i"' * Naročnina r' "■•■— za državo SHS:
do preklica:
*) po pošti meseSno Din 1< b, dostavljanj na dom
mesečno ...... „ 12
za inozemstvo:
menečno	Dl„ 23
s Sobotna izdaja: ss
V Jugoslaviji , c ... Din 20 v inozemstva ..... „ 40
Posamezna številka stane 1 Din.
_ v lwml v čem um 12. folija 1923.
5 Cene lnsaiatomis
Enostolpn* »stltna vrsti mali oglasi pu Din. 1*50 In Din. 2'—, veliki oglasi nad 45 mm višine po Din. 50, poslana Itd po Din. 4—.
Pri večjem aaročiln popust
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeljka ln dneva po praznika ob 3. uri zjutraj.
Poštnina plačana v jotoriol
Uredništvo je v Kopitarjevi nllci itev. 8/01. Rokopisi 86 no vračajo; nofranklrana pisma so ne sprejemajo. Oredn. teleL štv. 50, npravn. štv. 328.
list m slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račon poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 sa oglase, eagreb 39.011, sarajev.7563, praške In dnnaj. 24.797.
RAZPRAVA O LAZIČEVEM PREDLOGU IN O ZAKONU USTROJSTVA VOJSKE IN MORNARICE.
Pozabljeni prispevki iz flonosa bivših dež. Mlad
V Sloveniji so se po političnem prevratu kljub ukinjenju deželne avtonomije še nadalje pobirale deželne doklade v izmeri, v kateri so se pobirale pred političnim prevratom. Centralna viada se dolgo ni mogla odločiti, kaj naj napravi. Vprašanje je bilo precej zamotano, ako bi se hotelo pravično rešiti. V poštev so prihajale brez Prekmurja tri bivše avstrijske krono-vine, vsaka s svojimi posebnostmi deželne avtonomije. Končno je vlada bivše deželne doklade izza dne 1. jan. 1920. izenačila na 70 odstot. Pri tem se ni prav nič ozirala na posebnosti avtonomije posameznih dežel, ampak je presekala gordijski vozel z mehaničnim izenačenjem in proglasila tako izenačene doklade za državni pribitek.
Priznavamo, da bi se res težavno vprašanje deželnih doklad težko dalo na drug način rešiti. A to je še-le delna rešitev vprašanja. Avtonomna vlada bi bila to vprašanje v celoti rešila; ker pa se je morala umakniti centralizmu, se to vprašanje ni premaknilo za ped dalje. Nerešeno je ostalo še do danes vprašanje, kako se ure-de izplačila iz donosa bivših deželnih doklad na okrajne cestne odbore in občine. Bivši deželni odbor kranjski n. pr. je zadnja tri leta pred vojno prispeval za zgradbo in vzdrževanje okrajnih in občinskih cest in mostov na leto nad 500.000 K. S temi prispevki je bilo okrajem in občinam mogoče, da so gradili nove ceste, pota in mostove in da so jih tudi vzdrževali v porab-nem stanju. Izza prevrata okraji in občine ne dobivajo za občila več prispevka iz donosa deželnih doklad, ampak so navezane edino na lastna sredstva. Zaradi tega do-sezajo doklade v nekaterih okrajih in občinah, v katerih je postala zgradba cest, potov in mostov neizogibna, tako višino, da celo finančna uprava odreka njihovo odobritev v bojazni, da bi prekomerne doklade ne ogrožale obstoja posameznih davčnih virov. Posebno letos so imele posamezne občine velike težave in sitnosti, predno se jim dovolilo pobirati doklade v povišani izmeri.
Denarne težkoče avtonomnih korpora-eij so se tako poostrile, da je izključeno, da bi mogle še v bodoče kriti svoje potrebščine edinole z dokladami na državne davke, ker bi doklade z davki vred res 'vničile davčne vire pri posameznih davčnih vrstah. Centralna vlada se tega očividno zaveda. Vsaj drugače si ne moremo tolmačiti >ku-luka«, katerega je dala uveljaviti z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesece julij, avgust in september t. 1. Vsekakor je vlada dobila slabo vest, ker je dohodke bivše deželne avtonomije kratkoma-lo podržavila, ni pa še do danes rešila vprašanja prispevkov občinam in okrajem. Boji se, da bi se ne oglasili upravičenci in zahtevali, da se del teh dohodkov porabi za namene, v katere so bile namenjene bivše deželne doklade. Za ta primer ima sedaj pripravljen izgovor, da si okraji in občine pomagajo iz zadrege — s kulukom. Pa ta izgovor nas ne sme ovirati pri uveljavljenju naših pravic. Zahtevamo z vso odločnostjo, da se že v finačni zakon za 1. 1923-1924. vstavi iz donosa bivših deželnih doklad prispevek za sanacijo avtonomnih financ. Pri tem naj se ozira v prvi vrsti na okraje in občine, ki so zašle v težak položaj ravno zaradi tega, ker so morale same nositi vse stroške, za katere bi prispeval bivši deželni odbor, ako bi se obstojal.
Še-le kadar bo država izvršila svojo dolžnost, ki jo ima kot prejemnica bivših deželnih doklad, bo še-le upravičena zahtevati, da ji delamo — tlako. Malenkostni prispevki, ki jih dobivajo cestni odbori za ta-kozvane deželne ceste II. vrste, se nikakor ne morejo smatrati za polno izpolnitev označenih dolžnosti.
POLJSKO-BALTIŠKA KONFERENCA.
Varšava, 11. julija. (Izv.) Danes je v ftigi pričela konferenca zunanjih ministrov Potiske in baltiških držav.
Belgrad, 11. julija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je bilo na dnevnem redu poročilo o zakonskem predlogu posl. Voje L a z i č a in tovarišev glede podpor oškodovancem vsled toče in poplav.
V debati je govoril poslanec G o st i n -čar, ki je povdaril, da socialna pravica zahteva, da se vse države brigajo za to, kako bi se pomagalo posameznim stanovom v slučaju nesreče. Kmetskemu stanu je treba iti najbolj na roko. On ne dela samo za sebe, marveč za vse. Ravno kmetski stan je pa izpostavljen elementarnim nezgodam. Da se mu pomaga, predlaga, da se da podpora vsem, ki so bili oškodovani po toči ali poplavi. Predlog g. Laziča je bil v skupščini sprejet kot nujen. Odbor se je sestal 19. junija ni pa razpravljal samo o predlogu g. Laziča, marveč je sprejel resolucijo, ki zahteva, od vlade, da predloži zakon o poplavi in toči. Odbor je v principu sprejel predlog g. Laziča, a formalno je šel preko predloga. Tako postopanje odbora nasprotuje poslovniku. Netočna je trditev, da ni kredita, ker je sam finančni minister izjavil, da bi se krediti mogli najti. Jaz sem takoj stavil oddvojeno mišljenje, pa se večina ni ozirala nanj. Letos je toča napravile, toliko škode, da so mnogi kmetje gmotno popolnoma uničeni. Ker je bila lani slaba letina, so kmetje v veliki zadregi. Zahtevam, da se v bodoče onemogoči izigravanje poslovnika.
Belgrad, 11. julija. (Izv.) V zakonodajnem odboru je poslanec dr. H o h n j e c slavil formalni predlog, naj stopi predsednik zakonodajnega odbora v stik s predsednikom vojnega odbora in zahteva skupni sestanek zakonodajnega in vojnega odbora, na katerem naj bi se razpravljalo o plačah uradnikov in častnikov, katere niso v nikakem sorazmerju. Če primerjamo te plače, vidimo, da je razlika strahovito velika. 0 uradniškem zakonu se na plenarni seji narodne skupščine ne bo razpravljalo, medtem ko se bo o vojnem zakonu razpravljalo in tako se bo zgodilo, da bo parlament odobril častniške plače, medtem ko o uradniških plačah sploh no bo govoril. Zahteva, da ta zadc a pride pred parlament, da se bo videlo, kdo je za tako neravnotežje med častniki in uradniki.
Predlogu dr. Hohnjeca je sledila burna debata. Radikale jc spravil ta predlog v veliko zadrego, ker so morali priznati, da v resnici obstoja velika razlika med uradniškimi in oficirskimi plačami. — Dr. Hohnjec je opozoril, da bi imel podporočnik na tej podlagi isto plačo kakor inšpektor I. razreda.
Predlog dr. Hohnjeca je podpiral tudi posl. S u š n i k, ki je izjavil, da se s predlogom pooolnoma strinja in da ga hoče samo izpopolniti. V členu 7. uradniškega zakona stoji namreč, da se v principu morejo podčastniki sprejeti v državno službo, v členu 74. vojnega zakona pa stoji, da mora vsak minister zagotoviti toliko mest za podčastnike, kolikor jih zahteva vojni minister. Na ta način bo vojni minister dajal odredbe drugim ministrom. Zato zahteva tudi on, da se vrši skupna seja zakonodajnega in vojnega odbora.
Sofija, 11. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Cankov je v ministrskem svetu podal ekspoze o notranjem in zunanjem političnem položaju Bolgarije.
Glede odnošajev z Romunijo in Turčijo je dejal, da so dobri, istotako Bolgarija želi dobrih odnošajev z ostalimi svojimi sosedi. Bolgarija zahteva izhoda na Egejsko morje in zaradi tega odnošaji z Grčijo niso
Govornik končno protestira proti takemu postopanju in zahteva od vlade, da nuino in izdatno pomaga oškodovancem po toči in poplavi.
Minister T r i f k o v i č je kot zastopnik poljedelskega ministra pojasnjeval svoj zakonski predlog o pomoči oškodovancem po toči in vodi. Predlagal je, da se sprejme poročilo odbora večin?, to je, da se o zakonskemu predlogu g. Laziča in o vladnem predlogu razpravlja paralelno, odboru pa da se da rok 20 dni.
Pri poimenskem glasovanju je glasovalo 117 poslancev za Trifkovičev predlog, 38 pa proti.
Po četrturnem odmoru je skupščina prešla še na drugo točko dnevnega reda: Generalna debata o zakonskem predlogu o ustrojstvu vojske in mornarice. Ko so poročevalci Boža Maksimovič, Andrej B e d j a n i č in Voja L a 7 i č prebrali poročilo, je dobil besedo vojni minister general P e š i č , ki je imel dolg govor o vojnem zakonu, v katerem je skušal dokazati, da je ta zakon dober. Med govorom je tudi rekel, da vojaški krogi zahtevajo, naj bi bila kaderska služba čim daljša. P; i tej priliki mu je pcelane - dr. H o h n j e c zaklical: Ljudstvo pa zahteva, da bedi krajša.
Po govoru vojnega ministra je bila seja -aključena.
Minister Trifkovic je izjavil, da predloga ne sprejme. Iz njegovega odgovora se je videlo, da radikalna vlada noče materielno izenačiti uradnike s častniki. Zato je tudi ostala opozicija napadla ministra Trifkoviea, dr. Hohnjec pa je ponovno zahteval besedo, da brani svoj predlog. Podpirala ga je vsa opozicija.
Minister Trifkovič je izjavil, da je treba uradnikom pomagati najprej moralno, a še-le potem materielno.
Pri glasovanju je dobil predlog dr. Hohnjeca 18 glasov, proti je glasovalo 22 poslancev. Z radikali so tudi topot glasovali Nemci.
Nato se je nadaljevala debata o uradniškem zakonu. Poslanec Sušnik je povdarjal, da je vlada v svojem predlogu pozabila na računske uradnike, ki imajo po 8 gimnazij, maturo in cesto tudi nekaj semestrov na univerzi ter prvi državni izpit; zato se ne morejo prišteti drugi kategoriji. Zato bi se morala napraviti nova kategorija med prvo in drugo. Konkretno predlaga, da se napravi kategorija 1 b.
Govornik predlaga nekaj popravkov k posameznim členom, posebno k tistim, ki govore o podčastnikih, ki so prej po 12 letih vojaške službe mogli dobiti državno službo, sedaj se je pa to podaljšalo na 15 let. Glede uslužbencev pravi govornik, da so mogli prej, če so napravili izpit, postati uradniki, sedaj se pa zahtevata dva razreda gimnazije in jim je vsled tega avanzma nemogoč.
Nato je bila debata zaključena. Prihodnja seja bo v petek ob 4. popoldne.
taki, kakršni bi bilo želeti, da bi bili. Interesi Bolgarije in Grčije so. si v tem oziru diametralno nasprotni. Bolgarija bo slej-koprej apelirala na velesile, da ji dajo dohod do morja, kakor je to po verzajski mirovni pogodbi garantirano .
Odnošaji s Srbijo so frSkl in miifrri. Tekom zgodovine se je med Srbi in Bolgari nabralo toliko sovraštva, da ne more
preko noči priti do sprave. Sovraštvo je do< seglo tak vrhunec, da se o bratstvu sploh ne more govoriti. Ministrski predsednik očita belgrajskemu tisku njegovo sovražno stališče za časa prevrata v Bolgariji. Belgrajska vlada pa je pokazala več zdravega razuma in se ni spustila v pustolovščine. Mala Bolgarija ni nikomur opasna in zahteva le, da se je nihče ne dotakne. Z državo SHS pa si želi dobrih odnošajev.
Glede razmerja do velikih sil je Cankov izjavil, da vladajo med Bolgarijo ir vsemi velikimi silami brez izjeme zelo do bri odnošaji.
Nameravana aoeksšja Reke.
Belgrad, 10. julija. (Izv.) Naša pogajanja z Italijo so došia v skrajno kritičen položaj. Italija zahteva revizijo rapallske pogodbe in santmargeritskih konvencij. Ona hoče po faktični aneksiji Reke proglasiti isto tudi formalno. Naša delegacija je te predloge Italije odbila. V tej zadevi je pozvan naš posvetovalni odbor, kateremu stoji na čelu dr. Laginja. v Belgrad, kjer bo imel jutri sejo.
Govorice o nameravanih sestankih dr. Korošca v Karlovih Varili.
Belgrad, 11. julija. (Izv.) Vsi tukajšnji listi se bavijo s potovanjem dr. Korošca v Karlove Vari. Temu potovanju pripisujejo velik pomen in ga na najrazličnejše načine komentujejo. Tako piše > Vreme«, da se bč dr. Korošec tam sestal z voditelji nemškega centra in z don Sturzom, »Politika pa dodajo, da bo tam konferiral tudi z vodite-ljima čehoslovaške lidove stranke, ministroma Šramekom in Dolanskim. Spričo tega izjavlja poslanec Sušnik napram uredniku >Novostk, da se bo dr. Korošec \ Karlovih V arih sestal izključno samo z v» dilnimi katoliškimi politiki Čehoslovaške in Poljske.
Nameravan atentat »Orjune« na dr. Korošca.
