, i t. V    ftlt.-k IU«. t.
,,b»ja in »»lj4 t Maribora brei pošiljanja na Jom M vse leto H*l. — k. -4 pol leta . . * ,, — ,,
m hm '**» • i .. *o .. l'o pošli
fie leto 10 (1. — k. lt eni let* 6 „ — „ ,4 ćftrt leta 1! ,,  60 „
t ;eJuiit» j in oprarniitfo • ni itolnem trga (Dora-
piat?) hii. it. 179.
Of nnnll
/a navadno Ireetapn >•
mta h pi.i^e
ti kr., ivh se natlane rhrat S kr. t«     Itak* :kra> -> 4 kr. .e m ti»ka »krat.
Te^e pistrienk'. se plačujejo p.> proatnra.
Za »lak ti*ek j« plačat-kolek (Uempelj) /a jok
Rokopisi M na fračajo. dopi.i naj se Mago»oljnu frankujejo.
v Mariboru 22. Julija 18(39.
rr<3oaj II.
Lalii, Slovenci in avstrijska vlada.
Delavni, upravo ščuj >či odbor tržaški (romitato di azzione) je te dneve med ljudi delil ter ulicam na ogle prilepljal žareč razglas o spominu lanskega hrupa, bivšega med okoličani in italijanisimi, v kterem je bil Pa-risi po naključbi ustreljen.
Ta razglas je govoril: „I)enos je obletnica 13.julija 1868. leta, dneva, nam polnega žalosti in bolečine, tuje o m polnega sramote, dneva, v kterem je bila tlačiteljeva živinska besnost tako vzdivjala, da jih je več izmed nas žalostno pogubilo život. Njih imena so vkopana v srca vseh Trža-čanov. Ne zamudimo oh 3. uri po polu dne množno priti na pokopališče, mučenikom poklanjat dostojno danj (tribut). ter na njihovih grobeh, kteri še nimajo osvete, navduševat se v ognjevita čutila sovraštva in maščevanja na barbarske krvnike (henker)"
A kaj je tržaška policija storila k temu razglasu, ki nelaške prebivalce imenuje tujce v Trstu, kterega je ustanovila slovanska roka, vladne stražnike zakonu iu redu psuje, da so tlačitelji živinske besnosti in barbarski krvniki, ter celo slovenskega mladeniča, Lipavca Sušo, kteri je v lanskem hrupu bil po naključji umorjen, šteje med laške žrtve, samo da ne-pokoj in razkaze (demonstracije) nareja? Policija lepo uradno, počasi prikoraka, z oglov potrga te razglase, ter na njih mesto prilepi svoje, v kte-rih prepoveduje ozaanjeni shod na pokopališči, in malo pogrozi s kaznijo, ako se njeno očetovske besede ne bi poslušale. Zvečer potem so je na vo-dvtočji zopet nabralo toliko dihali, da je bilo vendar treba na noge stopiti policajem, vojakom in tudi samemu vojaškemu upravniku Moeringu; a vse je minolo brez krvi, brez ubadan ja, samo nekoliko paglavcev se je polovilo in zaprlo. — Kakor je „Slov. Narod" pisal 15. dan t. m., „bilo je v soboto (10. dan t. m.) v neki gostilnici na vodotočji zbranih do 30 laških telovadcev, med ktere so v ta javni prostor po naključji stopili tudi trije Slovenci, govoreč svojim jezikom, na kar kolovodja laških kopilanov (bastardatov) za-kriči: „merda i Schiavi (Slovenci so govno) 1 A basso i Schiavi (na tla Slovence)!" To zanične osobice, ktere bi se rado imenovale sine tistih junakov, ki so pred 3 leti pri Kustoci in Visu tako hrabro tekli, skočijo na uboge tri Slovence, ter jih namahajo, da jim je bilo iti iz gostilnice krvavim in tepenim po vsem telesu." —Tako poroča tržaški dopisnik „Slov. Narodu"; a mi še nismo pozabili, da so je lani v Trstu enako godilo poštenemu slovenskemu trgovcu Z o rmanu, tudi v gostilnici, dakle tudi v javnem kraji. — „Slov. Narod" dalje govori, „da so se 11. dan t, m. izobraženi (?) Lahi zvečer vozli domu z neke veselice, ter na poti ugledali živinskega zdravnika tržaške posadke (garnizona), torej moža ces. službe. Naglo reko vozniku ustaviti, poskačejo vsi na cesto, a zdravnika s palicami tako nabijo, da mu razmesarijo ves obraz. — In zoper vse to nasilja in razsu-janje ni v Trstu krepke roke, ktera bi takim divjakom zaprečila pot. Če
se denašnje stanje na boljše no obrne, naj se nikdo ne čudi, ako bode ljudska sila primorana, iskati si v tacih zadregah sama pomoči." — Tako se je v našem listu čitalo 15. julija.
Vrnimo se zdaj iz Trsta malo na Kranjsko, in posedimo, kai se godi tukaj. Ljubljanski varuhi postuve t Trst pisarijo, naj se zadušijo tr-žaško-slovenske novine, ktore niso tako preproste, da bi slavodatke ter „gloria iu eicelsis" prepevalo besnim ljubljanskim turnarjem in nemikutarjem; a tržaški trihunal pokorno služi poveljem iz Ljubl|ane , kar ivedočita .Primorec" in »Jurij s pušou. Kader v Ljubljani ali v obližji kak pijan človek zavpije „živio" ali po noči na cesti ogovori nemškutarskega trepetnika, brzo ga primejo policaji, ako ne utore, in 2 — 3 dnijBU.je spati na trdi teu.niški klopi, če ne dalje; a potloi takoj pridirju „Tagblatt" z raztrganim košem na plečih in z gnojno kopačo v roci, da iz najgnjusnejšega smetišča navadnih, o druzih dobah nikomur važnih škandalov v slast izkopava smrdljivo odmečke, ktere doma z lažmi po svoje začeli in potem raztrobi, v čemer mu tudi uradni list „Laib. Ztg." često prijazno pomaga. Novino, ktere Slovence s kletimi lažmi nalašč grde po vseh deželah, tem jo vlada prijateljica, in se zato morebiti na skrivnem nadejejo od nje celo kacega višjega priznavanja; a domači listi, kteri ta peklenski posel odkrivajo in zažigajo s pravičnim znamenjem, ter na dan izkopavajo resnico, ti se ovajajo po novinarskih in drugih potih, da so potlej grabijo in vlačijo na zatožno klop. — Kranjskih kmetov praskam se po netaktnosti ali morebiti celo nalašč daje tak strašen konec, da se zavratno prebodo nedolžen človek, kterega poznejo ura-dovi dade skrivaj pokopati; a naposled se po sovražnih novinah podtiče vse, kar je kazni vrednega, samim Slovencem, kteri edini se zapirajo v temnice in pho v tožbe, pri kterih njihovi mnogo krivejši nasprotniki samo pričavajo. Nemškutarska grehotna dela se zamolčajo, a iz pazderja v slovenskem očesu nareja bruno ter malovažne mušice stokrat in stokrat večajo, samo da se kida z blatom, vznemiruje in draži narod, kteri nima src od kamena, teini tako glup, da ne bi čutil, kaj se z njim dela. Napravljajo se preiska-vanja velikansko more, in vsaka najmanjša dogodba se v zvezo vtakne z viž-marskim taborjem. Hrupi se nalašč narejajo, kakor smo videli zadnjič na Igu, kjer je sam okrajni glavar Pajek občinskim odbornikom obetal 70.000 gl. davka pomanjšati (ali je res tako mogočen, da igrajo stori, kar naš deželni zbor nikakor ne more?), ako odborniki mladeničem ■■■'emu in raztrgajo novo -astavo, pa če tega ne store, da jim vojake pošlje. Ker odborniki niso hoteli biti pokorni, poslal jim jo že prvo nedeljo potom (i žandarjov, ko v zimskem čusu, kader so Ižancein tatje živino kradli, ni bilo žive duše na stražo. Pod slavnim poveljstvom birića Flaka je torej 11. dan t. m. na Ig primahalo 6 žandarjev, kteri so mlade Ižanco nalašč in izrecno pozvali, da pokažejo novo zastavo, ako so dovolj pogumni, kakor 15. dan t. m. poroča v „Slov. Narodu" ižansk dopisnik, kteroinu verujemo, ker so jo nadejati, da je vedel, kako nevarno jo, o tacih stvareh laži v svet širiti, posebno po no-
Socljalno vprašanj«*.
