; v njihovo čast jc treba poudariti, da so ostali v ozadiu. kakor da bi jih bilo sram takega strašnega vojevania z ognjem zoper ljudi njihove lastne krvi.
»Zakaj ne streljajo s topom?« je nestrpno vzkliknil polkovnik Zane. »Naj vendar kaj storijo, kar koli že!«
'"Morda je tep pokvarjen, ali pa nimajo več streliva.«
»Kladara bo vpričo nas pogorela! Glej! Ti peklenski psi so zažgali plot; naši ljudje hitičo tja in skušajo gasiti.«
»Hoj, nekaj vidim na strehi,« je zaklicai Jonatan. »Tamle, na vzhodnem robu, v senci dimnika. Kakor gotovo sem grešnik, je to naš človek, ki sc
plazi proti goreči puščici. Indijanci ga še niso opazili. A zagedati ga morajo, morajo ga zagledata. Smrt mu ;e Kotova.«
»Da. in vid;<jo ga,« jc rekel polkovnik.
Z rezkim krikom so sc Indijanci pognali naprej in jeli streljati na čepečega. Nekateri so .se skrivali za tkbla. ki so jih bili privalili pred trdnjavo, drugi so se drzno nastavljali ognju, ki je zdaj treske-tal iz vseh stre'nic. Divjaki so videli ta poskus hrabrega moža. k: jim ie hotel, izpodbiti trdno upanje. da postane trdnjavica žrtev plamenov. Ko .ie pustolovec spoznal, da so «a odkrili, se ni niti trenutka več obotavljal in zapravljal časa. Hitro <e planil kvišku in stekel na rob strehe, kjer je tičala goreča puščica, obdana od venca gorečih skodei. Kar nerazumlj vo jc bilo. kako je m< gel teči r>o poševni strehi in to cel;) z vedrom vode v rokah-V takih trenutkih se človek pogosto izkaže človeka in pol. Vsa stvar je trajala samo n.^kaj sekund. Prišel ;e do puščice, jo brcnil v globino in pljusnil vodo po gorečih trskah. V kratkem trenutku, ko je stala njegova vseka postava rezko očrtana pred žarkim svitom plameneče koče. .ie bil Indijancem najlepša tarča. Na desetne pušk ie merilo nanj in streljalo. Svinčenke so se kakor roča usipale i a streho kladare. a vse .ie kazalo, da n: nobena pogodila cilja, zaka" mož je stekel nazaj in 'zginil.
»Clarke! < je vzkliknil polkovnik Zane. Nihče razen CIarka nima tako svetlih las. To je bilo pogumno dejanje.«
tftu difsfca patrulja
at otnan v silizah.
80.
□□□□□□□□□□□
To preteku petih minut sta sedla Sam in Pat v avtomobil, da sledita pobeglemu zločinskemu paru. Debeli Pat je bil zelo slabe volje in prepričan, da sta zločinca za vedno pobegnila. Na cesti se je pojavil neki deček.
Copyright »Pantheon« & »Jutro«.
»Zasleduje, kaj pa mislite? Ko sta naju vojvoda in prijatelj izkrcala, sva se dogovorila Janezom, da bo on sledil avtu, bom pa poiskal vas.«
»Kaj takega bi vama 110 prisodil. Kje se bosta sestala z Janezom? iRad bi govoril 7. njim.«
Ifc
RIDITE
NA
Oktoberfest in Munchen
OD 19, SEPTEMBRA DO 3. OKTOBRA 60% ZNIŽANA VOZNINA
POCENI POTNIŠKE MARKE — VSA POJASNILA DAJE NEMŠKI PROMETNI BIRO, BEOGRAD KNEŽEV SPOMENIK 5, TELEFON 27-290
^JEŠEM -
ANGLEŠKO, tEŠKO
r na6ei*ne
jtmm
KSILOLITNI TLAK
za trgovske lokale 6ole, bolnice Itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren, že pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga
»MATERIAL"
LJUBLJANA, TyrSeva 56. tel. 37-16
NIZKE CENE
dvokoles, otroških-igrač-oih-invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev. šivalnih strojev Cenik franko
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cest Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 26
Pri pokvanenem
in preobteženem
želodcu
pri zgagi, pri začetnem
TVORU
v želodcu Vam pomaga
SALVACID
Dobiva se v vseh aootekah
o.?iaj! PSR. H s v anrol
in 2339/32	■
BODOČNOST |e za vas
NEZNANA DEŽELA
Ce hočete spoznati	terljenjsk« pol, ae ufclnr&jt*
un|»k [»Kite autrologn. ki be nr-zmotljrv in	vorirkii
življenjske sreč«.