Belgrad, 10. jul. (Izv.) »Novosti« jav* Ijajo, da je «Orjuna« nameravala atentat na dr. Korošca. Prinašajo razgovor s poslancem Sušnikom, ki je izjavil, da je tozadevna vest «Novosti« popolnoma točna, samo da ni res, da je bil minister policije o tem obveščen niti se je od njega zahtevala pomoč. Mariborska policija je prejela pismo, v katerem se opozarja, da hočejo Orjunci dr. Korošcaa ubiti. Poslanec Sušnik je odločno dementiral govorico, da je dr. Korošec iz strahu pred atentatom «zbežal« v Karlove Vari, ker je to potovanje bilo že preje nameravano.
Vprašanje rekonstrukcije vlade
Belgrad, 10. julija. (Izv.) Danes je de-putacija radikalnega kluba posetila ministrskega predsednika dr. Nikolo Pašiča, da ga vpraša, kaj je v resnici na glasovih o rekonstrukciji kabineta. Pašič je o.'.govoril, da vesti listov v tej zadevi niso točne. Vlada ne bo o rekonstrukciji sklepala preje nego se predloži zakon o cerLralni upravi, ker bo šele ta zakon določil, katera ministrstva se imajo reducirati. Rekonstrukcija se ne bo izvedla, ne da bi se vpraša) za svet radikalni klub.
Posojilo naše tfržave v AntilljL
Belgrad, 10. julija. (Izv.) Ker jo nadaljnje izplačevanje Blecrovega posojila popolnoma propadlo, išče naša vlada sedaj posojila pri nekem angleškem bančnem k on čermi. V tej zadevi je angleški poslanik sir Young posetil danes finančnega ministra dr. Stojadinovica in delj časa z njim konferiral.
ZAUPNICA BELOUŠKI VLADI. Bruselj, 11. julija. (Izv.) Senat je da« nes z veliko večino izrekel vladi zaupnico. Ob tej priliki je govoril zunanji minister Jaspar ter prosil senatorje, naj zaupajo vladi in naj bodo edinL
Uradniške In oficirske plače,
DR, HOHNJEC ZA IZENAČENJE OFICIRSKIH IN URADNIŠKIH PLAČ, — NEMCI ZA VSE RADIKALNE PREDLOGE.
Ekspze ministrskega preBsednika '(Jankova o notranjem in zunanjem položaju BolfjarlJe,
'STTVv:
12. juliji T923.
Štev.1IM.
dajo tedaj zaenkrat brez izrečncga ljudskega mandata in brez ljudske pritrditve, v tem pa žele deželi dokazati, da je njihova vlada boljša nego je bila prejšnja in si tako za poznejšo poveritev pripraviti ugodna tla. To jc seveda v deželi, ki šteje skoraj 80% kmetov, zelo težko za vlado, ki je pravkar vrgla izrazit kmetski režim in ki ima v svojih vrstah komaj kakega zastopnika, ki bi bil podobno kakor Stam-bolijskijevi kmetski ministri usmerjen čisto enostransko samo proti kmetskemu razrednemu gospostvu, Ako Cankova vlada kljub temu upa, da bo mogla v tej brez-parlamentarni dobi pridobiti zase večji del bolgarskega ljudstva, dela to v prepričanju, da padli kmetski režim s svojimi diktatorskimi, terorističnimi, krvavimi in ko-ruptnirni vladnimi metodami ni zadovoljeval niti velikega dela tistih 80%, za katere je rekel, da se »bori«. Pri tem sc more z nekako pravico sklicevati tudi na okol-nost, da se jc zrušil kmetski režim Stam-bolijskega v nekaj minutah vprav katastrofalno, kakor tudi na to, da se po zrušitvi ni dvignil za padli režim skoraj noben glas ne v notranjosti ne v inozemstvu.
Po režimu, ki se jc sam čisto izrečno označeval za razredno gospostvo, je le naravno, da tisti, ki so pod tem režimom cela leta sedeli v ječi, ki so jih oropali premoženja, ki so jih zasmehovali, zasra-movali in pretepali, katerih sorodniki so postali žrtev političnega umora in ki so vsled tega ta režim vrgli — nastopajo proti ponovitvi takega razrednega hujskaštva. Cankovov kabinet se dejansko označuje s tem, da je v prvi vrsti naperjen proti vsem ' tistim, ki oznanjajo razredni boj. Fronta novega režima se obrača torej predvsem proti bolgarski Kmetski zvezi Stambolij-skijeve barve, ki ji je z aretacijo vseh kmetskih ministrov in vseh visokih in nizkih strankinih funkcionarjev, ki so se na kak način pregrešili proti zakonom, dejansko že zavila vrat. I>ruga stranka pa, ki v Bolgariji izrečno naglaša razredno-bojni značaj, je komunistična stranka. Tudi njej je Cankova vlada z izjavo, da dovoljuje le legalno zastopstvo razrednih in stanovskih koristi, napovedala boj. V naprej je bilo pričakovati, da tako močna in delavna skupina, kakor so bolgarski komunisti, ne bo voljna, da se kar tako meni nič tebi nič ukloni meščanskemu sovražniku. Klic na boj proti novemu »militari-stično-buržuazijskemu režimu« v Bolgariji je najprej izšel — iz Moskve. Na zborovanju izvrševalnega odbora 3. internacio-nale je namreč Sinovjev na nekoliko malo-dušno opazko voditelja bolgarskih komunistov Kolarova, ki je obenem tajnik 3. in-ternacionale, da se v Bolgariji, kjer je 80 odstotkov kmetov, diktatura proletariata ne da tako lahko izvesti, ostro odgovoril: »Mi se moramo okoristiti z vsakim dogodkom in tudi z usodo prokletega Stambolijskega!« Potem je Sinovjev ostro grajal, da sc bolgarski komunisti niso takoj ob izbruhu bolgarske revolucije pridružili kmetom in aktivno posredovali. Kolarov sc je nato takoj odpeljal nazaj v Bolgarijo. V Moskvi je pač dobil s seboj navodilo (in glasom tukajšnjih listov tudi denar in mu-nicijo), da takoj izsili »kmetsko in delavsko diktaturo«. Toda čim so pri komunistih v Plevni našli dve strojni puški, so Kolarova takoj, ko je prestopil bolgarsko mejo, prijeli in zaprli. General I<usev, no-tranji_ minister, je izjavil v tej aferi, ki je dvignila v Bolgariji veliko prahu: »Proti temu vmešavanju Moskve in proti temu pozivu na rcvolucijo smo ukrenili ostre in nagle odredbe in bomo vse ruske komuniste iz Bolgarije izgnali. Akcija za splošno razorožitev je v teku in se bo orožje
pobralo zlasti tudi tistim, ki so ga prejeli od padle vlade.«
Spričo take iz Moskve inspirirane in pospeševane akcijc bolgarskih komunistov in spričo nujnih številnih nasprotnikov tudi v kmetsko - proletarskih krogih, mora seveda današnja vlada, ki se opira v prvi vrsti na številčno šibkejše meščanstvo, zbrati vse svoje moči, da se bo v bodoče obdržala. Prav sedanji ministrski predsednik Cankov je bil, ki jc že dolgo — kot predsednik nepolitične organizacije »Naroden zgovor« (narodna edinost) — dvigal glas za zedinjenje vseh meščanskih strank. Tudi kot kabinetni načelnik opominja danes zopet na zedinjenje in svetuje, da se »združijo vse politične in socialne moči, ki so pristaši zakonitega reda in mirnega gospodarskega razvoja v smislu socialne pravičnosti in koristnosti in ki ne marajo razrednega in stanovskega sovraštva, marveč medsebojno sodelovanje«. Pri tem svojem mnogoletnem prizadevanju pa Cankov zelo dobro pozna politične slabosti svoje dežele, namreč notranje mesarjenje v strankah samih in strankarski egoizem. V zadnjem času je dosegel Cankov že nekaj uspehov. Predvsem so »mladi« v strankah, ki nastopajo proti »zastarelim metodam« in žele, da se z odstranitvijo vseh »starih« politikov končno utare pot zedinjenju razklanega meščanstva. Temu zedinjenju na ljubo tudi niso 23 bivših bolgarskih ministrov iz kabinetov Radoslavova, Daneva, in Malinova, ki jih je bil dal Stambolijski pred dolgim časom zapreti, takoj po srečno izvedeni revoluciji osvobodili, marveč so jih, čeprav pod »milejšim režimom«, kolikor mogoče dolgo zadrževali od Sofije. Toda zdi se, kakor bi bile v tem vprašanju »stare« stranke vendarle močnejše nego volja »mladih« iz raznih strank, kajti v zadnjem^ času so po sklepu ministrskega sveta ministre kabinetov Daneva in Mali-nova prepeljali v Sofijo v še »milejši« režim. Ta režim dovoljuje bivšim ministrom tudi javno politično udejstvovanje in tako so torej »stari« načelniki strank že zopet sredi političnega dela. O »edinosti« pišejo seveda vsa meščanska glasila, toda dejansko je le tako, da v tem še niso daleč dospeli. Zdi se, da »unifikacija« vseh meščanskih strank, to se pravi spojitev v eni sami stranki iz razlogov strankarskih tradicij in osebnih odporov ni mogoča in več ali manj glasno žele stranke namesto »unifi-kacije« le »skupno plan«, neko vrsto »političnega središča«, »federacijo«.
Zdi se, da bi se utegnili spojiti z »demokrati«, takoimenovani »Objedinci« (Cankovci in Gešovci), dočim bi se meščanski »radikalci« in »narodni liberalci« (Radoslavovci, Tončevci, Petkovci in Ge-natijevci) s prvima dvema strankama samo federirali. Toda tudi to je tačas še negotovo in boje se, da se vprašanje zedinjenja iz strankarskega egoizma ne odrine na stranski tir, dasi vseh teh strank ne ločijo nikaka nepremostljiva ideologična nasprotja. Tem osebnim in strankarsko-egoistič-nim razlogom so se zadnji čas pridružile tudi še nadaljne ovire; zlasti narodno in strankarsko-politični delavni narodni liberalci so prišli v ostro nasprotje skoraj z vsemi drugimi meščanskimi strankami vsled tega, ker obsojenih ministrov Rado-slavovega kabineta (ki vsi pripadajo na-rodno-liberalrti stranki), niso izpustili v Sofiji kakor ostale ministre, marveč so jih še dalje pridržali v šumenski ječi. Poleg malenkostnih zunanjepolitičnih razlogov (ozir na Francijo) utegne biti po izjavi narodnih liberalcev, da se ti ministri po njihovi osvoboditvi v političnem življenju ne bi več aktivno udejstvovali, glavni vzrok tega neenakega postopanja v zgolj osebnih
in nenavistnih rečeh. Zato se ni čuditi, da so se narodni liberalci nekaj časa igrali že z mislijo, da član njihove stranke, ju-stični minister Smilov, iz vlake izstopi.
Tako tedaj notranjepolitični položaj y Bolgariji kljub temu, da v celi deželi vlada mir, še vedno ni pojasnjen in ta nepojas-njenost utegne sčasoma seveda znatno vplivati v tem smislu, da se opozicija ojači. V tem ko stranke branijo svoje tradicio-nelne in sebične interese, pa si skuša vlada z olajšanjem položaja v trgovini in obrti, s povišanjem plač uradnikom, z dobrim agrarnim programom in s postopno odpravo mnogih nasilnih odredb Stambolijskijeve dobe povsocli v deželi pridobiti prijateljev. Toda vsa ta njena prizadevanja ne bodo mogla roditi pravih sadov, ako bo imela vlada bodočega parlamenta pod svojimi nogami zgolj majavi temelj needinih strank in bo v tem negotovem položaju izpostavljena silnim napadom ali morda celo odločilnemu naskoku nedvomno zedinjena opozicije, sestoječe iz kmetske zveze in komunistov.
(Iz govora posl. Kremžarja 26. junija 1923.)
Na seji narodne skupščine dne 26. junija je protestiral posl. Franc K r e in ž a r proti nameravanemu ukinjenju ministrstva za socialno politiko. .V svojem govoru je opisal razvoj socialne politike v posameznih državah, kjer imajo moderno socialno zakonodajo, nakar je izvajal:
Tudi v naši državi smo dobili ministrstvo za socialno politiko, ki je s početka — to se mora priznati — posebno po svojih avtonomnih delih socialnega skrbstva silno veliko storilo. Ne sicer vsega, kar bi moralo in moglo, ampak mnogo se je storilo. Socialna politika sedanje dobe je povojna pridobitev. Diktirala je ni ljubezen, ampak strah. Danes pa ta strah pojema. Danes se ne samo^pri nas, ampak tudi drugod čuti, da ni več tiste socialne nevarnosti. Saj imamo tu zakone, da vzdrže vsak socialni po-kret kar najenergičneje. Zato vidimo, da pri nas pojema tudi delovanje ministrstva za socialno politiko, in prav te dni smo čuli, da se misli to ministrstvo pri nas ukiniti, (Josip Gostinčar: To zahteva kapitalizem!) Bodi tukaj čisto jasno povedano gospodom, ki kaj takega mislijo, da naj se ne varajo, ker nevarnost še ni minula. Boljše je, da upoštevajo dejanske razmere, boljše je, da upoštevajo potrebe in želje delavskega ljudstva, nego da dušijo te zahteve, da bi ne mogle na dan. Mi protestiramo proti vsakemu poskusu ukinitve tega ministrstva in upamo, da bo vlada uvidela, da to ne gre ter da bo svoj poskus umaknila. Vemo, da ministrstvo za socialno politiko že davno ni več to, kar bi moglo in moralo biti. Ministrstvo za socialno politiko bi moralo biti gonilna sila in motor k socialnemu evolucio-niranju celokupne naše zakonodaje, celokupne naše uprave. To danes naše socialno ministrstvo ni. In če kljub temu protestiramo proti ukinitvi tega ministrstva, ki svoje naloge ne vrši v tem zmislu kakor želimo, če kljub temu protestiramo proti tej ukinitvi, storimo to radi tega, ker vemo, da je boljše nekaj kakor nič. Kajti mi vemo, da je tudi najskromnejši in le na pol zeleni vršiček na starem štoru sredi pustinje boljši, kakor prazna Sahara, ker vemo, da tisti le na pol zeleni vršiček na pol suhem štoru pomen ja upanje, da se bo enkrat razvijala zelenica, ki bo reševala trudne potnike v puščavi. Vemo pa tudi, da socialna Sahara pomenja obup, in da je socialni obup izvor
Stran 1
ANGLEŠKI KATOLIŠKI SROD.
London, 11. julija. (Izv.) Danes se je vršila prva Reja angleškega katoliškega shoda, katerega se udeležujejo tudi zastopniki ruske in grško-ortodoksne cerkve. Shod je pričel s proučavanjem temeljnih razlik med rimsko-katoliško in anglikansko cerkvijo.