(Dalje.)
Kar so nas Slovencev posebno tiče, mora so s žalostjo priznati, da naši pojomi o familiji, kakor se sploh med nami nahajajo, so pojemi zapadne Evrope. Predolgo smo k zapadu v šolo hodili, ter se njegovih idej navzeli. Če jaz tukaj o slovanski familiji v nasprotji zapadno-evropske familije govorim, mora so misliti na slovansko familijo, kakoršna je bila nekdaj pri nas, in kakoršna se nahaja še denes pri tistih slovanskih narodih , kjer narod v familijskih zadrugah živi. V staroslovansko familijo se niso šteli samo roditelji in njih malodobna deca, ampak vsa žlahta vsaj do tretjega ali četrtega kolena gori in doli in na širino. Več takih familij vkup, ki so vse od istega očaka izvirale, to se jo imenovalo pleme, s plemenitašem na čelu, kar je toliko, kolikor denes občina. V staroslovanski familiji so je razločeval rod po krvi, in rod po mleku, ali z drugimi besedami rod po očetu (krv), in po materi (mleko); ta raz.ika se še denes v hrvaškem Pri-morji dola. Staroslovanska familija je imela svoj teritorij, svoj dom , svoje ognjišče, na ktero je bila vezana. V nekem pogledu jo staroslovanska familija podobna starorimski familiji. Analogija med njima sicer ni popolna, ali ustroj obeh je v površnih potezah oni isti. Kakor stoji na čelu slovanske zadružne familije uajstareji (le izimno najugledneji) član zadruge pod imenom kuće-gazde ali domačina, ravno tako jo rimski pater familias držal pod svojo oblastjo več zakonskih parov z njih odrodkom. Rimski pater familias in slovanski domačin se pa vtem bitno drug od drugega razločujeta, daje bil rimski pater familias pravi despot svoje familijo, slovauski domačin pa le prvi član familije. Rimski pater familias je neomejeno razpolagal s familijskim imetkom,
razpadla je rimska tamilija kakor sod, na kterem obroč poči. Drugačo je pri slovanski zadrugi. Na mesto umrlega domačina se postavi drugi, iu zadruga osbtoji naprej, kakor je obstajala do sorej. Zadruga prestane samo tačas, kader so vsi zadružani v tem složni, da se ima razdeliti. Pri razdelitvi dobi vsak zadružan enak del. Proudhon, ki je zahteval, naj so na-sledno ali oporočno pravo (erbrecht) odpravi, naj prido na Hrvaško , naj si pogleda slovansko zadrugo, pa bo v njej svojo zahtevanje oživotvoreno našel, zavolj kterega se je moral toliko z juristi semtertje pipati. V zadrugi ne oporočuje nobeden nobenemu nič. Bach je zadružno življenje dobro razumel vstunovivši, da se na Hrvaškem pri fumilijah v zadrugi živečih nimajo po smrti domačina nobeni smrtni popisi, nobene razdelitve , nobeno ostav-ščinske razprave napravljati, in tako je še denes.
Na zapadu velja: vsak za sobo, bog za vse; pri nas pa: vsak za vse, vsi za vsakega. Na zapadu se de: pomagaj si sam, iu bog ti bo pomagal; — pri na> pa: pomagajmo drug drugemu iu bog nam bo vsem pomagal. Človek ni samotežna stvar, ampak je rajo v družbi svojega plemena nego samodrug. Posebno mi Slovani rado družbinsko živimo. V družbi človek svoje namene preje in laglje dosežo, nego samodružno živo. Razbite elemente zapadne familijo vidimo se zopet združevati. Notranja sila, rekel bi, neki naravni nugib jih k temu goni. Za nje jo družba potreba in zato se družijo.
Pri nas Slovanih so socijalno gibanje razodeva v tistem društvenem stanu, ki je na zapadu za to celo mrtev, naime v kmečkem stanu. Socijalno gibanje ima pri nas Slovanih svojo os v kmetstvu. Vse naše socijalno gibanje gre na to, da se ustroj staroslovansko občino zopet ponovi. To ustrojstvo staroslovansko občine šo denes pri vseh slovanskih narodih v spominu in v pravnih običajih živi.   Pri Rusih in semterje tudi pri Srbo-Hrva-
kajti po zakonu je bil on edini lastnik vsega imenja. On je bil celo lastnik i tih se še nahaja največ takih pravnih običajev, iz kterih se da ustroj staro-telesnih oseb svojih podložnih, in kot tak je imel pravico svoje podložne telesno kaznovati, kot sužnje prodati, in celo v nekih slučajih pod meč položiti. Drugačen je naš domačin. On ni lastnik zadružnega imetka, ampak samo upravitelj tega imetka. Ves imetek je komunistična lastuina cele za-druge, kot moralične osebe. Vsi zadružani z domačinom vred so glede vkup-°ega imetka skoz in skoz onakopravui. Kader je rimski pater familias umrl,
lovanske občine posneti. Ključ rešenja socijalnoga vprašanja pri nas Slovanih teduj leži v ustrojstvu naše kmečko občine, stoječe na historični podlagi. Kaj je občina? Pojem leži v besedi sami, ki pomeni neko na več deležnikov spadajočo skupino. Samo prosta volja vseh občinarov ali pa surova sila more to skupino razdeti. V nekem pogledu je občina v malem t   kar je država v velikem.   Občina ima iste namene kakor država. Država
vinah, ktere pridejo v toliko rok.   A kader mladeniči zastavo rei prine*6,
žandarji zastopijo pot, nastavijo puške ter napno peteline. Da ni mlada zastavnikova sestra plakaje pritekla branit brata, kterega se je z rokama oklenila, Velče bi ne bilo ostalo brez posnemanja, — tudi na Igu bi bila za maščevanje v nebo vpila nedolžno prelita kri! In pri vsem tem ljutitem prizoru so nedelavni ostali okrog in okrog množno zbrani Ižanci, kteri so torej po krivici zaradi 1848. leta še zdaj na tako slabem glasu po svetu. Vedli so se taktneje od nemškutarjev, žandarjev in vojakov. Niso napadli, nego stali so, a kakor čujemo, s trdnim sklepom v srcih, ako se prelije kn, maščevati se zanjo. In kader je po sreči vse brez krvi minolo , hitela sta po noči dva žandarja v Ljubljano, kjer sta Pajku poročila, da so Ižanci očiten vpor (punt) vneli, ter žandarjem pretili s pobojem. — Solze gorečega erda oblijo človeka po sili, kader čita in sliši , kaj smejo 9 Slovenci delati biriči. žandarji in enaki ljudje.