Gotovo k Vara je tt ilogudrJo. tla pfišfc t kr»je, kjer rv*U (»znali cest io poti. V tokom položaja •» prvj«»taii goismu nlučaju n predali tona! afgutuvotc temveč st« por|««Aali kakega domauina. i- Vam j^ika/n, lo tn kun? Zafc«)j bi a* po\-j>raA»h. karia-gre za vas* oajboJj saliijeno «i<oz.na nj«, si Vaš« bodočnost? Zaka.j tavat, t negotov ach sb trdovratno bodite pt neinanit) (.otih mljemja, ko pa bi ven dar raft doorgii irt^o, Ijsbcten in blagostanje Nevarno« pa j«, fa n, to zjfreiit* is Vara nimfi oteče sadnj-hip. Tn Va* moril« čaka bogata. ]ju buta fesia, Mi Va» čaka karijera. b!a goetanjo. M pa ar trdovratno dirtit, •rojih navad. Loterijski oopehi Vam i»lm«kajn! Zakaj pa kbimte alabt r Številke in igra«* t nej«>roijn«iP ča«u r
\ takih veleva indh momentih ne propušča-le fjolemu &ln i.u ;n njegovim ka{*rir*m. Kamerto da hlorfrt« v negirto rorti. nej»<.m*ti in ngrUrnj*. »išlte »urol .ga In ga »i.n .ajte la iMiFr.«. On je poklinan d« V««n S« odkrit w um^i xlmk Vaiie
Zahtevajte >d njf-pa VaAo »ivlj^njako propnioec.. da boof |«w.na'i sme- Vaje bod^no«? i»i 51s po twj poti ure«- it ispehnm nas)>roti.
3j>oznaJi boete jamo a, natančno »o. kar nnlt
,n	,,ri	i" pod.jetj*h ter pni Vaš«
fJrafoloiki r>ur,an Vara poltaž* t	»er!jo»ij«k> pr«.
'noži |K« do Važe -reče io Vam namenja« neo.lt.
V*vk dan n«n |MVta [Ti^mAa d<*aie iut4egs le+a i«i za •tle n.tSih klijeor-.v Pn«'m 'irajte!.
>7a raebino Vaiepi cenjen-ga	a t.nnom na ftnd:
Htj&jM !vl -nja lil in..je |»ili<niiMli«e. He Vub na(«iaTČnej» '.ah val jo jem. V«a V,ia p<v»v.ar!» in naeveti ao sa mojo ho ločnost življenjsko raini. S-m	•	«r Tt(
najioved?" iz|wWnjnj<>j«. Oudim v-	kako ate mopi
;K»la.ti tako toč-II	mojega pr<rfle«»i rn-lj»»ja h) moji!
•>Mi»p«hov .Vdni vntr ko <n k- nMr Va*e nacHrredi ^»pol njf-vati. kdo je moj vodnik na moji bodoči SrvIV^jKki poti
Vam pisim-no Ij-mzim tahval«. me je naf-otil tndi loteni Vd	ki MUT) TU d«»(-g«l v problem kolu lot^rijskegis
pranja Zshveljtijom »e Vara «a Vj >» delo. Vaje veln< 'Tile-vai _ J.-m«i Ravfrič. dij.l tehnik. Marilvr.«
IMAite h-«vz odl<H» (miHjita ie dane* Vaj roko-v« In rnjtt n datomo t«r .*> r>in ko« honorar ra V«Ao -»ihoanalizn ir -kfeo Vaje ».irljeojake prognoise.
St»lna :n točn« adreaa ae glM:
Grafološki bureau — CELJE
poitai predal lat.
Sprejmemo
zastopstva
in posredujemo v vseh trgovskih in gospodarskih poslih. — >ARGUSi: agentura. — Beograd, Kn. Ljubice 30-a.
Javna zahvala
s toni izjavljam, da se je PRIVREDNA IN ZDRAVSTVENA ZADRUGA za vzajemno pomoč v Ljubljani odnosno nje od-pravnlštvo v Mariboru, Tattenbachova ulica 2/1. izkazala napram meni zelo ku-lantno in mi brez nadaljnega izplačala upravičeni zahtevek za posmrtnino za mojim priglašenim in umrlim sorodnikom, in to Din 10.000.— (beri desettisoč). Omenjeno zadrugo vsakomur toplo priporočam.