FRANCOSKO-ANGLEŠKI RAZGOVOR
London, 11. julija. (Izv.) Francoski poslanik St. Aulaire je imel danes daljši razgovor z lordom Curzonom.
DR. BENEŠ V LONDONU.
London, 11. julija. (Izv.) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je danes dospel semkaj.
Po BENEŠEVEM ODHODU IZ PARIZA.
Berlin, 10. julija. (Izv.) Načelnik če-Iskoslovaškega generalnega štaba se je odpeljal z zrakoplovom iz Prage v Sbass-bourg, odtam pa po železnici v Pariz. Pozval ga je v Pariz dr. Beneš.
LAURA-HOTTE IZROPANA.
Berlin, 11. julija. (Izv.) »Berliner Ta-geblatk poroča iz Vratislave, da so neznani zločinci vlomili v glavno blagajno Laura-Hiitte in odnesli 300 milijonov mark.
SILNI VIHARJI V ŠPANIJI.
Madrid, 11. julija. (Izv.) Iz posameznih delov države, zlasti iz severnih krajev prihajajo poročila o silnih viharjih, ki so povzročili ogromno škodo. Posebno je prizadeta Katalonija.
ŠTRAJKI V BARCELONI.
Barcelona, 11. julija. (Izv.) Tukajšnji peki so pričeli stavkati. Mesto je preskrbljeno s kruhom. Tudi lesni delavci stavkajo.
MORILKA EGIPTOVSKEGA PRINCA.
London, 111. julija. (Izv.) Princezinja Ali Kamel Palmi je bila danes aretirana, ker jo dolžijo, da je umorila princa Ali Kamel Farni beja.
Težavni položaj Cankova
Od našega balkanskega dopisnika.
Sofija, 8. julija 1923.
Današnji bolgarski kabinet s Canko-rom na čelu ni prišel do oblasti legalnim potom, s pomočjo »prevrata« je zavzel mesto kmetske vlade Stambolijskega, zato je izraz tistih, ki so ta prevrat hoteli in izvršili Ta prevrat je uvedla in dovršila neka vrsta »revolucionarne lige«, za katero so stale skupine bolgarskih častnikov in skupine bolgarskih politikov in tako so torej sedanji bolgarski vladni možje zgolj zaupniki posameznih skupin, ne pa zakoniti zastopniki bolgarskega ljudstva. Ta dejanski stan se v Bolgariji tudi nikakor ne taji in ne prikriva in današnja Cankova vlada je od prvega dne svoje vlade izjavljala, da bi bila v najkrajšem času pripravljena dati celokupnemu bolgarskemu narodu priliko, da današnje stanje legalizira, to je razpisati splošne volitve.
Umevno je seveda, da mora biti ta -najkrajši čas« po režimu, ki je z demagogijo, diktaturo in korupcijo zarezal v politično življenje globoke brazde, zelo relativen pojm. Okolnost, da nasledniki Stambolijskega stari parlament niso razpustili, marveč ga zaenkrat samo odgo-dili, dokazuje, da zakoniti rok osmih tednov, tekom katerega se morajo po razpustu parlamenta izvršiti nove volitve, sedanjim oblastnikom ne bi zadostoval, da bi se zadostno pripravili za volitve. Kabinet Cankov in tisti, ki stoje za njim, vla-
Edgar Allan Poe:
Znameniti doživljaji Arturja Gordona Fyma.
(Dalje.)
Peto poglavje.
Nekaj minut je Augustus obupaval; ni «e več nadejal, da bo kdaj živ zapustil ležišče. Odločil se je razodeti moj položaj prvemu, ki bo prišel; zdelo se mu je namreč boljše, da se skušam spoprijazniti s puntarji, kot pa da umrem žeje v podladju; cdaj sem bil že deset dni zaprt in vrč vodo je zalegel komaj za 4 dni. Ko je tako premišljeval, mu je prišlo na um, da morda ni nemogoče zvezati se z mano po glavnem podladijskem prostoru. V drugačnih okol-ščinah bi ga težkoče in nevarnosti odvračale od takega početja; zdaj pa se mu življenje ni zdelo vredno počenega groša, zato se je z vsemi silami poprijel velike naloge.
Okovi so bili prva ovira; kako se jih enebiti? Najprvo ne mu je zdelo nemogoče; pri pazljivem premotrivanju pa je spoznal, rta jih lahko sname brez posebnega napora, te pretlači roke skoznje. (Te vrste okovi ■io neumestni pri mladih ljudeh, ki imajo še voljne kosti.) Nato se je rešil spon na nogah; vendar pa je vrvi pridržal tako, da bi jih za silo lahko spet nadel, če bi ravno kdo prišel. Za tem je preiskal steno. Bila ju s tesana iz palec široke, mehke a mre ko-
vine, skozi katero bi brez truda prodrl. Zaslišal pa je glas ob vhodu prednje kabine in stoprav je še stisnil desnico v okov (levica še ni bila prosta) ter površno ovil vrv okoli členka, ko je prišel Dirk Peters s Tigrom, ki je takoj planil na ležišče in se vlegel. Augustus je privedel psa na ladjo, ker jo poznal mojo nagnjenost do Tigra in me je hotel razveseliti z njim. Šel je ponj na moj dom, koj ko me je skril v podladju; pozabil pa ga je omeniti, ko mi je prinesel uro. Po uporu ga pa ni več ugledal; zato je bil prepričan, da so ga lopovi vrgli v vodo. Pes pa se je skril v luknjo pod lovskim čolnom, odkoder pa ni mogel več ven — luknja ni bila toliko prostorna, da bi se obrnil v nji. Slednjič ga je Peters izpustil ter ga dobrodušno dovedel v ječo; obenem mu je prinesel nekaj presoljenega mesa, krompirja in vrč vode. Nato je odšel na krov ter obljubil, da bo prihodnji dan spet prišel z jestvinami.
Kakor hitro je odšel, se je Augustus oprostil verig na rokah in nogah. Potem je obmil žimnico, vzel nožič (lopovom se ni zdelo vredno ga preiskati) ter začel nare-zavati desko v pregradi, kakor moč blizu ležišča. Izbral si je to mesto, da bi lahko v potrebi zakril 7, žimnico svoje delo. Tega dne pa ga ni nihče motil in ko se je zve-čerilo, je bila deska že razdeljena. Treba bo omeniti, da noben mornar ni spal v prednji kabini kar ho se vri nastanili iz-
ključno le v kajiti, kjer je kapitan zapustil dosti vina in zalog; za ladjo in za pot so se menili kar moči malo. To je bilo nama na srečo; sicer bi Augustus nikdar ne dospel do mene. Ob jutranji zori je dokončal drugi prerez, približno čevelj visoko nad prvim; zdaj je bila odprtina zadosti velika; napotil se je brez velikih težav k spodnji glavni lini, dasi je moral preplezati cele gore sodov za ribjo mast, ki so se dvigale skoro do krova; komaj da je bilo prostora med sodi in krovom. Ko je prišel do line, je videl, da mu Tiger sledi. Bilo je prekrasno, da bi mogel- še pred dnem do mene, — kajti največ ovir je bilo gotovo v spodnjem podladju; zato je sklenil, da se vrne in počaka prihodnjega večera. Odprl je spodnje okence, da bi ga pri povratku kar najmanj zadrževalo. Komaj je to storil, ko jo Tiger priskočil k ozki špranji, vohal, zategnieno cvilil in razburjen praskal s lacami. Očividno je slutil, da celo vedel, da sem v podladju in Auguslu ne je zdelo možno, da lx> Tiger prišel do mene. Domislil se je, pisati pismo, da naj za nobeno ceno ne podvzame samostojno poizkusa rešitve; in kdo noj bi vedel, če mu bo prihodnjega dne mogoče izvesti svoj načrt? Skazalo sc je, da je bila ta misel zelo srečna; kajti brez pisma bi si gotovo poiskal najobupnejši izhod in alarmiral moštvo; plačala bi pa oba z življenjem.
Kako si priskrbeti pisalne poliebšči-
ne? Star zobotrebec se je kmalu izcimil t
pero; pisal pa je po čutu, kajti v med-krovu je bilo temno kot v rogu. Kot papir je služil zadnji list duplikata onega po-tvorjenega povabila gospoda Rossa. Nato se je urezal v prst tik nad nohtom, kjer kri močneje priteka. Kri je bila črnilo in pisal mi je v temi, kakor se je pač dalo.
V	pismu je stalo, da je nastal upor na ladji, da so kapitana izpostavili ter da mi bo kmalu pomagal z jedili, da pa naj se zadržim mirno. Konec se je glasil: »Za Črnilo rabim svojo kri — če Ti je življenje drago, ostani tiho v skrivališču.«
Krpico papirja je privezal na psa, ki je skočil skoz lino. Augustus pa se je vrnil k sprednji kabini; bil je prepričan, da med tem časom ni bilo žive duše v sobi. Luknjo v steni je zakril s tem, da je vtaknil vanjo nožič in nanj obesil suknjo; nato si je spet nadel okove.
Komaj je vse to opravil, ko je prišel Dirk Peter močno vinjen, vendar pri najboljši volji in dobro založen z jedili. Prinesel jc sabo 12 praženih, velikih, irskih krompirjev in vedro vode. Poscdel je nekaj časa na zaboju ob ležišču ter se odkritosrčno pogovarjal o pomagaču in položaju na ladji. Obnašal se jo muhasto, če ne skoraj groteskno; Augusta je še celo
twriomiiMln n i'nrYAtrn	GlnH«lilX io
V	Ullv/llii iiv "J^ft" ' u j^V/iH.','lliljL)i »JiVUlljlVi Jv
odšel na krov mrmrajo, da bo jutri prinesel dobro kosilo. Cez, dan sta Drišla dva
Sfev. T5T__^LUVENEC, <m T2. JuRJa 19231
vseh socialnih prevratov. Gospodje, ako mislite na. ukinitev socialnih pridobitev današnjega časa, potem se odrekate potu evolucije in hočete privesti vso javnost do tega, da bo začela misliti na socialno revolucijo. Gospodje, ne zanašajte se na zakon o zaščiti države, ki Vam ne bode pomagal nič, ko bo prišel obup do vrhunca. Kajti vedite, da lačnih želodcev ne boste ukrotili s paragrafi in idej ne ustrahovali z bajoneti, ne socialnih in ne političnih idej.
Socialna politika je skrb za revne, skrb ta proletarijat, skrb za reveže, skrb za bolne in onemogle. V socialni politiki rabimo in res tudi imamo zakone za delavsko varstvo. Poleg tega imamo tudi druge socialne zakone že uveljavljene v naši državi. Toda, gospodje, pojdimo okrog širom naše države in vprašajmo, kako se ti zakoni izvajajo in ali se sploh izvajajo. V Ljubljani imamo inšpekcijo dela in vemo, da je ta institucija s početka, ko je bila ustanovljena, mnor go delala in veliko dobrega naredila. Danes pa ta inšpekcija dela ne pomeni nič, ker ne dela v interesu delavstva, ampak dela v interesu kapitalistov.
Pojdimo tukaj po Belgradu. Žalostno fe, da moram kot zastopnik Slovenije opozarjati na razmere, ki vladajo tu v srbski prestolnici v Belgradu. Mi vidimo, da tukaj nikjer ne poznajo predpisov glede delovnega časa, vidimo, da se po posameznih delavnicah dela cel dan in celo noč in da delajo podnevi in ponoči mladoletni in ženske, kar je po zakonu prepovedano, da ne poznajo ne nedelj in ne praznikov. Dalje bi bilo in-teresantno zvedeti, kdo bi bil tukaj poklican, da te slučaje nadzoruje in da prepreči tako izkoriščanje delavstva. Ne poznam tu nobenih organov, ki bi to nadzorovalL Če pa taki organi obstoje, pa ne vršq svoje Bluzbe. Opozarjam gospoda ministra na to, da naj začne z delom v Belgradu tudi v tem pogledu. Sedaj štrajkajo brivci in ta štrajk traja že več mesecev. Naj bi » socialna oblast pobrigala za to, kakor bi bila to njena Bocialna dolžnost, ako taka oblast postoji, da posreduje za sporazum ali za pameten kompromis. Brivci, ki morajo delati po 15 nr na dan, zahtevajo, da delajo samo 9 ur in pol. Mislim, da bi se lahko sklenil ž njimi pameten dogovor in da bi jim bilo mogoče ugoditi. To je dolžnost socialne oblasti.
Iz zunanje politike.
*	Demisja don Sturze. Iz Rima prihaja presenetljiva vest, da je tajnik ljudske stranke don Sturzo odstopil. Namesto njega bo vodil stranko triumvirat, sestoječ iz gg. RodinOjCronclu in Spagano. Komentari o tem dogodku so različni. Liberalci trdijo, da so don Sturza prisilili k demisiji lastni somišljeniki, ker so že delj časa bili nezadovoljni z njegovo diktaturo. Mnogi vidijo v tej demisiji uspeh intrig fašistovske stranke, kateri je bil don Sturzo najbolj na poti in nevaren. Menda bodo zdaj lažje dosegli s popolari kompromis glede zažel jene voliv-ne reforme, ki naj da fašistom parlamentarno zaslombo, katere zdaj nimajo. Toda zelo verjetno je, da je demisija don Sturze Bpretna taktična poteza tega izrednega politika. On pravi sam v svoji izjavi, da je de-misijoniral zato, da se ne bi ljudska stranka zavoljo njega spravljala vedno v zvezo t Vatikanom in da bi stranka odslej, v6de-na od lajikov, dobila popolno akcijsko svoboda
*	Vrhunec reparaeijske krize. Konferenca angleškega ministra za zunanje zadete Curzona s francoskim poslanikom v Londonu St. Aulairom v zadevi reparacij ni rojila nobenega uspeha. 0 tem je Curzon po-počal ministrskemu svetu, ki pa baje ni še oičesar definitivnega skleniL Govori se, da
harpunarja ln z njima kuhar; vsi trije so Ee bili skoro v zadnjem štadiju pijanosti. Kakor Peters so brezbrižno prerešetavali načrte. Bili so nesložni glede ladjine nadaljne smeri; edini so bili le glede napada na ladjo s kapverdskih otokov, ki so jo pričakovali vsak čas. Zgledalo je, da Be niso spuntali le zavoljo plena; glavni povod je bil očitno srd nižjega brodarja proti kapitanu Barnardu. Zdaj sta nastali dve stranki, brodarjeva in kuharjeva. Prva je bila zato, da zasedejo prvo pripravno ladjo in jo spravijo kje na zapadno-indijskih otokih za pomorski rop. Nasprotna stranka, ki ji je tudi Dirk pripadal, pa je bila močnejša; zagovarjala je prvotno smer proti južnemu delu Tihega oceana ter tam ali loviti kite ali pa kaj drugega početi, kakor kažejo okoliščine. Peters je bil že večkrat v teh krajih in njegova pripovedovanja so močno vplivala aa puntarje, ki so nejasno kolebali med dobičkom in zabavo. Povdarjal je, kakšen nov, raznolik svet so nešteti otoki v Južnem morju, kako se je tam popolnoma varen in nebrzdano prost. Bujno življenje, prijetno podnebje, lepe ženske, vsega je lam v izobilju. Niso se še odločili; Peter-bovo popisovanje pa se je polastilo žareče domišljije mornarjev in bilo jc več kot verjetno da bo predlog prodrL
(Dalj« sledi)
angleška vlada j>očaka, kakšne posredovalne predloge prinese v London češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Beneš, ki je odpotoval v London iz Pariza, kjer se je v tej zadevi posvetoval s Poincarčjem. Ako se pa ne najde noben izhod iz tega ne-vzdržljivega položaja, je angleška vlada baje pripravljena seči po skrajnih sredstvih. Med temi se navaja tudi organizirana akcija angleških bank, da se povzroči stalno padanje francoskega in belgijskega franka. Predvsem pa misli angleška vlada na sepa ratna pogajanja z ostalimi velesilami, da se vprašanje nemških reparacij reši brez Francije. Kako bi to bilo mogoče, je seveda težko reči. Italija je čisto na strani Francije in se govori, da Mussolini odpotuje v London, kjer se sestavi načrt, kako razplesti položaj, ki od verzajskega miru dalje še nikoli ni bil tako zapleten kakor je danes.