Tako se godi kranjskim Slovencem, kteri so proti Lahom krotka jagneta. —
Povrnimo se zdaj s Kranjskega zopet nazaj v Trst, kjer stvari vse drugače teko. Žo lani se nismo prečuditi mogli, kako je to, da je pri znanem hrupu vlada postopala tako boječe in omahljivo. In kako se je letos vedla do zdaj? čine, kteri bi se pri nas raztrobili po vsem svetu in kaznovali, kar jo najostrejo mogoče, tržaško novine zamolčavajo, in uradovi o njih ali mizo ali gledajo skozi prste. Na jadranskem obrežji so je osnoval ščuvajsk, po novinah vsemu svetu znan „comitato di azzione," pri kterem so malo no vsi laški telovadci poleg množino drugih, iz Italijo prišedših klate-žev ; kajti o lanskem hrupu so po Trstu hodili vsi tisti vešalski obrazi, kteri so nekdaj po Benedkah in drugod vpor netili. Vsak družabnik tega odbora ima po 70 kr. a vr. na dan plače iz laško uporne blagajnice, in 9amo zato. da je pričujoč, kader trebe kričati, bombe motati, mahati na manjše število političnih nasprotnikov, in delati hrup. Ako tržaška policija izpolnjuje dolžnost, moro jej biti znan vsak posameznik teh rogoviležev, kteri so torej tudi lehko znani mestnemu odboru , znani deželnemu sodišču, znani vojaškemu upravniku Moeringu, s kratka, znani vrabcem po strehah. A ti ljudje vendar smejo brez kako resne kazni ljudstvo hrupno zbirati na ulicah; smejo po javnih prostorih pretepati Slovane, v kterih obrambo nima vlada niti besedice v ustih, ko nemškutarjem pri nas v nepotrebno pomoč daje biriče, žan-darje, policaje, vojake, Žabjak in vso sključeno vojsko kazenskih paragrafov. Zarotni Lahi smejo udrihati celo na e. kr. služabnike; smejo metati bombe ; smejo širiti razglase, v kterih Viktorja Emanuola imenujejo svojega pravega kralja, kakor bi na avstrijskem prestolu že ne bilo cesarja; smejo v teli razglasih kričati, da je treba od Avstrije odtrgati Trst, Gorico, Istro, Dalmatinsko, celo kos kranjsko zemljo do planin ponosnega Triglava, kterega je Kandler že krstil z laškim imenom „Tricorno." Vse to se godi vladi pred očima brez tacega resnega postopa, kakoršnega bi od nje zuhtevala situvacijji. Avstrijska vlada na italijauisime v Trstu nima niti Dežmana, niti Keesbacherja, niti Pirkorja, niti „Tagblatta", niti konetituoijskega društva, niti Schmida. niti Grčarja, niti Vestencga, niti Pajka, uiti biriča Flaka. Novino se no zapirajo; mestni odbor ne spisuje niti ležnjivih niti resničnih promemorij; celo politični pritepenci se domii na Laško ne pošiljajo.
Minolo je deset let, kar sti sc v zgodovino avstrijskega cesarstva s krvjo zapisali težki imeni M a g en ta in S o 1 te r i u o. s kterima je krasna Lombardija šla iz naših rok v pijemontske. Minolo je tri leta, ko Sadova Kustoci in Visu nazlic, odcedno benečansko zemljo od avstrijske države. Ako naša vlada ne popusti predusodkov, s kterimi oh jadranskih valovih in po Kranjskem sebi prijaznega, zvestega, hrabrega Slovana tako po krivici
tojitvu prepuM* . kakor po kritici neguje sebi od nekdaj sovražnega, nezvestega, iadajskega, strahopetnega Laha, utegne po Magenti, Solferinu in Sadovi gluvo vzdigniti drugo krvavo ime, ktero Italiji na korist zopet nov kos odkrhne od Avstrije, čegar vlada je temu pogubljivemu dnevu do zdai sama pot nakopavala tako grozno nepremišljeno, kakor bi ga že pričakati ne mogla. Zadnji čas jo, da krene vlada na pravo oesto, — jam prozimus ardet Ucalegon, — sicer jo zadene strašni prigovor: quem Deu9 perdere vult, dementat (kogar hoče Bog pogubiti, tega oslepi.)
Dopisi.
Il LJubljane. '20. julija. [Izv. dop.J Kakor smo pozneje za trdno zvedeli, bilo je 11. dan t. m. na Igu vsega vkupej 8 žandarjev; kajti '2 sta bila prišla od drugod, f> jih je bilo poslanih iz mesta.
„Tiskarskomu društvu" je bil naš ljubljanski župan pozneje ustno dovolil -- iti na raočvir h. g. Matevžetu, rekši, da poprej ni vedel, ka to društvo nima svojo zastave. Če res ni vedel, vsaj dolžnost mu je bila vedeti! Zakaj pa je župan? Tiskarji potem vendar niso hoteli iti na močvir, nego obrnili so se rajši v Vič k Martinu , a ne kakor društvo, nego kakor posamezni udje enega stanu.
„Tagblatt" 19. dan t. m. „Slovenskemu Narodu" laž oponaša o nezaupnici državnemu poslancu K lunu. Kar je „Slov. Narod" pisal, ni laž, nego resnica, naj „Tagblatt" samo nekoliko šo počaka, če hoče tudi on to nezaupnico podati svojim čitateljem.
Slovenske novine so že takoj v začetku „Tagblattovega" delovanja poročale, da ima ta list od vlade novčno pomoč, kar je „Tagblatt" potem tajil, kakor kača noge. Vendar so naše novine govorile čisto resnico. „Tagblatt" ima podporo, kajti prvič za kolek samo nekaj malega, kakor na videz, plačuje, drugič prejemlje tudi novce. To vemo iz tako gotovih ust, da „Tag-blattu" nič ne pomaga tajiti.