OPLOTNICA, dne 10. septembra 1936.
Feliks Pozne 1. r.
trgovec v Oplotnici.
OLflSBiLE)
|ppi25ngna,j
0 Odo ^
'"um^nilctro'__
3<&t NAJPOPOLNEJŠO m&meižd
KRALJEVNI tJv/ORNI DOSAVITELl največja domača c azpoš/ljalna tvrdk al
F. SCHNEIDER!
' IZ D6 LOVANJE- GLASBIL tr« GLASBENIM PRITEKUNj
ZftGREB .Tlikoličcvaul.lO.^?
Violine......od l)in ?lTTOivzgop
Kitare.......- -148.- -
Mandoline..- • 98.- • Harmonike • - 75.- «
Havajske kitare^ kromatične 4 Harmonike, truba . saksofoni intd: najceneje.
ZAHTEVAJTE B®Ne,NI CENIK
if€dor oflmci e ta rsapi*eduie !
J A M'A H Sli A I'LO/||)|Ia IM*. SUŠ Ali
5
*
Dnevna brza paroDrodna	iz
Sušaka v Dalmacijo in obratno z xlhodom iz Sušaka ob 16 uri Dnnvne redne parobrodnt zveze t vseh smereh ln vse ^opališkt ir letoviške kraje jugoslovenske obalp Prijetna turistične potovanja t Dalmacijo, nadalje v Dalmacijo in Grško vključno vožnjo, hrano in posteljo po zmernih cenah. Dvakrat tedensko brze proge iz Benetk v Dalmacijo in obratno. Redna parobrodna zveza za potniški in tovorni promet iz Suf aka Trsta in Benetk v Dalmacijo, Albanijo ln Grško. Prvovrstni parnilu —* iobra kuhinja in postrežba.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
Pojasnila daje direkcija na Snfiafrn. n i in družhe ^'aeoTis-Lifs-rooi
i*>n«. oo-pnriip. vsi nradi Pntrtfte?
■Sirili- S pt&F&SS&SSi	2}	fečeis

I
PRILOŽNOSTEN NAKUP
Na sodni dražbi dne 18. septembra 1936. ob 8. uri se bodo prodale pri sreskem sodišču v Sisku, soba št. 4, pritličje:
1. a) Opekarna (krožna peč) z vsemi stroji, inventarjem ter 7 jutrov zemljišča, kompletno urejena s kapaciteto coa 3 milijonov komadov opeke in strešnikov v sezoni;
b)	kompletno urejen mlin na 3 kamne in 3 valje s strojno opremo;
c)	stroj za izdelavo cvetličnih lončkov s potrebnim priborom
Skupna ocenjena vrednost znaša Din 871.104 in najnižje sprejemljiva ponudba je Din 435.552. Jamčevina znaša Din 43.556 v gotovini ali v nevinkuliranih vlogah Državne hipotekarne banke ali pa v vrednostnih papirjih, ki uživajo pupilarno varnost, po tečajni vrednosti.
Nadalje se proda:
2. Opekarna z dvema krožnima pečema s potrebnimi stranskimi poslopji in stroji in inventarjem, kompletno urejena s kapaciteto cca 6 milijonov komadov opeke in strešnikov ter z zemljiščem cca 12 jutrov 590 kvadr sežnjev.
Ocenjena vrednost je ugotovljena z Din 1.456.948, a najnižja sprejemljiva ponudba je Din 729.000. Jamčevina znaša Din 72.848 v gotovini ali v nevinkuliranih vlogah Državne hipotekarne banke ali pa v vrednostnih papirjih, ki uživajo pupilarno varnost, po tečajni vrednosti.
Dražbeni pogoji in dokumenti, ki se nanašajo na zemljišče in inventar in pripadnosti. se morejo ogledati pri sreskem sodišču v Sisku t soba št. 4) ali pri g- dr Fromer 2igi, advokatu v Sisku, za časa uradnih ur
Urejuje Da«*. tevU«. - taiaj. . ton««« .Jotra. MM ttitalk«. _ Za Nanrfno t*ton» d. 4. to. <*ton»r>. ^ncTe^ - 2. to^M del * odgovor« AJoJa Novat - V« , LJubl^