*	Nov sporni objekt med Francijo in Anglijo. Maroško vprašanje pravzaprav še danes ni definitivno rešeno. Zadnja mednarodna konferenca, ki se je z njim navila, je bila ona v Algesirasu, kjer je Nemčija igrala še veliko vlogo. Med vojno je to vprašanje počivala Faktično se je Francija polastila celega Maroka, izvzemši malo cono, ki pripada Španiji. Vsled španskih porazov v Maroku, ki jih mnogi pripisujejo Francozom, je postal ta problem zopet akuten. Gre predvsem za Tanger, ki si ga lastita tako Francija kakor Španija, Anglija pa je na njem v toliko interesirana, ker leži nasproti Gibraltarju. Pri pogajanjih, ki se tozadevno v Londonu vrše, Angleži podpirajo Špance, ker na noben način nočejo dopustiti, da bi Tanger mogel postati brodovna baza Francije. Seveda se bo dosegla poravnava, toda gotovo le v zvezi s poruhrskim vprašanjem.
*	Sinajska konferenca odgodena. Konferenca državnikov male antante, ki bi se bila morala vršiti 20. t m. na Sinaji, je odgodena. Kot vzrok se navaja, da je dr. Beneš odpotoval v inozemstvo. Doznava se tudi, da se Poljska posvetovanj na Sinaji ne udeleži, ker ni član male antante in za do-gleden čas tudi ne vstopi vanjo. Tudi glede Grčije je še čisto negotovo, ali pristopi k mali antanti, o Bolgariji in Albaniji pa je gotovo, da ne. O tem, kaj bo predmet posvetovanj, se veliko ugiba, toda to so vse le časnikarske kombinacije. Na vsak način se Francija za to konferenco zelo zanima. Ruski »Rulj« trdi, da se bodo na Sinaji bavili zlasti z nesoglasji, ki so nastala med državami male antante z ozirom na prevrat v Bolgari'i.
*	Priprave za veliko akcijo proti sovjetski Rusiji. Ruski emigranti-monarhisti se zelo živahno gibljejo. Pretendent veliki knez Ciril je izdal manifest, da bo carska vlada kmetom pustila veleposestniško zemlja toda po poprejšnji zakoniti uredbi vprašanja. (to se pravi odškodnini). Ruske kmete je ta manifest samo razburil, ker o odškodnini niso hoteli nikoli ničesar čuti. Francosko ministrstvo za zunanje zadeve baje računa na monarhistično kontrarevolucijo v Rusiji že v najkrajšem času. S tem so v zvezi gotovo glasovi, ki trdijo, da se bo na konferenci male antante na Sinaji pretresal tudi skupni akcijski plan proti Rusiji. To je pa gotovo le pobožna želja, ker s© saj Češkoslovaška take akcije gotovo ne udeleži.
*	Italijansko-romunsko prijateljtsvo. — Te dni je bil romunski minister Bratianu v Rim. Posvetoval se je z Mussolinijem v prvi vrsti v trgovskih zadevah, ker Romunija zelo rabi tujih kapitalov. Pri tej priliki pa je Bratianu poudarjal tudi prisrčnost laško-romunskih političnih odnošajev. Ta izjava tik pred konferenco male antante na Sinaji je vsekakor jako — pikantna.
*	Zmaga Turčije. Ugoden konec lozan-ske konference, ki je privedla do tega, da se mir s Turčijo skoro podpiše, se smatra kot zmaga turškega stališča. Podrobnosti mirovnih določil se še niso objavile. Gotovo pa je, da so tudi zavezniki napravili dober dobiček, zlasti kar se tiče petrolejskih koncesij. Turčija je imela zelo lahko stališče vsled nesložnosti med Anglijo in Francijo.
IJJdllldll&KJIa lis
*	Romunsko - bolgarsko prijateljstvo. Te dni se je vršil v Sofiji banket romunskih in bolgarskih športnih društev, na katerem je bil navzoč tudi general Lazarev, ki je naglašal, kako prisrčne postajajo vezi med Bukarešto in Sofijo. Romunski veljaki pa so poudarjali, kako so se Romuni in Bolgari skupno borili pri Plevni in kako je treba, da se nedavna preteklost popolnoma pozabi. Sploh se ponaša Bolgarija zdaj s prijateljstvom vseh velikih in malih držav.
*	Pokojnega Stambolijskega zdaj bolgarski meščanski listi ljuto napadajo zaradi njegovega srbofilstva. Povod temu daje znani njegov načrt o >srbsko-bolgarski federativni državi«, o katerem smo v >Slo-vencu« že poročali. Očitajo mu, da se jo hotel držati s srbskimi bajoneti in da je zato izdal resnične jugoslovanske interese. Pri tem naglašajo meščanski listi, da so le oni pravi jugoslovanski federalisti. — Na stvari je resnično, da je Stambolijski skušal v trenotku, ko je čutil, da se majejo pod
njim tla, pridobiti za sebe pomoč nase države in je Srbom bogvekaj vse obljubljal. Vendar pa so njegovi listi prej toplo zagovarjali federacijo tudi s Hrvati in Slovenci. Stambolijskijev načrt je bil bržčas samo taktična poteza, da si pridobi podporo bel-grajskih krogov za slučaj notranje revolucije in morebiti tudi zato, da mu naša država diplomatično pomaga, da Bolgarija dobi izhod na Egejsko morje. Toliko je gotovo, da niški sporazum ne vsebuje ničesar, kar bi moglo koga vznemirjati.
Politične vesti.
-f Svarilen vzgled. Prejeli smo sledeč popravek na podlagi § 19 tiskovnega zakona z ozirom na našo notico z dne 26. junija: Ni res, da je predsednik <Or-june« v Sloveniji trem članom te organizacije lastnoročno odmeril z žilovko "et-indvajset po neizrekljivem delu telesa in da so to posledice, ki jih utegne imeti za mlade ljudi vpis v to organizacijo, res pa je, da se te ni nikdar zgodilo in da torej ni nikakršnega takšnega svarilnega vzgleda mladim ljudem. Inž. Ferd. Kranjec, predsednik cOrjune«.
Dnevne nov!ce.
—	Sedmi dan po pokojnem kaplanu g. Josipu Lovšinu bo v pondeljelc dne 16. t. m. ob osmih v Preserju.
—	Strokovne moči za industrijo in obrt. Uradno se naznanja: Državni zavod za pospeševanje industrije in obrti v Belgradu (Kronska ulica 14) posreduje pri namešče-nju kemikov, strojnih in elektro-inženerjev kakor tudi dragih strokovnjakov v domačih podjetjih. Zato se priporoča interesiranim, da se s kratkimi podatki o sebi in točnim naslovom prijavijo temu zavodu, ki jih bo imel v evidenci in jih bo v slučaju potrebe takoj obvestil o odgovarjajočem izpraznjenem ali na novo osnovanem mestu.
—	Obrtni shod v Prekmurjo. Torkovo »Jutro* piSe na dolgo in Široko o nekem ponesrečenem obrtnem shodu, M se je vršil v nedeljo, 8. t m- v Beltincih v Prekmurju. Shod je priredilo tamkajSnje obrtno društvo, katerega skoro ni več in ki se je lani osnovalo po g- Rebeku iz Celja kot nepolitično. Ker se je pa letos posebno ob Sašu volitev pokazalo Rebekovo nepolitično delovanje in kandidatura kot. zvestega JDSarja dr. Kukovčevega kalibra, so tudi prekmurski obrtniki spregledali ter se opredelili v svojo organizacijo >Obrtno zvezo«, kjer prav pridno delajo za svoje stanovske interese.
—	Brezovica pri Ljubljani. V nedeljo, dns 15. julija, ob 7. uri zvečer se ponovi na splošno željo občinstva predstava -»Užitkarji*. Vabljeni so tudi okoličani, zlasti vsled ugodne železniške večerne zveze Ljubljana-Vrhnika.
—	Državni higijenski zarod t Ljubljani se svečano o tvori v pondeljek 16 t. m. ob pol It. mi dopoldne. Zavod ima svoje prostore v splošni bolnici in začne istočasno z obratovanjem. Zavod je namenjen strokovnemu delu na polju splošne in Specijalne higijene in bo vršil preiskovanja pitnih in odpadnih vod ter vod za uporabljanje, analyze mleka in drugih živil, preiskovanja razkuževalnih sredstev in strojev, asanacijo krajev in tehničnih naprav. Proučeval bo socialno higijenske razmere in nedostatke med narodom, zbiral zadevni materija! in izdeloval zdravstveno statistiko. Udeleževal se bo pobijanja epidemij in nalezljivih bolezni. V ta namen je zavodu prideljena epidemij-ska avtokolona obstoječa iz petih sanitetnih avtomobilov. Poleg tega in podobnega dela se bo v zavodu zasledoval razvoj higijenske znanosti po svetu, obdelovala se bodo aktuelna vprašanja na tem polju z namenom uveljavljenja, izkoriščanja in posplošenja vseh vrst higijenskih pravil in prido-bitkov med narodom.
—	Fran Suhadolecf. V noči na 11. t. m. je umrl po daljšem bolehanju v Hudem pri Stični g. Fran Suhadolee, železniški uradnik. Rodil se je na Vrhniki 1. 1864. kot sin ubogih kmetskih staršev. šole ni poznal; pač {)a so stale pri njegovi zibelki rojenice ter ga obsipale z darovi modrosti, ukaželjnosti in nedosegljivo vztrajnosti za vsakršno delo in podjetje. — Neusmiljene voditeljice človeške usode mu niso podelile najboljšega vseh darov t. j. potrebnega zdravja in telesne kreposti. Ubogi trpin je bil primoran iskati zaslužka na tujem. — Dosegel je službo tehničnega uradnika orijentalske železnice in z njo odlično mesto spoštovanja za svojo požrtvovalnost, pri slehernem podjetju, zlasti pri mobilizaciji balkanske vojske.
, — Tam si je rajnik pridobil kal smrlne bolezni, ki ga je položila na smrtno posteljo. — Poročil se je v poznih letih, ker je bil potrebna opora svojcem. Bil je vztrajen, radodaren in premilo čutečega srca za vsakogar. — Sam usmiljenja vreden — je pregloboko občutil sleherno tuje zlo, bil je mož premehkega sočutja.
—	Književna tombola Jugoslovenske Malice. Književna tombola je končana. Izdanih je bilo vsega skupaj 312 dobitkov, in sicer: 120 amb, % t eni, 60 kvatern, 35 činkvinov in 7 tombol. Tombole so zadeli: I. tombolo Josi-pina Podpac, Ljubljana, Poljanska cesta 54.
II.	tombolo Zinka Pečar, učiteljica, Maribor.
III.	Franc Rendla, davčni nadupravitelj, Krško.
IV.	Egidij Resraan, Naklo pri Kranju. V. Milko Gerlanc, učitelj, Petrovče pri Celju. VI. Jakob Božič, Ljubljana, Ižanska cesta. VII. Friderik Vigcle, knjigovodja, Majšperk. — S književno tombolo je prišlo nad 3200 slovenskih knjig med narod. Kakor kaže tabela o razdelitvi
Strm H
dobitkov, bo bili isti zelo enakomerno vasde« ljani širom vse Slovenije. Doba književne tombole se je mnogo skrajšala, kot je bilo prvotno zasnovano. Nadalje so se razdelili posebni dobitki med 210 šolslrih vodstev, ki so se posebno zavzeli za razprodajo tombolskih kart med in po šolski mladini. Vsaka izmed teh šol je dobila 8 do 10 mladinskih knjig, kater« je potem lahko po svojem preudarku ali uvrstila v šolarsko knjižnico ali pa jih razdelila med mladino svojega zavoda. Na ta na£in m je oddalo preko 2000 knjig; tako da je mo^ ralna vrednota te prve književne tombol« t«, da se je razdelilo med našim narodom firora Slovenije nad 5000 prvovrstnih slovenskih knjig. Brez dvoma je imela prva književna tombola Jugoslovenske Matice velik moralen uspeh in dobiček. Izkušnje, katere si je pridobil odbor pri poslovanju prve književne loterije, bo smotreno uporabil pri drugi književni loteriji, ki se vrši ob novem letu 1924. Pa tudi s financielnim uspehom je zadovoljna Jugo-slovenska Matica, saj ji bo iz čisitega dobička književne loterije lažje izvrševati svojo kulturno misijo med našimi brati in sestrami tam preko, ki so v prvi vrsti potrebni naše pomočii Pokrajinski odbor smatra za svojo dolžnost' da se ob zaključku prva književne tombola zahvali celokupni slovenski javnosti za simpatični sprejem te prireditve, prav posebno zai hvalo pa izreka še vsem onim. ki so na kan terikoli način pripomogli, da so se tako uspei-no prodale tombolske karte. Prepričani smoii da se bo ta prireditev Jugoslovenske Matice popolnoma udomačila in priljubila ter da bo z njo mogoče vsako leto razširiti veliko Število dobrega in lepega čtiva med naš narod: Ponosni smo pa tudi, da je prvo tako kulturno prireditev izvršila Jugoslovenska Matica.
—	Pokrajinska zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev za SloTeniJo v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 16. julija 1923 ob devetih dopoldne v poslopju državne obrtne šole, I. nadstropje, soba št 10. Ta občni zbor je za vsakega samostojnega obrtnika gori navedenih obrti, — ki mora biti član zadruge — velikega pomena in važnosti, zato je udeležba obvezu«. Člani, ki se občnega zbora brez opravičila ne udeleže, zapadejo primerni de-narni globi.