Dunajske novine „N. fr. Pre9so" imajo 18. dan t. m. iz Trsta o nem-ški in lašk i gimnaziji vrlo zanimljiv dopis, kterega tukaj podajemo vsega. „Ako zdaj, — tako piše ta list — na ministra nauka zaradi novo postavljenih učilniških nadzornikov iz vseh delov dolitavske Avstrijo leti mnogo trpkih tožeh, kterih so vendar najbolj kriva ces. namestništva, ki se jim še zdaj sanja, kakor bi bilo vedno vse pri starem, ima vendar ministerstvo to tolažbo, daje italijanisimom našega mesta ustreglo, ker jo gospoda Stimpla pustilo za tržaškega šolskega nadzornika; „Cittadino," njihov najljubši list, to naredbo imenuje terno. Mi tukaj vidimo zvito taktiko , ktera se vedno jasneje ter jasneje kaže, in zaradi smotrov, na ktere meri, zaslužuje o pravem času biti odkrita, predno so vsa uresniči. Namera je ta , da bi se od tukaj izpodrinila nemška gimnazija in sploh nemške učilnice, da se v piskru samo laškega nauka stope vsi nelaški življi našega mesta in mestne okolice, tor da bi pri morio potem z večjo pravico smelo zahtevati združitov z laškim kruljestvoni. Lahi mislijo, da so avstrijski uradovi dovolj preprosti in slabi, voljno so podati temu početju, in zato so dobrikajo njihovi ničemurnosti, kakor bi ti uradovi razumeli umeteljnost, ktera jih ministrom priporoča, umeteljnost namreč, z Lahi prijazno živeti. Naši mestni gimnaziji je ces. namestnik res posebno blagovoljen. Dala so jej je, na škodo nemške gimnazije, ktera je zategadelj izgubila mnogo učencev, pravica, deliti zrelotno sve-dočho, da-si polovica učiteljev z voditeljem vred ni prebila ukazanih izpraševanj, in voditelj, čegar jezikoslovne zasluge so samo neko hrome distihe o smrti cesarja Mjiksimilijana, dobil jo celo milost, da mu rečenih izpraševnuj
je konglomerat malih prvotnih občin. Vezilo, ki te male prvotno občino v državi Bkupaj drži, so občni interesi, n. pr. poroštvo eksistencije obstoječe v vzajemni obrambi, ista narodnost, isti verozakon, svoboda in enaka. Celo nojuristično, neopravdano in protiprirodno jo to, da so razni elementi v eno ter isto občino silijo, da se imperativno več malih občiu v eno veliko šiloma zlaga in vkup gnete, kakor se denes pri Slovencih godi. To zgnetavanje in zgromadenje več malih samosvojnih občin v eno večo je ravno tako nespametno, kakor n. pr. mladeniča ali devico siliti s tako osebo v zakonsko navezo stopiti, za ktero ne mara. V takih prisiljenih zakonih se zakonski nameni k većemu lo polovično dosegajo, kajti vedeti kavs in ravs kali lepo slogo. Ravno tako je s zgromadanjem več občin v eno večo. Kakor zakonska zaveza, je tudi občina in nazadnje sama država nič druga nego asso-cijacija; asocijacije se pa ne dado ssilo stvarjati. Več manjših občin more en cen-trum, eno upravno rokovodenje imeti, ali avtonomija občin naj se nikar ne ruši. Občine, uaj bi že bile veče ali manjše, so historične tvorine, in kot take naj se spoštujojo. In kar jo v malem pri občinah nejuristično, nepravično, neprirodno in nenravno, to je tudi v velikem, v državi. Država, v kteri so zgromadeni taki elementi skupaj, ki imajo vsak svojo posebne interese, ki vsakemu poseben pot kažejo, in ktera pota so časih celo med seboj križajo in sekajo, take državo morajo te razne elemente s silo. s surovo silo vkup držati, take državo niso prirodne tvorine, iu morajo preje ali sleje same od sebe razpasti. Le tiste občine in države so zdrave tvorine, ki so se same iz sebe stvorile, samo iz sebe zrastle. One imajo, kakor kristali svoj poseben značaj svojo posebno obliko. Umetno stvorjene občine in države so amorfne tvorine.
Iz enostalne familije zrastla je zadružna familija, iz zadruge plem-ska familija, iz plemena pa županija. Pri nas Slovencih je upliv germansko-romanskih socijalnih nazorov zadružno familijo, pleme in županijo že zdavnaj na sibre razbil. Pri nas obstoji samo še enostalna familija, in še ta ni več, kakor bi po slovanskih nazorih morala biti. Oglojena, oskrbljena in razjedena je nič manje skoro nego kje tam v Parizu. Precej čisto se je pa slovansko socijalno ohrodjo ohranilo pri naših slovanskih sobratih na jugovzhodu. Če bi mi Slovenci imeli, kakor sem lani naši „Matici" predlrgal, osobni in topografični imenik vse Slovenije, bi se še morebiti dala poeilina
nekdaj obstojavša slovenska plemena zaslediti. Staroslovenskim plemenom ali većim zadružnim familijam odgovarjajo brž ko no denašna občinska teritorija, ali to kar z izrazi : sreuja, soseska, okraj, okolica razumevamo, kajti vsa ta v narodu obstoječa teritorijalna razdelkov je po mojem mnenji staro-bistorična, ne umetno narejena. — Na čelu zadrugo stoji domačin, na čelu plemena plemenitaš, na čelu županije veliki župan. Historično je, da so Hrvati in Srbi obsedši denašnje po njih obljudene pokrajine, vso zemljo nnj-poprej v županije razdelili, vsaka županija se je razdelila na plemena, in plemena na familije. Avtonomna zadruga ni nikakoršen napotek avtonomni plemenski občini, in ta zopet ni na potu avtonomni županiji ; pač je pa avtonomna županija na potu denašnjemu tako zvanemu modernemu konsti-tucijonalizmu, in zato ker se ta dva ustroja ne daata v sklad spraviti, zato je začelo denašnje ogersko ministerstvo ustrojstvo starih županij razdevati. Utip med modernim kon9titucijonalizinom in staroslovansko županijo jo z drugimi besedami utip med zapadno-evropskimi in slovanskimi socijalnimi nazori, in ta utip je borba, ki se denes v ogerskem in hrvaškem zboru bije med evropskim okcidentom in orijentom. Kakor denes stvari stoje, bodo staroslovanske ogersko in hrvaške županije modernemu zapadnemu duhu v žrtvo pndle; iz tega se vidi da zadno-evropski socijalni nazori še zmerom dalje proti vzhodu prodirajo.
Avtonomna zadružna familija olajša avtonomni občini, in avtonomna občina isto tako avtonomni županiji administrativne, upravne poslove. Avtonomija je določiven znak slovanske občino. Avtonomija 9taioslovanske občine je bila celo tolika, da jo ravno ona vkupnim državnim interesom zlasti vkupni vzajemni obrambi naproti sosednim centraliziranim državam mnogo škodila.
Občina ni državen zavod, ona je antecendes države, država tedaj jurislično nima pravice, občini avtonomijo krajšati, ter se kot neki varuh v njen delokrog vtikati. Najbolje vredena občina (in tudi država je gotovo tista, ki se je sama iz sebe stvorila, sama iz sebe zrastla, in ki je po volji vseh občinarjev ustrojena. Izražena občna volja je zakon, ki vsakega poedi-nega enako brani, enako veže. Občna volja se izražuje v občih javnih zborih.