—	Pokrajinska ladrnga dimnikarjev za SI«* venijo naznanja, da je preselila svojo pisarno iz prostora Obrtne Zveze, Bethovnova ulica 10 v stanovanje načelnika, Miklošičeva cesta 39. — Uradne ure za stranke in člane so vsak ponedeljek io soboto od 9 —12. ure dopoldne in od 8—5. ure popoldne.
—	Prošnja. Podpisani prosimo vse one, kateri so se odpeljali ali so bili na kolodvoru na Rakeku pri večernem vlaku v nedeljo 8. t m., ki odhaja ob 10. uri proti Ljubljani, pričujoči pretepa ali ki so videli, kako so nas tirali iz železniških voz in pretepali, da pošljejo svoje naslove v svrho pričevanja na naslov: Silvin Knipic, Ljubljana, Reber 15. — Podpisani, ki smo pred očmi tolike-ga občinstva vsled podivjanosti nekaterih ljudi hv liko trpeli, smo uverjeni, da nam navzoči ne bo-dete odrekli svoje pomoči, da pridemo do pravice. Silvin Knipic 1. r. Jotip Vrhovec L r-, Franc Mi-helii Lr. in Franc Kuga 1. r.
—	Zahvala. Absolventom slov. trgovska šole 1911—1913 se iskreno zahvaljujem za. darilo v spomin njihove desetletnice. — Sluga drž. trgovske šole v Ljubljani.
—	Tatvine in vlomi. Posestniku Ivanu šlrrjan cu v Bizoviku sta bila ukradena 2 konjska komata, vredna 30.000 K. — Alfonzu Turku v Višnji gori je bilo ukradeno kolo znamke »Kinta<- in harmonike, rumeno pobarvane iz orehovega lesa, vredne 20.000.
Primorske novice.
p Boj proti draginji v Italiji. Italijan« ski ministrski svet dne 6. t. m. je skleniL da bo vlada nadaljevala boj proti draginji V to svrho bo: 1. nadalje znižala ozir. oprostila carine razna živila — olje, riž, maslo itd.; 2. pospešila železniški in pomorski promet; 3. organizirala trge po mestih, ki štejejo nad 200.000 prebivalcev; 4. omejila dovoljenja za prodajo živil in odtegnila dovoljenja za točenje vina in likerjev; 5. pospeševala ribolov; 6. pomnožila poljedelska preizkuševališča; 7. pospeševala izdelavo kruha iz pšenične in koruzne moke; 8. uradno priznala zasluge, ki si jih bo kdo pridobil v boju proti draginji. — Te odredbe najbolj kažejo, v kakšni gospodarski stiski sc nabaja Italija,
štajerske novice.
§ Ir Rogaške Slatine nam javljajo: Ker j« zdravilišče popolnoma zasedeno, se gostje, ki nameravajo priti sem, v lastnem interesu opozarjajo, naj svoj prihod naznanijo vsaj osem dni poprej.
š Vlomilci Spodnještajerske posojilnice v Mariboru prijeti. Mariborska policija je izšle-; ! dila vlomilce, ki so pretekli teden s ponare« ; jenimi ključi vdrli v Spodnještajersko posojil« i nico ter s ponarejenimi ključi odprli blagajno | in odnesli okoli 7000 Din ter nekaj zlatnine. Vlomilca sta dva ključavničarja južne železnice v Mariboru Plen sta imela deloma zakopanega v najbližjem betuavskem gozdu, nekaj pa zavitega v paket, shranjen na kolodvoru kot prtljaga. Posojilnica je dobila razen 1500 ' dinarjev v gotovini vse nazai.
Stran ft
-SCDVENEC, JJHB Tt JnlTJa TBi®.
stflv. m
i Požar. Dne 8. t m. okoB 4. ure zjutraj Izbruhnil t kavarni Hummel na Meljaki cesti v Mariboru ogenj t podstrešju. Ogenj je Opazila služkinja, ki sa je ravno ▼ tej zgodnji mri spravljala k počitku. Nastali ogenj so pogasili domačini sami.
i Vlom ▼ Topo 180 «i. Neznani doOnei ao vlo-fcfll pri Alojziji Skaza v Topolščici pri Šoštanju in bdneeli njenima hlapcema 360 K denarja, srebrno tepno uro in platnene spodnje hlače. Hlapca sta bila oškodovan« xa 6200 K. — Kočarici Antoniji Rupnikovi v Hotnjem so odnesli tatovi ponoči obleke in perila t vrednosti 8680. — Zofiji Esihovi v ,Vrtačah pri Ponikvi so tatovi odnesli denarja in tangih reči v vrednosti 7600 K. — Kočarju Antonu Kostanje ven v Spuhlji pri Ptuju ao odnesli tatovi Wdeke in perila v vrednosH 12.00:) K.
■ b Loke pri Zidanem mosta. Dne 1. VII. 1928 ee je vračal posestnik Edvard Perdih po svojih opravkih proti domu. Kar pride po cesti nekaj ;vinjenlh fantov, ki so »ačeli vpiti >aui<. Ker jim 3e tudi Perdih odgovoril, so ga napadli s kamenjem, potem vrgli na tla in ga nato obdelavali i nožem. Pedfh ima 8 sunkov z nožem ter več udar-bev s kamnom po glavi. Najhujša sta bila brata Btaut, katera ao takoj drugi dan odpeljali v zapore. Perdih je Imel baje tudi 16.000 K denarja pri nebi. Ta denar je pa med napadom Izginil.
Gospodarstvo.
, m. LJUBLJANSKI VELESKMENJ. / Od 1. do 10. septembra letos se bo vršil ®I- Ljubljanski velesemenj Uprava velesejma je Morila »se, da bo ta prireditev od vseh dosedanjih najsijajnejša. Misel, da naj bi bil letošnji »el esejem naša največja narodno-gospodarska manifestacija, je našla i-.nučan odmev in široko razumevanje. Zanimanje j« silno veliko. Trgov-tke in obrtniške zbornice v Sarajevu, Novem Sa-ftu, Skoplju in Vel. BeČkereku organizirajo po-fcebne posetniike vlake. Tudi in Prage, je napovedan poseben vlak. Veliko bo posetnikov iz Av-Ubije, Francije, Nemčije, Belgije in Italije, ki so Iri ie rezervirali stanovanja v Ljubljani za čas Velesejma Vse to obeta razstavljalcem lepe uspe-be. Tudi letošnji velesejem jim bo prinesel naročil, ki jih bodo zaposljevala mesce in mesce. Posebno naše obrtnike opozarjamo na to zanje lako ugodno priliko in jim priporočamo, da si golijo za izložbo svojih izdelkov prostor druge .Vrste, ki je precej cenejši od prvega in zelo pripraven. Stroški, ki jih bodo s tem imeli, so v primeri s dobičkom, ki jim ga bo velesejem prinesel, malenkostni, saj stane kvadratni meter tega prostora le 120 Din. Tega prostora Je še nekaj na razpolago, vse drugo je skoro do zadnjega kotička že zasedeno. To zopet dokazuje, kako velikega zanimanja so Ljubljanski velesejmi za našo industrijo, obrt in trgovino. Opozarjamo, da se prijavni rok z 20. t m. zaključi, nakar se bo takoj pričelo z dodeljevanjem prostorov. Zato naj Be vsak omahljivec požuri s prijavo. Velesejmski nrad je izdal lične vložne listke in reklamne omamke v slov. hrv. (tudi ciril.), nem., franc., S5eš., ital. jeziku. Vsako naše podjetje naj bi listke prilagalo svoji korespondenci in znamke na-iepljalo na zavitke. Izvolite jih v ta namen zahtevati od Urada Ljubljanskega velesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Tel. int. 140.
g Industrijsko obrtno vzorčna izložba, združena z vrtnarsko, vinarsko, umetniško in gradbeno razstavo, v Mariboru. (Od 15. do 26. avgusta 1928. — S polno paro se vrše priprave za to razstavo, ki obeta, tako glede raznoličnosti, kakor tudi glede obsega postati najboljša in največja Industrijska obrtna razstava v naši državi. 2e na dosedanjih 'dveh razstavah so moriborski in okoliški obrtniki pokazali, da stoje na višku in lahko z mirno vestjo sprejemajo inozemsko konkurenco. K letošnji razstavi pa je potegnjena tudi industrija, ki je že do-dej uspešno izpodrivale, tuje izdelke. Zato pa letošnja razstava kar se tiče obrti, bo pokazala našo gospodarsko moč ob najsevernejši meji naše držaje, ki je doslej stala glede obrtništva in industrije na prvem mestu. O tem so se prepričali tudi obiskovalci lanske razstave, ki je širom naše domovine ebujala pozornost — Poleg industrije in obrti pa »e bo vršila tudi vrtnarska razstava Vrtnarstvo predstavlja v našem gospodarskem življenju važno panogo, ki pa pri nas še ni dovolj razvita, dasi ima *za to vse predpogoje. Tem bolj je potrebno, da se s to panogo našega narodnega gospodarstva, ki lahko postane eden izmed glavnih virov dohodkov, čim temelji tejše n poznamo. Najlepšo priliko za to nudi letošnja razstava v Mariboru. lanska vrtna razstava — prva v naši državi — je vzbujala vsestransko pozornost. Poleg cvetlic, zelenjave in sadja bo Obsegala tudi drevesnico, kar bo zanimalo zlasti sadjarske kroge. Razstava bo torej ne samo zanimiva, ampak tudi v vsakem pogledu poučna. — Posebno pozornost posveča razstavni odbor letos tudi gradbeni razstavi. Gradbeno gibanje jo zlasti v Bevrrnem delu naše države na čisto mrtvi točki. iRazon par malenkostnih izjem se skoraj v celi Sloveniji ni ničesar gradilo, dasi vlada povsod velikansko pomanjkanje stanovanj. Mnogo je seveda temu tudi krivo pomanjkanje kapitala, često pa tu-ftl strah pred velikimi stroški. Na grad. razstavi bodo razstavljeni vsi modernejši in najnovejši vzorci stavb in zidanja, ki je mnogo cenejše in omogoča tudi revnejšim slojem, ki ne razpolagajo t velikim kapitalom zgrodbo lastnih domov. Zato je prireditev te razstave našla tudi vsestransko odobravanje tn Je upati, da se je udeleže vsi domači stavbeni podjetniki In vsa v stavbeno stroko spadajoča podjetja. — P« tudi n» nnlju umetnosti be nudila razstava lep užitek. Mariborski nmetniški klub »Grohar bo tudi leto« priredil razstavo slik svojih čla-
nov. Bilo bi nepotrebno o tej razstavi mnogo govoriti, ker bodo razstavljena dela povedala več kakor pa umore Be tako dolg članek. — Kakor
za razstavljalce, je prekrbljeno tudi za obiskovalce v vsakem oziru, na vseh železniških progah naše države 50% popusta, ako se izkažejo s legitimacijo, ki se dobi pri vseh denarnih zavodih. Legitimacija, ki velja za zunanje obiskovalce ob enem kot permanentna vstopnica, stane i vstopnino vred samo Din 20 Poseben odsek bo skrbel za prenočišča na željo tudi za prehrano zlasti pri korporatlvnih po-setih razstave, kar toplo priporočamo vsem društvom in korporacijam. Ogled razstave bo ob enem najboljša prilika za ogled mesta in okolice. Za časa razstave bo tudi odprt mestni muzej, ki vsebuje mnogo zanimivosti. —
2e doslej se je prijavilo toliko razatavljalcev h vseh krajev širom naše države, da je bil prvotno namenjen prostor za razstavo pr~majhen. Razstavnemu odboru se je posrečilo dobiti še nekaj prostora, tako da lahko ustreže vsestranskim željam in sprejema še nadaljne prijave toda najkasneje do 20. julija. Po tem roku se prijave pod nobenim pogojem ne bodo sprejemale, na kar opozarjamo zlasti vse one, ki se še niso prijavili. Omenjamo še, da bodo najboljša dela tudi letos odlikovana Zato naj nikdo ne zamudi te prilike in se razstave zanesljivo udeleži.
Razstava vajeniških del. Velikan-ksi pomen razstave vajeniških del se je pokazal že na lanski razstavi Razstava podvžiga vajence k vstrajnosti in pridnosti in je zato zelo važno vzgojno sredstvo. Razstavni odbor je tudi letos dal brezplačno na razpolago razstavni prostor. Vsem mojstrom svetujemo, naj dajo svojim vajencem priliko, da se s kakšnim majhnim delom vdeleže te razstave s čemur ob enem dokumentirajo sposobnost mojstra Opozarjamo na to, da se bodo najboljša vajeniška dela nagradila
g Nore industrijske gradhe ob Ljubljanici. — Bregovi Ljubljanice, koje vodna sila se že nad sto let izkorišča v obrtne odnosno industrijske svrhe, so v teku minolega leta in tega leta obogateli za velike moderno urejene naprave, ki jih grade Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode. Na Fužinah se je postavil krovni jez po patentu Huber-Lutz, čigar posebnost je, da se avtomatično dviga in pada, ne da bi bilo zato treba mehanične sile. Je to peta naprava te vrste v celi Evropi. Velikanske vodne množine, ki jih jez zadržuje, služijo za pogon dveh električnih central imenovanega podjetja, izmed kojih je ona na levem bregu že v obratu, ona na desnem bregu pa še v gradbi Ukoriščena moč v obeh centralah na Fužinah znaša 2.600 k. s., torej še enkrat toliko, s kolikor razpolaga mestna elektrarna ljubljanska ter je določena, da se uporabi pretvorjena v električno silo, kot gonilna moč za novo papirno tovarno Janezija pri Vevčah, ki se je dogradila in stavila v obrat koncem minolega leta in za novo tovarno lesovine v Vevčah, ki je še v gradbi. Nova papirnica je v stanu producirati daljnih 3,600.000 kg,papirja na leto, tvornlca lesovine pa do 700 vagonov lesovine letno, tako da bodo v bodoče družbina podjetja v pogledu tega pol-fabrikata povsem nezavisna od inozemstva Uvaže-vanja vredno je, da je vse te naprave zgradila družba iz lastnih Bredstev, ter da hoče s sedanjim zvišanjem delniške glavnice na dvajset milijonov dinarjev prilagoditi le svoj obratni kapital povečani obsežnosti njenih obratov, Zato je naravno, da je dosedanji potek subskripcije na novo emisijo delnic Združenih papirnic, ki se kpnča dne 25. julija, zelo zadovoljiv.
g 2itni trg. Na novosadski produkta! boni notirajo žitu sledeče cene: pšenioa 415 Din, rž 800 Din, oves 320 Din, koruza 802.50 Din, pšenična moka št *0< 660 Din, št >2t 625 Din, št. >5« 565 Din, št >6< 495 Din, št. >7< 425 Din, mekinje 140 Din. Tendenca nespremenjena.
g Naš uvoz od oktobra do decembra 1922 je znašal 1.877,870.968 Din nasproti 982,904.786 Din v isti dobi v letu 1921.
g Dosedanji repararijski kontingent goveje živine izčrkan. Te dni je prejela naša državna komisija iz naslova reparacij zadnji transport goveje živine iz Nemčije, ki ga je glasom pogodbe morpla prejeti. V kratkem se prično pogajanja o prejemu novega kontingenta goveje živine, če se ne bo ta dobava zamenjala za poljedelske stroje.
g Italija in predilska železnica »Giomale d'Italia< urgira izgraditev predilske železnice, češ da bo s to železnico izveden tudi pritisk na Jugoslavijo glede pogajanj o južni železnici
g Nova italijansko-avgtrijska trgovska pogodba- Dne 15. julija stopi v veljavo nova avstrijsko-italijan.ska trgovska pogodba, s katero so ukinjene ugodnosti, katere, jo uživala italijanska trgovina v Avstriji.
g Inozemski žitni trg. V Avstriji notira domača pšenica 3700—3800 n.a.K, rž 2500—2600 n. a. K, ječmen za pivo 2600—2700 n.a. K, jugoslovanska koruza 2775—2875 n. a. K, oves 2800 do 2925 n.a.K, pšenična moka šL >0< 5900—6000 n. a. K, — V Mažarski notira pšonica 45.000 o. K, rž 82.000 o. K, ječmen 29.500—29000 o. K. oves 40.500—42.500 o. K, koruza 34.000—35.000 o. K. — V češkoslovaški so cene žitu sledeče: pšenica 172 čsL K, rž 114 čsl. K, ječmen 130 čsl. K, oves 165 čsl. K, koruza 184 Čsl. K, pšenična moka št. >0< 200 čsl .K. — V B o 1 g a r i j i so bile cone sledeče: pšenica 410 levov, koruza 470 levov.
g Produkcija premoga na Ogrskem. Na Ogrskem se je produciralo v drugi polovici 1922 lota skupno 8, 163.000 ton premoga.
g Sejem plemenskih bikov v Rapperswiln. Zveza vzhodnošvicarskih zadrug priredi tudi letos jes-ani, in to 11., 12. in 13. septembra, sejem plemenskih bikov (Schwyzersclilag) v Rapperswiiu na Zuriškem jezeru. Podrobne informacije o sejmu daje posiovodja zveze dr. M. Litscher v Sevelen, Kanton St Gallen.
g Stanje papirnatega denarja ▼ CeSkoslovaSki.
Po izkazu češkoslovaškega bančnega urada c dne 30. junija je znašalo stanje papirnatega denarja v Češkoslovaški 9.375,991.000 čsl. kron. Od zadnjega izkaza se je število papirnatega denarja pomnožilo ta 581 milijonov čsl. kron.
g Draginja v Romuniji. V Romuniji so zadnje čase cene živilom silno poskočile. Cene so naravnost horendne. Pekarne so naravnost oblegane ljudi, ki čakajo na Srn kruh. Belega je v izobilju, toda ta je silno drag.
g Nezaposlenost r Avstriji se je zmanjšala.
Zadnje dni je število nezaposlenega delavstva ki je dobivalo brezposelno podporo, pričelo padati in je padlo pod 100.000. Najvišje število je znašalo 170.000 oseb.
BORZA.
Zagreb. 11. julija. (Izv.) Devize: Budimpešta 109—112, Berlin 003.75—004, Italija 4.09 —4.11, London 433—435.25, New York 94— 94.50, Praga 285H—286'/,, Dunaj 13.30—13.40, Zurich 16.40—16.45. — Valuta: dolar 93— 93.75.
Curih, 11. julija. (Izv.) Devize: Budimpešta 006.75, Berlin 0.00.23, Italija 25.—, London 26.38, New York 576.—, Pariz 34.30, Praga 17.32M. Dunaj 000.811/,, Sofija 5.50, Belgrad 6.25, Varšava 000.40. — Valute: DunH 000.82.
Nepotrebno
prepričevanje ljubljanskih ulic in cest.
Že nekajkrat smo se Ljubljančani upravičeno jezili, da so mestni očetje Ljubljano brez premisleka tako1 prekrstili, da je nihče izmed starih Ljubljančanov več prav ne pozna. Prvi napad na častitljivo lice Ljubljane jo je oropal zgodovinsko in narodopisno kar moči važnih imen. Čemu je bilo treba uničiti n. pr. Špitalske ulice?1 imenitno Kravjo dolino itd., itd. Nato je prišla vojska in državotvorni mestni očetje so navlekli po Ljubljani do vrha Gradu brezpomembnih imen raznih avstrijskih nadvojvod in podobne šare, da so seveda ob prevratu mogK z vso hitrico brž zabri-isavati sledi svoje »neprave« medvojne navdušenosti in iskati novih imen, ki naj bi dokumentirala njih »pravo< navdušenost
To bi bila izvrstna tvarina za predpust-no burko, če bi ne bilo tako zelo poniževalno. Zato menimo, da naj bi sedanji občinski odbor, ki je ponosen na to, da je izvoljen po delavnem ljudstvu, pustil Ljubljani lice, kakršno je milo in drago ljudstvu.
Za nove uliee je čisto gotovo treba novih imen, če že nimajo ustaljenih ljudskih označb, ki izvečine razodevajo jako tenek ljudski čut za krajevni ali zgodovinsko gospodarski kolorit. Kako izvrstno je n. pr. zadel ljudski čut ulico v Rožni dolini in jo imenoval »Zadružno ulico«, kot spomin na to, da je Rožna dolina eden najlepših prvencev z drevesa dr. Krekovega zadružništva, ki je to naselbino sezidalo? Čemu ljudstvu in kraju jemati, to kar je pristnega, domačega, prav iz krajevno-gospo-darskih razmer porojenega? In če ljudstvo imenuje eno cesto že zdaj arzenalsko,* naj se za Kobariško dobi drugod prostora. Hkrati naj se nova imena izbero tako, da jih po človeški sodbi — v nikakem slučaju ne bo treba izpreminjati. Že gospodarski razlogi so dovolj tehten dokaz za to zahtevo.
Dosedanja imena naj se pa nikakor ne izpreminjajo. Kaj se vendar pridobi, če se odpravi cesta na Kodelijevo? ali vsej Ljubljani dobra znanka Martinova cesta? ali mala Dolinska steza? da vse drugo preskočim: kaj je zagrešila starodavna Dunajska cesta, da se mora kot organizem najnižje vrste prelomiti in razdeliti v Wil-sonovo in Mariborsko cesto? Menda v tem nedolžnem imenu vendar tudi kdo s posebno občutljivim nosom ne voha avstrijakant-stva? Saj menda vendar ni tako, kot v kaki družini, kjer vdovec vzame drugo, pa se ime prve v hiši še misliti ne sme, kaj še le imenovati 1 Potem bi morali odpraviti tudi Rimsko in Tržaško cesto, pa nas menda vendar zaradi teh dveh nihče ne bo dolžil italijanstva? In če bi se morala res preimenovati: čemu Wilsona? Če so je takrat ob prvem navdušenju, ko smo upali, da nam Wilson s svojimi točkami pomaga, da se vsi narodovi raztreseni udje zbero v eno politično enoto, če se je takrat v naglici storil ta sklep, danes gotovo nima več pomena, ko vemo, da je Wilson skrbel za ameriške koristi, za naše pa tako, da, kar se piše naša zgodovina, še nismo bili nikoli tako raztepeni in razsekani kot danes. Ne vemo tudi, kaj so zagrešile te žive označbe, da jih hočejo obsekati, da bodo kot naga-oeni tiči v muzeju ali v alkohol namočene živali v učenjakovem laboratoriju. Zakaj mrtvo Mirje namesto življenja »na Mirjuc? Zakaj izdrto >Rebro<:, namesto zračnega bivališča »v Rebrk? — Beseda »r6ber« je poleg tega čisto neka j drugega kot »rebro«. Prav taka je z imeni »na Bičevju, na Mliv-ki, na Vrtači, na Prulah, pred Prulami, za
1 Tedaj so slnbi jezikoslovci zapravili tudi pristne slovenske ulice, ki nimajo ednine, ampak so jih Slovenci do tedaj rabili samo v množini: ulice, kot druge take besede: škarie, hlače, vili«« itd.
Bežigradom, na Zavrteh« itd. Resnično, dal ne vidimo prav nobenega razloga, zakaj naj bi živo gibkost slovenskega jezika čim prej uničili in jo zavozili v mrtvo negibnoet romanskih jezikov. Če naj bi se kaj preimenovalo, bi mogli zagovarjati samo slučaje, če bi se stara zgodovinska imena, ki so jih do sedaj odpravili, iznova prikazala.
In Se eno: Ceste in ulice, ki imajo eno določno smer, naj v vsej smeri ohranijo eno in isto ime. Koliko bolj pregledno je to in pripravno že za domačina, kaj še le za tujca. In Ljubljana še daleko ni tako velika, da bi se katerakoli prometna pot mo-gla zdeti za eno ime predolga, če velika svetovna mesta preneso po pol ure In več dolge ceste in ulice, bo Ljubljana tudi take, ki pet minut nimaš kaj po njih hoditi.
Tudi tiste vrste prekrščevanje, ko st« dosedanje ime formalno okrajša, je nepotrebno, ljudje tako vsi govore n. pr. Zarni-kova, in ne dr. Valent. Zarnikova ulica. Kadar se sedanje tablice obrabijo, naj se a krajšimi nadomeste, bo pa stvar v redu.
Izkratka torej: Dosedanja imena naj brezpogojno ostanejo, pri novih naj se pa skrbi, da ne bo jamo nekaj imen, ampak
pametno odbrana.	Dr. K.
« # *
Od druge strani smo prejeli tole mišljenje:
Naj sledi na kratko nekaj pripomb. Ali se Kernova cw»ta imenuje po avstrijskem majorju Keieu? Glede Masarykove ceste bi vprašali, *li ima Praga Aleksandrovo ali Krekovo cesto? Kratka Dvorako-va naj bi se imenovala Pražakova kot njen podaljšek, Jegličeva cesta naj se podaljša tudi z brezpomembnim Lipičevim kotom. Če dobimo Goriško in Kobariško, zakaj črtamo staro Dunajsko cesto, ki se, odkar se je cesta zidala, tako imenuje. Čemu brisati zgodovino, — Tavčarje tozadevni sklep jako modrci sistiral! Nagradimo fak-tične zaslugel Zakaj naj se staroslavna cesta sv. Martina preimenuje, istotako Dolinska steza, ki bi po novem avanzirala v ulico, kar pa je smešno tako imenovati; tudi sv. Jakoba nabrežje naj ostane, enako naj Židovska steza — še iz srednjega veka ohranjeno ime — izpodrine brezpomembnega Peternela in ne obratno. Ko so že drage ulične table tu, zakaj črtati prepozicije <ma« (Bičevju, Mir ju, Vrtači itd.), včasi pride ven nesmisel (n. pr. «Za-vrtk), nominativ od «v Rebri« pa je Reber in ne Rebro (rebresal). Posebnost je tudi dvozložnica Kette-M urno va« ulica: spominja me na hudomušnico o jezdecu, ki je klical vse svetnike na pomoč, potem pa prosil naj jih polovica odstopil Zakaj se ravno značilna Sodna ulica prekrsti, tudi ^Dovozna« cesta je kot Lastenstrasse dobro označena. Načelo bodi: quieta non movere, če ni res nujnih razlogov zato.. Ali so res strokovnjaki na enketi zavzeli drugačno stališče? Ob 13-stoletnici kralja Sama naj bi ta dobil zunanji podaljšek Dunajske ceste, ali pa naj bi se ta del zval cesta Ljudevita Posavskega in ne Mariborska cesta.
Ljubljanske povice]
lj Redna jama soja občinskega sveta bo da« nes popoldne ob 6. uri
— Priglase za Zagrob ozir. Soro-Presko spre« jema naša uprava samo še danes do 6. ure zvečer.
lj Ljubijančanje! Udeležite se v polnem številu velike in zanimive gasilske vaje na trgu Sv. Jakoba v nedeljo dne 15. julija 1923 ob dveh popoldne. Pol ure pred vajo svira na istem trgu domžalska godba. Po vaji je vrtna veselica brez vstopnine s srečolovom in šaljivo pošto v gostilni pri > Levu c na Gosposvetski cesti. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
lj Požar na sv. Jakoba trgu. Mestno poklicno gasilstvo priredi skupno z ljubljanskim prostovoljnim gasilnim društvom veliko vajo v nedeljo, dne 15. julija 1923 ob 2. uri popoldne ob priliki občnega zbora Jugoslovanske gasilske zveze. Gasilstvo nastopi z vsem orodjem, kar ga ima na razpolago za mesto, ter z V60 opremo in pripravo. Na alarmni strel bo odšlo gasilstvo po sv. Petra cesti čez Wolfovo ulico po Cojzovem grabnu, kjer bo zasedlo postojanke ob cerkvi sv. Jakoba in ob šoli Gorelo bo šolsko poslopje ter zvonik in del cerkvene strehe. Nastopi motorna auto-brizgalna, gasilski trenski auto, trenski voz, magirusova raz-tezalna lestva in rešilni voz. Pri vaji deluje 50 gasilcev in sicer 16 mož poklicne gasilske straže in pa 34 mož prostovoljnega gasilnega društva Vajo vodi glavno poveljstvo, ki bo obstojalo ii višjega nadzornika Janeza Kolešo, ter načel-nika prostovoljnega gasilnega društva Jnnko Ho« j a na. Pred vajo se vrši ob pol 2. uri na sv. Ja-koba trgu promenadni koncert, po vaji pa je obhod po mostu do Gosposvetske ceste, kjer se vrši veselica prostovoljnega gasilnega društva Ljubljana Na občni zbor pridejo delegati gasilnih društev cele Slovenije.