(Dalje prih.)
ni treba narejati (kako za9ramovanje zakona!). Pred nekoliko leti je tega voditelja tudi meseni odbor začasno v službi obranil, da-si so bili najizvrst-neiši učitelji izrekli, da pod njiuu nehčejo služiti, in /ato 9e je rajše teai učiteljem slovo dalo ; med njimi je bil Klodič , zdanji učilniški nadzornik v Gorici. Poleg tega je rečeni voditelj duhoven, ako tudi sicer stranka mest-uega odbora duhovne tako črti. kakor bik rdeče sukno Namen vsega tega je, naj bi vlada menila, da niso nevarni tisti, ki tactga možičk.t v prvo vrsto rinejo, a vlada si zopet prizadeva, tega možička z blagovoljnostjo pridobiti. Zdaj se razpravlja že o tem, da bi se mestna gimnazija poitalijančena izročila državnim rokam. Tedaj mestni odbor, kteri to napravo ljubi , kakor oko v glavi, hoče jo dati iz svoje oblasti. Ako se to dela zaradi ščedenja (šparanja), to ni bilo te gimnazije nikoli treba snovati Ali na videz velikti žrtva laške oblasti bodo bogato plaćena; kajti jedva občinska gimnazija postane državna, potem se utegne stopiti na prste in reči: čemu je v Tr9tu treba nemško gimnazije V Država naj to novco rajša prihranil A pri ces. namestništvu so gotovo taki možje, kteri si bodo šteli v zaslugo, če bodo 15.000 gld. mogli izbrisati iz državnih stroškov — na kvaro tukajšnjih Nem cev. Saj že zdaj nikdo ne brani, da je v tukajšnji c. k. nemški ljudski učil niči in spodnji realki nauk malo no samo italijansk. A vendar jo tukaj vsaj 7000 Nemcev in više od polovice več Slovanov, kteri z večine hodijo v nemške učilnice. Trst je mesto v kterem bi trebalo, da no preoblada nobena narodnost; imen mestnih prebivalcev je celo samo tretjina laških. Kader se dovrše železnico v sosednjih deželah ter odpre suveški vodotoč, bodo Nemci in Slovani še mnogo bolj množili. Ako vlada svojo korist uraoje, naj prestane žo, laško prijaznosti iskati s pestovanjem in zibanjem laškega življa Stranka tukajšnega društva „progresso" ima šo zmerom svojo trdno staro namero, namreč: ločitev od
službi ? Ali niso bolj v službi narodov, in kteri imajo pravico zahtevati od vlade,
Avstrije!   Nič od te stvari ne spremine je bil povsod
niti javne pojedino niti napitnice. Gospoda pl. Moeringa štejemo med pre bistroumne državnike, da bi se s tem dal premotiti in da bi popularnosti iskal v tem, kar je samo na tanko premišljena zvijača."
Mi tukaj molčimo o tem, kako „N. fr. Prcsse" govori o tržaških Slovanih, ktere torej želi ponemčiti, ako odidejo laškemu žrelu; mi poudarjamo samo to, da že tudi nemške novine vlado »vare, naj no podpira vedno Lahov, kteri že zdaj Viktorja Emanuela imenujejo svojega kralja. — Kar se dostaja vojaškega upravnika pl. Moeringa, ne sodimo nikakor tako, kakor dunajske novine. Njegove hvaljeno bistroumnosti v pismu, ktero je 15. dan t. m. poslal profesorju K olj ev in i, vredniku lista „Osservatore Triestino," ne nahajamo niti najmanjšo trohe. — To pismo slovo: „čestiti gospod vrednik ! Včoraj po poludne mi je mostna pošta prinesla neki razglas, kteri so je 13. t. m. v Trstu natisnil. Podajem vam tukaj izvest prepis, proseč, da ga v svojem listu razglasito, naj se tako dopolnijo in razjasnijo demonstracije, kore so so poskušale včeraj in minolo noč, da sije bilo policijsko voditeljstvo 12. dan t. in. priobčilo naj lojalneiše razglase. Jaz ne pristavljam nikakoršne opombo. Naj sami sodijo lojalniTržačani, pospešitelji napredku in redu, možje, kteri imajo meščansk pogum, prijatelji pravemu blagostanju našega mesta 1" — Družabniki upornega društva „progresso," laški telovadci, prijatelji ščuvajskega od bora (comitato di azzione) in drugi italijanisimi, h kterim se štejo najobil nejša večina laških Tržačanov, — ti ljudje bodo vprašali, kako jih uči lo jalna policija, ter potem nepristrastno sodili o demonstracijah, ktere sami narejajo, kaj ne? Kakšna preprostost! Gosp. pl. Moering nam so torej po pravici zdi ves nesposoben to ž ki službi, ktera mu se je izročila!
Iz Dunaja, '20. julija. II. G. [Izv, dop.] Zdaj nas na Dunuji bivajoče Slovence zapuščajo naši vrli mladi prijatelji, slovenski študentje ter odhajajo na vesele praznike v drago slovensko domovino. Dovoljeno mi bodi, da jim za popotnico kličem v imenu te domoviuo resen opomin, da doma zraven vesolja ne pozabljajo — dela. Poduka jo našemu narodu še mnogo treba. Res je, da naši časopisi in knjige delajo pridno, da umetnost Gutenbergove iznajdbe seje seme spoznanja in budi narod iz stanja, v kterem človek duševno spi, ne misli sam ničesa. Večina učečih se si .venskih mladeničov je doma med prostim narodom. Vsak pa zna, koliko neizmerno več basni usten poduk, osebno agitovanje. Torej no smemo zaupati vse lo črki, ki je vendar le mrtva, temuč živa beseda naj dela. Tukajšnji mladeniči so vneti prijatelji naše stvari, preverjen sera torej, da bodo isto navdušenje, ki so ga imeli med sabo oddaljeni od ljubega doma, cepili tudi tam, kjer ga jo in «a bode treba. Vem da s tem opominom no izrekam nič novega, a dobra in koristna beseda bodi ponavljana vedno in vedno, da se ne izgubi v naravni človeški slabosti, nemarljivosti in pozabljivosti. —
Sploh je znano, da bi narodne stranke mnogo močneje bilo, ko bi birokratizem, militarizem itd. — z vso strogostjo svoje podložno no pazili in jim tudi politično prepričanje z lejem sile ne vlivali v glavo. Uradnik, vojak in kar je še odvisnih ljudi, no smejo biti svojih političnih misli. Če so. upati jim ni napredka, a bati se jim odstavljenja. Vendar «e kaže tudi tem napredek. Gotovo je, da imajo narodne stranke tihe prijatelje tudi med ljudmi, kterim so prijateljstvo z nami prepoveduje. Nekoliko prijatelje* boste med uradniki gotovo našteli. Dobil sem v poslednjem času tudi pismi od prijatelja v nekem slovenskom regimentu, v kterem se mi jako lepi, sem ter tja drastični izgledi naštevajo, kako so ljubezen do ože domovine ii slovansta tem bolj med vojaki množi , čem ostreje viši gospodje hote vsil tak „kvaren" dih zadušiti. Kakor KPokrok" poroča, je to še živije v českil polkih. - Ko je „Slov. Narod" prinesel tisto skrivno Johnovo povelje, ču 8em od enega uradnika iz vojnega ministerstva, da so se viši gospodje neizmerno jezili nad „izdajstvom", po kterem je prišlo ono v tak „slavischei blattchen" kakor je vaš list. Da je izdano, so baje izvedeli še le iz „Vater landa." — Ker so v zadnjem času isto tako skrivnostno češki časopisi dobili in objavili več tacih „skrivnih" zaukazov, vsedo se denašnja „N. fr. Pr. na vladni kancelj in žuga vsem tistim, ki svoj narod in njegove ideje zmago ua tihem bolj ljubijo nego začasno vlado ter jim očita nemorulnost. bomo preiskavah pravičnosti tega očitanja, vprašamo le: ali je res da so ti
uradniki prav in samo v vladni ki davke plačujejo in torej njih , da se njih pravično tirjatve spoštujejo ?