Ij Olepševalno rduštvo t Rožni dolini prazna« je v nedeljo, 1{> t m. svojo 25 letnico. Obenem praznuje tudi Rožna dolina 25 letnico svojega ob stoja Slavnost obeta biti prav lepa. ker se rrSr zanjo obširne priprave.
lj Umrli so v Ljubljani: S. Remberta Ana Zabukovec, usmiljenim, 27 let. — Marijana Hafner, šivilja, 27 let — Gregor Koželj, dninar, 76 let. — S. Mntilda Uršula Kočnr, usmiljonka, 69 lat — Marija Habič, toh. delavka v a, 60 let —,
FTOVENEC, 3ft« 12. Julija M
>Wmw Htr
Albina Kobal, posestnikova lena, 81 let. — Fran Lekše, izvošček, 44 let. — Fran Jeraj, posestnikov sin iz Blatne Brezovice. — Ida Bezeljak, notarjeva vdova, 94 let. — Roman Kocjančič, ključavničarjev sin, 4 mesece. — Fran Bock, Sel. blagajnik v p.. 78 let. — Marija Bradač, zasebnica, 71 let. — Anton Constnutini, šel. delovodja v p., M let — Stanislava Kruhar, učenka meščanske Šole, 16 let. — Marija Jager, steklarjeva lena, 26 let. — Marija Maselj, kočarjeva lena, 57 let. — Berta Dolinšek, služkinja, BO let. — Edvard R Bachi, uradnik, 31 let. — Ivana Blaganje, vdova krojaškega mojstra, 70 let.
— lj Za vdovo ponesrečenega kurjača Že-fearja na Solu nam je nakazal »Neimenovan« 200 Din in drugi »Neimenovan« 100 Din. Bog obudi mnogo posnemovalcevi
lj Policijska kronika. Orožniškemu stralmoj-*tru v p. Antonu Kovačiču jo bilo iz njegove njive," ležeče poleg velesejma, ukradenega 80 kg krompirja. — Delavcu pri Tfinniesu Viktorju Gostinčarju je bila ukradena beležnica, v l;;'?ri je imel 500 K denarja. — Na cesti Kranj—Medvode se je našel siv dežni plašč iz gumija. Lastnik naj se zglasi na policijski direkciji v Ljubljani v sobi št. 1.
Socialni vestnik.
IZSELJEVANJE IZ JUGOSLAVIJE MESECA MAJA 1923.
V mesecu maju tek. leta se je Izselilo iz naše kraljevine vsega 540 oseb, od tega 379 moških in 161 žensk. Po poklicu jc bilo 94 kvalificiranih delavcev in 109 nekvalificiranih, dalje 202 poljedelca, 20 svobodnih poklicev in 115 svojcev (otrok) brez poklica. Po pokrajinah odpade; na Srbijo 27, na Vojvodino 351, na Črnogoro 2, na Hrvatsko in Slavonijo 77, na Dalmacijo 75, na Slovenijo 5, na Bosno in Hercegovino 3 izseljenci Na posaezmne pre-komorske dežele, v katere so se izseljenci napotili, odpade: na Zedinjene države Severne Amerike 21, na Kanado 51, na Ar-gentinijo 316, na Brazilijo 80, na ostale ameriške dežele 25, na Južno Afriko 2, na Egipt 2, na Avstralijo 39, na Novo Zelandijo 4. V tem mesecu je bilo izseljevanje obrnjeno v prvi vrsti v Argentinijo, iz Dalmacije se pa opaža izseljevanje v Avstralijo. Skupno število izseljencev od 1. januarja do 31. maja t. L znaša 1428, dočim je generalni izseljeniški komisarijat izdal v istem razdobju lani 2100 dovoljenj za izselitev v prekomorske dežele. Poleg zgornjega števila naših državljanov sta meseca maja odpotovala v prekomorske dežele 102 tuja državljana, od teh 86 na-turaliziranih Amerikancev, bivših Jugoslovanov.
Ustanova Korze dela.
Za dosego pravilnega reguliranja delovnega trga, vseh vrst delovnih moči brez razlike spola, na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — zakon o zaščiti delavcev odreja ustanovitev Drž. borze dela in sicer: 1. Središnjo Borzo de-1 a za celo kraljevino s sedežem v Belgradu, 2. krajevnih borz dela v vseh razvitih mestih na ozemlju naše države.
Poleg državne središnje borze dela v Belgradu (Cara Uroša ul. 13, telefon 28— 47), so ustanovljene Drž. krajevne borze dela v Belgradu (Cara Uroša ul. 13, telefon 5—36), Zagrebu (Opatiška ulica 2), Ljubljani (Mestni trg 2, telefon 25-B), Sarajevu (Skenderijeva ul. 14), Mariboru (Slomškov trg 3, telefon 215), N i š u , telefon 48), Ptuju in Murski Soboti ter v osnutku še mnoge druge.
Cilj Borze dela je, da deluje: 1. na organizaciji in regulaciji domačega delovnega trga; 2. na pobijanju brezposelnosti in 3. na vposlitvi brezposelnih. Vsekakor je od eminentne važnosti, da Borza dela vodi skrb: brezposelne vposliti in dajati jim v slučaju potrebe brezposelno podporo.
Na podlagi § 102, zakona o zaščiti delavcev so delodajalci ter vsa državna in samoupravna oblastva, ki odpuste naenkrat več kot pet delavcev, dolžni to prijaviti najbližji Krajevni borzi dela še isti dan po izvršeni odpovedi, z označbo števila in poklicev.
Vsa državna in samoupravna oblastva ter koncesionirana podjetja so dolžna vse delovne moči naročiti po Borzi dela.
Odkar je zakon o zaščiti delavcev stopil v veljavo, je potrebno, da delodajalci kakor tudi vsa državna samoupravna obla-
ženltna ponudba.
fiileten mož z nekaj premoženjem in Pohištvom išče mirno žensko, s kako obrtjo ali z nekoliko premoženjem. Le tesne ponudbe prosi pod naslov: «MIR-NO ŽIVLJENJE« na upravo listn.
B*
(U
stva gorenje zakonske odredbe izpolnjujejo tem prej, ker Drž. krajevne borze dela razpolagajo z dovoljnim številom prijavljenih kvalificiranih in nekvalificiranih delovnih moči in morejo s temi ustreči iz-vzemši specialitete te ali one panoge, ki jih v naši državi primanjkuje.
Vsi interesenti sc opozarjajo, da če se v slučaju prednja odredba ne bi izpolnjevala, navzlic temu da ta izhaja iz nezadostne obvestitve, zapadejo, denarni kazni od 50—3000 dinarjev, ki jo določi § 122 zakona o zaščiti delavcev.
Davčna napoved.
L Hišna najmarina.
Za odmero hišne najmarine za leto 1924 v krajih, v katerih se ta davek ne odmerja dvoletno in ki torej niso zavezani hišni najmarini ki niso dana v najem, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi o donosu hišne najemšči-ne 1. 1923 pri pristojnem davčnem oblastvu do konca avgusta t 1. Izpremembe, ki nastanejo glede višine hišne najen.Sčine izza vložitve napovedi do konca leta 1923 so morajo davčnemu oblastvu sproti naznaniti.
Hišni posestniki, ki ne H pravilno in točno prijavili hišne najemnine izgube razun tega, da jih aadenejo kazenske posledice, pravico »odno zahtevati večjo najemnino od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu.
Ako ne predloži hišni posestnik napovedi o najemnini v odprtem roku in ako se tudi na ponovni poziv no odzove v teh dneh se kaznuje v denarju do 100 Din. Ako se pa niti v naslednjih osmih dneh ne odzove pozivu, odpošlje davčno oblastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi napoved proti povrnitvi efektnih stroškov, odobrenih po troškovniku.
Higni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so opravičeni ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih.
n. Občna pridobnina.
Dne 81. julija t. 1. poteče rok za vložitev pri-dobninskih izjav za dvoletje 1924/1925.
Posebni pozivi za vložitev izjav se ne bodo razpošiljali, ampak se bo vsem, ki izjave ne vlože v določenem roku, odmerila občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov. Izjave sc smejo podajati ali pismeno ali ustno na zapisnik.
Vse navedbe v izjavah se morajo nanašati na stanje obratnih razmer v času od 1. julija 1922 do 30. junija 1923., ako se pa podjetje ni vršilo leto dni, pa na povprečno stanje med krajšo dobo njegovega obstanka. Obrazci za izjave se dobivajo brezplačno pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
III. Posebna pridobnina.
Za vložitev napovedi za leto 1923 je potekel zadnji rok dne 1. julija 1923. Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo iu torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo podaljšanje roka.
IV.	Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani plačati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpre-miti davek za II. četrtletje 1928 do 30. julija 1928 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še po-sebe opozore na svčrjo dolžnost ali s posebnim pozivom ali 7, javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
Davkoplačevalci, katerih promet ni v letu 1922 presegel zakonito določene meje 360.000 Din in plačujejo torej davek pavšalno, so zavezani do 31. julija t. 1. vložiti prijave o prometu opravljenem v letu 1922 ali z uporabo stare tiskovine, kjer so še na razpolago, ali po vzorcu, opravljenem v razglasu finančne delegacije z dne 22. maja 1922. A I 6/8 (Uradni list z dne 8. junija 1922, št. 59). Kdor ne predloži pravočasno prijave, izgubi pravico pritožbe in mu davčni odbor oceni promet po lastni vednosti in podatkih.
V.	Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. avgusta 1928 dospo v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje 1923. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. avgustu 1923 prisilno iz-terjavati in zaračunavati poleg 6% zamudnih obresti še za opomin 4% terjanega zneska. 7.a plačilo vojnega davka veljajo posebni roki, ki so razvidni iz plačilnih nalogov.
VI. Razgrnitev prodpisnih izkazov.
O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v preteklem četrtletju, bodo razgrajeni predptsni izkazi prvih 15 dni meseca julija t 1., kolikor niso davčni obvezane! na razgrnitev izven tega roka že bili opozorjeni individuelno ali z javnimi razglasi.
___	I III iIIIIWM«IIULI II UBIIIII
Narodno gledišče.
Charpentierjora Luiza. Samo prvo dejanje smo mogli enkrat slišati iu drugega pol, pa je bilo takoj jasno, da je to delo moral roditi isti ognjoviti francoski duh, ki je petindvajset let prej rodil Bizetovo »Carmen-t z nje žarko čuvstvenostjo in mogočno dramatičnostjo. In če je »Carmen« vzdržala strašni naval težkega, ogromnega nemškega patosa pod velikim VVagnerjem, se Luiza po glasbeni plati tem laže meri s powagneriansko nemško opero, zlasti po gibki melodični iznajdljivosti, za novejšo dobo nenavadni, po lahnem, prožnem koraku, ki se tako prijetno loči od nemško, okorno se premikajoče stopinje obtežene z grmadami prenasičene harmonije, vse prevezano s pre-bujno se razpletajočim kontrapunktom, da še tedaj melodiji vzamejo lahnost, kadar bi jo sama po sebi imela. Potem pa ta ogenj, da se Iskre krešejo in venomer švigajo kot utrinki iz sijajnih glasbenih domislekov! In hkrati neka čudovita enotnost, bolj čuvstvena kot formalna — brez vračnjočih so vodivnih misli (motivov) — ki nam je bila šo od lani prav živo v spominu, pa tedaj — ob enkratnem poslušanju nje formalnega izraza nismo mogli videti, dasi smo ga v občutku popolnoma ohranili. Zdaj se nam je pa takoj v prvem taktu razvozljala čudovito preprosta zagonetka te enotnosti, ki je nje bistvo v poudarjenem, zategnja-nem zadržku sokte pred kvinto touovske vrste (skale), bodisi že v harmoniji I. ali V. stopnje ali njiju namestnic. Užitek jo človeku zasledovati, kako ta zdržek v raznih prizorih popolnoma različno učinkuje. V prvem dejanju ima značaj brez-skrbnoa veselja, lahkožive razposajenosti celo, v drugem pa v svoji razkošni zateglosti izzveneva v čudno neugnanem hrepenenju po mikih nebrzdane svobode v uživanja željnem Parizu. Presenetilo je odkritje, da začetni motiv v prvem dejanju ritmično in melodično nenavadno točno odgovarja napevu naše narodne pesmi: »Dokler sem mlada bla, sem vedno mislila«: g I c e g e g .t/ h g F e c, s tem bistvenim razločkom, da se napev v operi povzpne v 1. taktu na a na omenjeno seksto, naša pa le na kvinto. — Glavne vloge, v kolikor smio jih doživeli, so bile prav dobre, oz. izvrstno zastavljene: Samo Betettov »Dober večer!« na primer, pa smo bili takoj na višku. — Gčna. Z i -kova v vsakem slučaju dobro igra in pnje; čim dalje, tem lepše se razvija, — najboljše pri njej je to, da njen glas nima nikjer mrtvih točk, ampak v vseh legah enako krepko polno in zvou-ko doni. In tista rahla zastrtost, ki se njen glas v njo odeva, se zdi kot lahna meglica, ki se dviga iz vlažnega zraka in plava nad pozlačenimi vrhovi — ni v škodo nje petju, ampak toploto in prisrčnost izvečine celo povišuje. — Gčno. R e -w i c z e v o smo lahko gledali in poslušali kot za-dirčno sitnico. Če bi svoj glas malo bolj svetlo in jasno pobarvala, bi seveda še veliko pridobilo. — Sowilski je v srednji legi dober, v višini ga je pa redno sam pritisk, v čemer bi seveda želeli izdatne izpremembe. Igra pa. B r a t n ž a drži situacijska komika; tam je vedno izvrslen, včasih skoro neprekosljiv; resne reči mu pa očividno ne prijajo; celo komika ne, če je vezana samo na besedo, ne pa hkrati tudi na dejanje oz. kretnjo. Banovec je vedno boljši, glas njegov vedno bolj izdaten in prijeten. Drenovec — če smo pravega ujeli — se nam je zdel krepek in M o h o r i č tudi za svojo vlogo primeren. — Nekaj manjših vlog seveda ni bilo kdo ve kaj, kar pa je spričo velikega števila nastopajočih o ob lahko umljivo. Opera je bila, kolikor smo jo poslušali prav dobra.	K.
Prosveta.
Korespondenta
veščega slovenske, hrvatske, nemške in ev, italijansko korespondence, slrojopisja ter lesne manipulacije, IŠČEM za novo parno žago. Reilektiram samo na samske prvovrstne moči. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ln pla-
, »ilnih pogojev je poslati na naslov:
poročen in brez otrok r, dobrimi Hpnfce-1
vali, želi vstopiti v službo večjega pod-; FRANC OSET, PARNA ZAGA,
jetja. Nastopi lahko takoj alf po dogovoru. —Cenj. ponudbe na upravo lista I pod šifro <MI^I) KOVAČ«,
Sv. Peter v Savinjski dolini.