V istem listu b. remo ironično vprašanje : „Ali mar bomo mi (Nemci in vlada) na Kraujskem nemški jezik in nemško šego izdali?" Da bi se enkrat vladni žurnalisti vendar naučili malo statike, da bi znali, koliko Nemcev in njih šego živi na Kranjskem. Dežmao, vi pravite da niste zoper slovenstvo, podučite jih vi.
Ii Prage, 18. julija [Izv. dop.J Henrik Fiignor, prvi starosta pražkega Sokola, ima na Češkem gotovo največ zaslug za osnovanje telovadnih društev „Sokola" ter tako za povzdigo telovadja sploh; on si je stavil sam pač najlepši spomin v srcih hvaležnih rojakov z neutrudljivira delovanjem za svoj narod, in gotovo bi mu ne bilo treba vidnega spomina staviti: on ostane češkemu narodu nepozabljiv. Vendar so mu pa stavili denes njegovi bratje „Sokoli" viden spominek na njegovi gomili, na Vol-šanskem pokopališči v Pragi. Ta bratovski, vrlo lepi čin so stavili slovesno, kakor zaslužuje. — Iz vseh krajev Češke so prihiteli Sokoli s svojimi zastavami , tako da je bilo zbranih vseh skupaj Sokolov okolo 2000 z 28 zastavami. Slavnost se je začela po programu s sprevodom z obeh otokov in bližnjega brega na Volšansko pokopahščo, kjer je Fugnerjev grob. Sprovod jo bil v vsacem obziru velikansk, ne samo kar se tiče mnogovrstnosti in krasote, ampak tudi velikosti. Udeleževalo so ga jo čez 20.000 ljudi. Na čelu sprevoda so jezdilo 3 banderijo s 104 jezdeci in zastavami. Za njimi 20 društev Sokola z godbami in zastavami, ter razna društva: Besede, bralne, pevske itd., in deputacije meščanov po vojaško oblečenih. Društveniki so bili v oblekah s znamenji dotičnih društev, s zastavami in godbami. Sprevod navdušenimi ,,slava-u in „na zdaru-klici sprejet.   Po ulicah,
koder je šel, je bilo mnogo hiš okinčanih, in noštevilna množica je stala po oboh straneh ulic. Pokopališke je bilo tako napolnjeno, da je sprevod komaj prostora dobil. Ko soje tu odpel narodni koral, jo govoril zdajnji načelnik pražkega Sokola g, dr. Tyrš o mnogih zaslugah Fiigiiorjevih za češki narod. Po njegovem govoru se je odgrnil spominek, ki jo vso množico s krasoto in likostjo veselo osupnil. Na 33 čevljev visokom obelisku iz trdega peskovca stoji z razpetimi peruti G centov težak sokol. V sredi obeliska jo medaljon FUgnerjevo podobo, pod kterim napis: »Henriku Eligneru, starosti pražkega Sokola"". Ze pod zagrinjalom je bilo nekoliko vencev in eden od zapitega vrednika „Svobode" g. J. Bataka „svojemu najblažjeiiiu prijatelju". Ko so je pa zagrinjalo odgrnilo, so se vsuli od vseh strani venci z napisi. Jaz sem jih mogel le do 80 šteti, dalje jo bilo nemogoče. Ko so je skončalo cerkveno opravilo, so zapela pevska društva Bendlovo „Molitov", iu potom jo šel sprevod z ljudstvom na „strolski otok", kjer pa ni bilo za vse prostora, tako da jo moralo mnogo ljudstva oditi. Tu jo bilo pri narodnem petji in godbi veselo in živo do pol sedmih , ko je šla večina v novomeško gledišče, kjer se jo pela opera „Viljem Teli". Na vseh tistih mestih, kjer se govori o svobodi, so doneli viharni slavoklici po gledišči, posebno jo bilo občinstvo navdušeno pri prisegi na Riitlijii. — Iz raznih krajev Češke je prišlo do f». ure zvečer 47 telegramov.
iNiiiiirni razgled.
No trajna politika je precej neplodna. Ministri so skoraj vsi v toplicah, delegacije pa no morejo nič kaj .posebno razsvetliti političnega obnebja. —
Delegaciji je razložil finančni minister Brcstel čislaj timski finančni položaj. Iz njegovega razjasnila je razvidno, da ne bo imelo leto 18G9 več akor beraških 20 milijonov primanjkljaja. Ta primanjkljaj za prihodnjo ne bo samo stalen ostal, ampak se bo moral še precej pomnožiti, kajti dosedanjo finančno vodstvo bo v kratkem državna posestva prodalo do zadnjega klina. Od kod bodo potem jemali davke, je jasno. Ali bodo morali biti bolj varčni, česar se ni nadejati , ali pa bodo morali iskati po novih davkih. Pametni ljudje pa trde, da je žo starih davkov toliko, da vsa država pod njih težo zdihuje in se bliža gospodarskemu poginu , in da živimo od denes do jutri brez skrbi, kaj bo po juteršnjem.
Porotne sodnije avstrijske so nekako odlikujejo v tem. da skoraj vse obsojajo, kar prihaja prednje. V pravdi dunajskega borzijanca Schiffa proti časnikarju Scbarfu so izrekle . da jo zatoženec kriv žaljene časti in sodnija je na to obsodila Scharfa na pot mesecev zapora in pridela še nektere kazenske primečke. Nam so dozdeva, da sodnijski predsedniki porotnikom preveč malajo prisego in ž njo peklensko kazen, tako da porotniki bolj poslušajo zobno škripanje peklensko, kakor pa svoje notranjo prepriča-uje, ki bi moralo biti edino odločevalno.
Dalmatinskega deželnega zbora šolska postava so ni potrdila, ker je bila italijanska večina odločila, da ima biti slovanski jezik samo ob-ligaten učen predmet. Vlada pravi, da je to določilo proti §. 19. Kaj pa na Slovenskem ni protiustavno, ako je slovenski jezik na vseh srednjih šolah samo beraški pastorek? Ustava avstrijska — kakor smemo soditi — ima še več kakor samo voščen nos!
Narodni volilni odbor na Češkem se je konstituiral in je policija to vzela do znanja. V čeških narodnih krogih so popolnoma prepričani, da bo pri volitvah sijajno zmagala narodna stranka, da se bo torej vlada vsem tajnim okrožnicam k 1 j u b u vendar 1 o kompromitirala.   Nekterira se dozdeva, da so ne bo prvokrat.
Češki tabor na gori Hlavačov je zbral 25000 ljudi. Ljudstvo je posebno zanimalo statistično razlaganje o cislajtanskih dačnih razmerah. Govor o češkem državnem pravu jo izbudil neizmerno navdušenje.
Linški škof je sprejel cesarjevo pomiloščenje, a na višo sodnijo izročil pritožbo, da je proti njemu dognana pravda bila neopravičena torej tudi neveljavna. Klerikalni listi tolmačijo cesarjevo pomiloščenje kot neza-upoico vladarjevo proti sedanji vladi. Razen tega se sliši, da je papežev p   lanec na Dunaji protestiral proti kazenskemu prezaujanju linškega škofa.
Knjez Čartoriski jo ravnokar izdal politično brošuro, ki ima namen za Galicijo napraviti politični program, kterega naj bi se oklenila krepka, veljavna, vso deželo obsegajoča stranka. Knjez Čartoriski se v svoji knjižici kaže federalista in tirja ter priznava federalizem za vso državo. Sicer se ne izreka še naravnost proti državnemu zboru, pa ga tudi naravnost ne podpira, ampak /abteva, naj dosedanji državni poslanci svoje mandate odlože in naj tako deželnemu zboru prepuste skleniti, kar tirja deželna korist. Korak knjeza Čartoriskega se posebno priporoča tudi našim slovenskem državnim poslancem, ki so tako radi svojo grehe pokrivali s poljskim plaščem. Nekaj so v tej zadevi dela na tihem ; deželni poslanci, ki niso sedeli v dunajski lesenjači, poprijeli so neko inicijativo, da bi se zopet določil slovenski politični program veljaven za vso slovenske poslance — a zdaj tiči vsa stvar baje v Ljubljani, ktera kakor je videti noče hoditi pred narodom, ampak lo počasno krevsa za njim, kader že ne more drugače. „Slov. Nar." bo za zdaj o teh poslanskih korakih še molčal, da ne bi se potrebni koraki v merodajnih okrogih zato opuščali, ker jih jo priporočal neprijetni „Slov. Nar." in da no bi žalili one slovenske razvade, ki vse obsoja, kar jo rastlo v koga druzega glavi.
Avstrija, Srbija in Romanija so skoraj dognale pogodbo, vsled ktere si bodo morale med seboj izročati vojaške begune in ljudi, ki imajo dolžnost stopiti v armado dotične države.
V Bosni lovo ruske agente, ujeli niso šo nobenega. Sploh so vedno kriči o ruskih agentih po slovanskih deželah, videli so jih pa še monda tako malo, kakor mi Slovenci — ruskih ruboljnov.
V Rimu se prav pridno delajo priprave za prihodnji koncil. Evropski listi vedo vsak dan kaj novega o njem povedati. Navadno pa že drugi dan prekličejo, kar so „iz zanesljivih virov" pripovedovali poprejšnji dan.
Francoska ima novo ministerstvo, ki je pa lo začasno in za silo sestavljeno. Napoleon sicer ve, da z novim ministerstvom državi ni ustregel, pa kaj jo kacemu samodržcu 19. veka za to mar, ako njegova država krvavi pod nesposobnimi in nepriljubljenimi ministri? Postavodejni zbor, ki se je kakor znano, nedavno razpustil, se bo menda sklical še-le oktobra meseca.
Najzadnja pošta prinaša novico, da so v Madridu zasačili zaroto proti Primu, Serani in lliveri, in da so zaprili mnogo zarotnih generalov in viših čatnikov. Sploh se po evropskih časnikih malo prida bero o španjskih sedanjih mogočnežih.
liaznp stvari.
* (Pravda). Proti sedanjemu nemškemu pridigarju v Celji, g. Šucu. se neki pripravlja tiskovna pravda zarad žaljene časti. Tožnik je srenjski predstojnik v Slov. Bistrici.
* (Poskušnja iz štirske zgodovine.) '17. t. m. je bila na mariborski gimnaziji poskušnja iz štirske zgodovino, ktero je poslušalo pri prof. Reichelnu 35 četrtosolcev. 8 izmed teh jo delalo poskušnjo in se potegovalo za dve sreberni nagradni meduliji, kteri je deželni odbor odločil za dva najboljša učenca. Darila sta dobila učenca pl. Hainer Lindenbiichl in Vodopivec. Ravuovrstno tema dvema sta znala Postružnik in Sket. Omenjenja vredni so Horvat, Lindauer, .lurkovič in Kotnik. — Pri tej priliki ne moremo zaraolčati želje, da bi se za deželno zgodovino nekaj tudi storilo na Kranjskem in po drugih slovenskih deželah. Zlasti bi bilo želeti, da bi se naši mladini prodnašala slovenska zgodovina, ki se zdaj popolnoma zanemarja.
* (Dr. Mavrici j Kaiserfeld alias Blagatinšek.) V zadnjem listu smo poročali, da so je g. dr. M. Kaiserfeld odpovedal svojemu sedežu v delegaciji. Ker bi se utegnilo marsikteremu čudno zdeti, zakaj se je sicer vladohlepni Kaiserfeld odpovedal uplivu in plači, naj razložimo tu stvar, kakor jo je bil menda verjetno 26. junija razložil graški dopisnik v „\Vien. Tgb." Omenjeni dopisnik piše: „Zadnje leto jo Kaiserfeld zgubil mnogo svojega upliva in sicer iz različnih razlogov. Napredovahu liberalni stranki je K. preveč konservativen in očitajo mu celo, da je on, ki je v graškem deželnem zboru glasoval za neposredne volitve, v državnem zboru agitiral ravno v nasprotnem smislu. Tovariši Kaiserfeldovi pa mu zopet zamerjajo, da se ne odpove predseduištvu v poslanski zbornici, iu da tako odteguje deželnemu odboru štirskemu svojo delavnost. Stvar, ki jo tu omenjam, je nekoliko kočljiva (heikcl), a je vendar resnična. G. Kaiserfeld ni premožen, torej mu je potrebno, da dobiva svoje dohodke, ki mu gredo v njegovi lastnosti kot deželni odbornik, tudi za ono dobo, ko je moral državnemu zboru prodsedovati. Zdaj se kopičijo dela deželnega zbora, zaostala dela se morajo dodelati, nasveti in predlogi pripraviti itd., treba je pridno delati ves čas do deželnega zborovanja. Na mesto enega deželnega odbornika, ki je šel na odpust, poklical se je njegov namestnik; Iz iinvodciiili razlogov pa se ni poklical Kaiserfel-dov namestnik v odbor. Lahko je umljivo, da take razmere Kaiser-feldovo veljavnost raje podirajo, kakor povišujejo." Tako graški dopisnik, kteremu smo za njegovo razjasnilo jako hvaležni, kajti kaže nam jasno dovolj, da temu širokoustnemu prijatelju štirske deželo pri njegovem delovanji stoji v prvi vrsti skrb, da se mu napolni žep—ker Kaiserfeld ni premožen; da se mu mora iz deželno blagajne, t. j. med drugimi tudi iz slovenskih žu-lavih rok polniti žep, dasiravno je svoje dolžnosti kot deželni odbornik tako zanemarjal, da ni niti njegov namestnik smel stopiti na njegovo mesto, samo da je Kaiserfeld dobil nezasluženo plačo do zadnjega krajcarja. Uboga dežela, ki moraš predsednika rediti državnemu zboru, ki deželno avtonomijo striže, kolikor more; blagoslovljena držuva, kjer se državinske čednosti po-gubljajo v praznem in otlem žepu! Čast in slava političnemu prepričanju, ki nam očita, da si hočemo v prihodnji Sloveniji iskati dohodkov in časti! ko si samo prizadevamo, da bi prišli iz tujih roki
* („Vaš jezik je v ura dnije uvoden in ostane uveden.") V ilustracijo temu stavku se piše iz goriške okolice v „Domovino" : Pred nekimi dnevi se je namenila neka vdova iti davke plačat. Njena sinova sta jej rekla, naj bi tirjala pri davkariji pobotnico uli davkovske bukvice v slovenskem jeziku, da bo mogoče njima, ki po slovenski nekaj brati in pisati znata, samima pregledati, kaj, koliko in zakaj mati plačuje. Mati je pri davkariji v Gorici res zahtevala slovensko potrdilo ; s tem pa je, reva, gospode tako razdražila in razkačila, kakor da bi bila v sršonovo gnjezdo dregnila. Kakor žena pravi, so letali eden do druzega, pa se pogovarjali in jo prašali: Kaj ne? to Vam je ukazal Vaš župan tirjati? Žena odgovori, da njen župan je pošten mož, ter naj bi ga kar v miru pustili; kar on tirja, da jo pravično, to da ve ona iz zanesljivega vira. Po daljem mrmranji se oglasi eden uradnikov tako : Mi znamo tudi slovenski govoriti, pisati pa smo se drugače učili, in naj pride tudi sam Bog 7 nebes, vam ne bo ustreženo in tudi Vaš župan ne bo ukazal.
* (V Gorici) so med laškimi strankami in imenitnejsimi osebami zdaj čudne zmešnjave in homatije. Kolikor no izvirajo iz osebnosti, imajo menda svoj vzrok v stari navzkrižnosti med zmernejšo, t. j. vladi prijazno, in skrajno stranko. — Tudi novo starešinstvo je zrkalo zunanjega razpora. Izvolitev novega župana, g. Claricini-a, je izid borbe mod starešinstvenimi strankami; kandidatov za županov stol je bilo kakih 6. - Tako „Dom.li Mi menimo, da jo to za Slovence v Gorici dobro, kajti : duobus litigantibus etc. Samo geniti bi se morali kot organizovana s tra n k a. Politično društvo!  Iz malega raste veliko, iz nič, nič.
* (Dunajsko časnikarstvo) se po krivici imenuje židovsko. Marsikter izmed dunajskih časnikarjev je res po židovskih obredih obrezan, še več je tak h, ki so onda, ko je bila katoliška cerkev v Avstriji gospodovalna, brez premišljovanja odloždi vero svojih očetov in so pustili krstiti, ker so se nadejali, da bodo kot katoličani delali bolje „geschafte." Pravi kakor krščeni Židi pa se tudi dandenes malo zmenijo za svoje rojake; ako jim njih koristi ali pa njih gospodarji velevajo udariti po Židih, delajo to z isto rutino in z onim hlapčevskim servilizmom, z kterim so ravno popred sekali po Slovanih in katoličanih. „N. fr. Pr." ima v svoji 1757 štev. nov dokaz te obrezane značajnosti. Iz Lvova so jej je namreč poročilo, ka se je ondotna židovska srenja toliko udala deželnim in narodnim potrebam, da je službo oskrbnika na svojem bolnišči z letno plačo 900 gold. s tem pogojem razpisala, da mora znati ponudnik pisati knjige in račune v poljskem jeziku. Ta pogoj je dunajskemu „g e s c ha f ti e rj u" dovolj, da brez usmiljenja udari po lvovskih Židih, in da tolmači zdravo naredbo židovske srenjo kot neopravičeno tlačenje - Nemcev. „Pressi" jo ravno tako trn v peti, da je železnica lvovsko-brodijska vse napise na železniških postajah napravila samo poljske; torej zaničljivo pristavlja: „to jo železnica menda zato storila, da hi številno po onih krajih potujočim Nemcem dokazala, kako potrebno jo znanje poljskega jezika." No, če so ondotni popotniki ono vrste kakor čvekar v „N. fr. Pr." potem bo železnica zastonj dokazovala, dokler ne bo dokazala — z gotovim denarjem, za ktero je obrezanemu časnikarju naprodaj krv, vera, značaj, jezik in čast!
* (Z najnovejšimi in najbolj izvirnimi oglasili) se gotovo odlikuje Amerika. Neki agent je dal tiskati molitvene knjige, ktero pred cerkvenimi vrati zastonj razdeljuje. Knjiga je tako napravljena, da je na desni strani tiskana molitev, na levi pa kakšen inserat. Zopet drug početnik je vzel v najem sprednjo stran prižnice, na ktero svoja oznanila pri« lepljuje. V Šikagi pa je nekdo za velike denarje kupil od magistrata pravico, da sme svoje ponudbe in pozive policajem na hrbet obešati.
* (Drugi časi, drugi možje.) „Tagblatt" pravi, da se v kranjski kupčijski zbornici ni nasvetovala dr. Klunu nezaupnica, in meni, da bi bilo jako neopravičeno, ko bi bil ravno g. Horak kaj tacega nasvetoval, kajti ustanovitelj obrtnijskega podpornega društva, kteremu g. Horak predseduje, je baš g. dr. Klun. „Tagblattov" oče, g. Dežraan, jo pozabil, da Klun prejšnjih časov ni sedanji visoki vladni uradnik Klun, in da bi vse njegovo prejšnje zasluge in ko bi bile rudeče kakor skrlat, ne mogle oprati Kluuovega sedanjega protinarodnega ravnanja. Pa taka pozabljivost g. Dež-inanu dobro služi, kajti brez nje bi on vedel, da tudi oni Dežuaan, ki je pred nekterimi leti patetično dekluuioval in zlagal pan a 1 u vi s ti čne pesmi, ni sedanji nemški ne of i t, ki s svojimi tovariši pleše samo še na melodijo: des Deutschen vaterland muss grosser sein; da oni Dežman, ki si je zdaj ustvaril poseben dnevnik, v kterem nadleguje slovenske deklice, ni več tisti Dežman, ki je kot državni poslanec 1. 1861 dunajskim študentom pridigoval edinoizveličavuo tezo: „Slovenski mladenci! Ako se bodete kedaj ženili, smo biti Vaša soproga samo pošteuaSlovenka." Da, da! g. Dežman, časi se spreminjajo. Zastran nezaupnice hočemo počakati, kaj nam poroči naš ljubljanski dopisnik.   (Primeri dopis iz Ljubljane.)
* (C. kr. namestnik Mecserv). „Gr. Tugp." piše: „Kakor je slišati, prosil je g. namestnik Mecserv, ki že več tednov biva na deželi, da bi si svoje zdravje zboljšal, naj bi se prestavil v stalno pokojno stanje." Kader se ta novica potrdi, tiskali jo bomo kakor „Tgp." tudi mi z mastnimi črkami in mu prav iz srca voščili: Srečno pot! čo tudi vemo, da se pod sedanjo vlado na Mecserijevo mesto gotovo ne vsede mož, ki bi bil Slovencem bolj pravičen kakor bolni g. Mecserv.
* (Tiskovna pravda.) Še na naših vratih nabit visi poziv prod kazensko sodnijo, ko se nam privatno iz Celja poroča, da se proti „Slov. Narodu" snuje nova tiskovna pravda. Kaj smo pregrešili, še ne vemo.
Lastniki: Dr. Joče Voiujak in drugi.
Dunajska borza od 21. Julija.
Enotni drž. dolg v bankovcih 88 fi. 90 kr. Kreditno akcije 300 fl. 50 kr.
j /„ mctalikez obreBti v maji in nov. —fl,— London   125 fl. 40 kr.
tnotm drž. dolg v srebru   78 ti. — kr. Srebro   122 fl. 26 kr.
1860 drž. posojilo 104 H. 20 kr. Cekini   6 fl 94 kr. Akcije narod, banke 700 fl. — kr.
Tiskar Lduard Janii*-