železno otroško posteljo SEIBl!!!em(
•	* rs PPUmMfn ohrt llrfino algnnvnn
INSTALACIJSKO
pr O.tford. Katoliški delavski kolegij v Ox-fordu, ki so ga skupno ustanovili jezuitje in katoliško socialno udruženje, je dovršil prvi dve leti svojega dela. Pravkar je dosegel svoj prvi veliki uspeh: Eden njegovih dijakov, neki !železniški strojevodja iz Siidvvalesa, ki je v tem kolegiju študiral, je prejel doktorsko diplomo iz narodnega gospodarstva. Vendar pa zavod nima te svrhe, da bi svoje slušatelje pripravljal na dosego akademičnih činov, marveč hoče le podajati socialno znanost po katoliških načelih. Oxford zopet osvaja svoj prejšnji katoliški značaj. Za profesorja prava je kralj imenoval katoličana F. de Zulueta. Šest verskih redov je že ustanovilo svoje kolegije in število katoliških svetnih dijakov stalno narašča. To je posledica dovoljenja, ki ga je podcill Leon XIII., da smejo katoličani zopet študirati na tej univerzi, čim je angleška vlada protlkatoliške akte iz Časa reformacije umaknila. Tudi v Cambridgou prekaša število nagrajenih katoliških dijakov versko procentualno razmerje.
Poravnajte naročnino! 4
podjetje ISČE
OKMKaav«!17
z znanjem materiala, za TAKOJŠNJI NASTOP. Pism. ponudbe pod ŠT. 563< na ALOMA COMPANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni Irg 3.	4185
z žimnico na peresih prodani. — Naslov pove uprava lista pod štev. 4177.
Iščem prodajalko
za TAKOJŠNJI nastop, ki je izučona v ŠPECERIJSKI stroki, na deželo. Prednost imajo mlajšo moči z dežele, pridno , in prijazno v občevanju. Vsa oskrba v » PEKOVSKO obrt. Hrana, stanovanja j hiši. Takojšnje ponudbe z zahtevo
in perilo v hiši. Najraje z dežele, — KA-ROL BELE. pek. mojster, Rožna dol, 169
plače na upravništvo lista pod Sllro: <PRODAJALKA 4115«.
Učiteljski vestnik.
Duhovne vaje za učiteljice. Pri urlulinkah
v Ljubljani bodo običajne duhovne vaje sa učiteljice 29., 30. in 31. avgusta. K obilni udeležbi vabi — Predstojništvo ui&ulinckega samostana.
Orlovski vestnik.
Orol pri Sv. Heleni (žel. postaja Lajae) pri« redi v nedeljo 22. julija ob pol 4. popoldne javno telovadbo na vrtu g. Zupančiča. Nastopijo domač} člani, članice hi naraščaj. Za okrepčila in navad rila bo preskrbljena prijatelji Orla vijudiy> vabljeni 1
Turistika in šport.
Motoklub »Slovenija«. — Pri regularitetnl tekmi M. K. S. dne 24. junija t. 1. na 112 km dolgi progi Ljubljana — Planina — Cerknica — Nova vas —Vel. Lašče — Turjak — Ljubljana ja startalo 14 tekmovalcev. Kljub jakoi ostrim pogojeni in deloma jako slabim cestam so prevozili progo vsi tekmaci razen dveh, ki sta vsled padca izstopila. V predpisanem tempu je dosegel I. mesto g. K. Čamernik na »B. S. A.« 23/4 HP, II. g. B. Klemenčič oa »Indlan« 5/7 HP ter III. g. A. Novak na »Puch« 3 HP, Vsak tekmec je imel prevoziti vso progo v predpisani hitrosti, katere ni smel ne zvišati np zmanjšati ter se mu je naznanilo šele pet minut pred Startom. Vsako prehitro aH prepočasi voženo minuto so kontrolorji zaznamovali z eno kazensko točko. — Vodstvo tekme.
Otvorjone planinske koče. Osrednji odbor S. P. D. naznanja, da so otvorjene sledeče koče: Aljažev dom v Vratih, Staničeva koča, Triglavski dom na Kredarici, Aleksandrov dom pod Triglavom, Vodnikova koča na Velem polju, koča pri Triglavskih jezerih, Erjavčeva koča na Vršiču, koča na Gozdu pod Prisojnikom, Kadilnikova koča in Spodnja koča na Golici, Prešernova koča na Stolu, (Valvazorjeva se popravlja, otvoritev 22. 7. t. 1.), Vilfanova koča na Begunjščici, Češka koča' na Ravneh, Cojzova koča na Kokrškem sedlu, kočr v Kamniški Bistrici in na Kamniškem sedlu, koč« na Veliki Planini in Orožnova koča na Črni prsti; hotela Sv. Janez in Zlatorog ob Boh. jezeru. Pripominjamo, da Malnerjeva koča na Črni prsti nI v lasti in oskrbi Slovenskega planinskega društva.
pov«
Našla se je v Savi zapestnica. Naslov uredništvo »Slovenca«.
— Pozabljeno. Dne 9. t. m. se je v večei* uem vlaku od Novega mesta proti Ljubljani pozabila v vagonu plava ženska površna jopica a okrasnim pasom. Ako jo je kdo našel, se prosi, da jo pošlje proti dobri nagradi Miei Travnik, Trebnje, Dolenjsko.
Našel se je »lat obesek. Dobi se pri g. Vlad. Pleničarju, Stari trg 0.
Prima moderni brzopisalnl »Stoewer« Zastop Ljubljana, Selenb. nI. 6-1.
Mefeorologicno poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
Ca a OptUlO- vauja	baroni ater v mm	Termometer v 0	f sihroui, iliterenon v O	Nebo, ?eteoyi	Pudrrtae ▼ mm
10./7. 21 h	7391	24-1	1«	jasno	
11./7, 7 h	742*0	21-3	1-6	jasno	— ,
11./7. 14 h	741-2	35-4	8-8	jasno Jvzh.	
5
1
J
za EASADE sprejme ING. RUDOLF TREO, stavbenik, Gospo-svetska cesta 12 — od 12. do 2.
raH»«!SS»RMa:«attSHBtHEaiH!
Poravnate naročnina!
RnHBRinM!igffi9Bi9IBRIHaHBBr
Kuharica
pridna in poštena, dobi TAKOJ dobro službo. — Plača po dogovoru. — TRUBARJEVA ULICA štev. 2, I. nadstropje, pri gospodarili.	4119
IŠČEMO
eno prikrojevalko
ZA DAMSKO PERILO
in
prikrojevalko za bluze
DOMAČE OBLKKB. Reflektiramo na prvovrstne moči v tej stroki. — SPREJMEMO tudi več
spretnih šivilj in llkarlco.
BELIHAR & VELEPIČ
SP. ŠIŠKA, Kolodvorsko c. 150.
Strm Al
SLOVENEC, dne 12. julija 1929.
'Stav. 154
Dr. Derč
ORDINIRA zopet redno od 2. do 5. ure pop. vsaki dan BEETHOVNOVA ulica 15, pritličje, levo.
(NEPREM02NJM BREZPLAČNO!)
IZJAVA.
Podpisani izjavljam, da sem službo kot potnik pri g. I. KOCEVARJU Iz lastnega nagiba zapustil. Vzrok mojega izstopa je njemu samemu najbolje znan. Njegovih računov pa nisem nikdar kasiral.
MARTIN PECNIK.
Zobni atelje.
jUsa v io široko spadajoča dela izvršuje ločno in solidno
I. HRIBOVŠEK
KONCESION1R. ZOBOTEHNOv
ZAGORJE ob SAVI.
RADI POMANJKANJA PROSTORA prodajamo z našega skladišča vsako količino
drv za kurjavo
fodpadke od žage) — hrastove in bukove po znatno znižani ceni. — cDRAGAt, lesna industrija (Steiner) — parna žaga, Jeranova ulica št. 14.	4159
Pisarno in skladišče
na prometnem kraju v bližini glavnega ali državnega kolodvora IŠČEM. — Ponudbe naj se pošljejo na M. BIELIČ, Dunajska cesta št. 33.	4182
žično mrežo
io 20 metrov, visoko V/i m, iu 5 HRASTOVIH KOLOV za ograjo (pripravno za kurjerejo) PRODAM. Naslov: JOS. LUNDER. Ljubljana, Poljanska cesta 73.
Vrtnarske zadeve
posreduje
drušivo »VRTNARSKA ŠOLA«.
Banatsko pšenicola
razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M, BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri »Balkanu«.
SMHBBHUagBKa»raBSi£
Kupim črne češnje
dobre so tudi divje drobnice),
večjo množino BOROVNIC in več vagonov MALIN.
Ponudbe z navedbo najnižjih cen, postavljeno franko oddajna postaja v lastni posodi ali brez nje, ua SREČKO POTNIK, tvornica sadnih sokov, esenc in ekstra-tov, Ljubljana, Metelkova ulica. 4041
Banatsko moko fe
na vreče in vagone razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri «Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah.	3696
O-V-1
99l
reaiitetna pisarna,
Poljanska cesta
»Indian Chief«
12 HP, s priklopnim vozom. NAPRODAJ. Naslov pove uprava lista pod štev. 4126.
Najugodnejša prilika
za nakup drv!
Vsled pomanjkanja prostora oddajam po ZNATNO ZNIŽANI CENI DRVA (trila in mehka, odrezki od žage in parket) v vsaki množini. Pri večjem naročilu se dostavljajo drva tudi na dom. — IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, METELKOVA ulica štev. 4. — Telefon štev. 244.	4071
Ovčja volna!
Velika množina uečiščene ovčje volne, BELE in ČRNE, NAPRODAJ. Kupci oz reflektanti naj pošljejo ceni. ponudbe z navedbo cene na upravo «Slovenca< pod «VOLNA 4127«.	4127
H
Ljubljana 12.
HSIn ali enodružinsko hiše na Bledu.
HiSo enodružinsko z vrtom v Ljubljani ali okolici, frgDDSfeO hISis s prostim stanovanjem v prometnem kraju.
Proda:
z gostilno, mesarijo (koncesijami) in veliko frgDSSSllO SlLO na Dolenjskem. — Stanovanje na razpolago.
Hišo
s 3 trg. lokali in stanovanjem v predmestju Ljubljane. TOBE7-8JO lesnih izdelkov s posestvom. Dvonadstropno fečSH s stanovanjem v Šiški in v sredi Ljubljane trinadstropno z velikim vrtom.
Sfaiibeue
pSSTfiilz ob Tržaški cesti, Dunajski cesti in v Rožni dolini.
lf2C feaaec&iiJi posestev.
Išče v nafem:
SestiliiD
ev. z mesarijo, tnllfll in
Žaga, irg. Šakale, stanonania.
Stans^anje v novi hiši.
Zamenja:
v sredi mesta za večje, v sredi mesta za večji.
_ _ ____ »»
99
Pozor peki! »Diamalt«, tvorni ce Haaser 1 Sobolka, Beč-Stadlan, v predvojni kakovosti, se edino dobi pri glav. zastopnika a Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC, Zagreb. Skladišče Strossmajerova 10. Varajte se ponaredb v prahu ali tekočini!
Planino
priznane tvrdke, skoro nov s kovinasto ©klopno konstrukcijo, ter kratek KLAVIR s kovinasto oklopno konstrukcijo in angleškim mehan. po ugodni ceni NAPRODAJ. Na ogled vsaki dan od 9.—12. in od 2.-6. pop. Naslov pri upravi lista pod številko 4191.
AUID s 4 sedeži
1» popolno dobrem stanju, NAPRODAJ ca ceno 40.000 dinarjev. — Naslov pri upravi -Slovencac pod Številko 4065.
čevljarski šivalni stroj
fcnamke CILINDER, dobro ohranjen, cena 2000 Din — in MOŠKO KOLO, cena 1500 Din, PRODAM. — Ogleda se: Kar-lovska cesta št. 6. G. CVELBAR.
Stare VIJOIJNE
Vseh velikosii, iudi pokvarjene, KURIM. — Naslov v upravi Slovenca« pod šiev. 4137.
Lepo stanovanje
moderno — Štirih parketiranih sob, kopalnice in drugih priliklin DOBI KUPEC HIŠE V ST02ICAH 53, pol ure pešhoda od Ljubljane. Pri hiši ie lep. ograjen vrl ter se na zahtevo dobi skoro NOVO GOSPODARSKO POSLOPJE, pripravno za vsako obrt ali trgovino. Cena ugodna. —• Ve« pri IV. FRELIHU, istotam. 4151

Otroški vozički
več vrst, od 250 Din daljo. — DVO-KOLESA: novi modeli z dobro pneu-matiko, žo od 1500 Din naprej. — MOTORČKI najnovejši, amer. tipa Evans« in D. K. W. - PNEUMATIKA: zračnice z garancijo od 16 Din, plašči od 65 Din, Motorette, Oressette. — Proproda-jalci iu mehaniki znižane cene. — Sprejemamo vsa popravila, cmajliranje in po-
niklanje. - »TRIBUNA« F. B. L.,
tovarna dvokoles in otroških vozičkov, IJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4.
raznih najpotrebnejih trgovskih in. tehničnih izrazov z objašnjenjem njihovega pomena pod naslovom „Termi-nologija trgovskih znanosti"
je ravnokar izšla. Po povzetju pošilja
Privredna kttjižara
Zagreb, Feščenica VI. br. 9/H
Knjigarne dobivajo velik popust!
POZOR KUPCU
PRODAM dobro ohranjen D. K. W.
, pomožni motor.
/ Naslov v upravi lista pod štev. 41.
ES - KORUZO la.
na VREČE in VAGONE razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta
št. 33 pri «Balkanu« po najnižjih dnevnih ccnah.	3697
i lepim vrtom in prosfim stanovanjem za K 360.000. Pod ugodnimi pogoji tudi nekaj concjc. P0LSE, Rožna dolina 10«.
ANA SUHAD0LC roj. P0UR javlja v svojem in svoje hčerke IL0NE imenu za njo nad vse pretresujočo pretužno vest, da je njen ljubljeni, preblagi, dobri soprog in oče, gospod
Franc Suhadolc
po dolgotrajni mučni bolezni izdihnil Bogu udano svojo blago dušo.
Pogreb rajnkega se vrši v petek, dne 13. t m. ob 10, uri zjutraj iz hiše žalosti, na Hudem pri Stični št. 13,
Predragega rajnega priporočam v blag spomin
ANA SUHADOLC, soproga. - ILONA. hčerka. - TEREZIJA LES-KOVEC roj. SUHADOLC, sosira.
HM«
STEKLENICE
JBP- za KONSERVIRANJE SADJA, POVRTN1N i MESA so priznano NAJBOLJŠE in obenem tudi NAJCENEJŠE! GLAVNA ZALOGA
JUGOSLAVIJO pri tvrdki
LOVRO PET0VAR
IVANJKOVCI.
CENIKI na ZAHTEVO 1! -■»»»♦♦♦♦i*'*
Standard Oil Co of Jugosiavia
v Zagrebu
priporoča p. n. naročnikom svojo stalno zalogo:
bencina, petroleja, parafina, vseh vrst mineralih strojnih olj za avtomobile.
Tozadevne informacije in naročila sprejema:
Glavno zastopstvo:
C. 1ENARDI — Ljubljana
Trubarjeva ul. 2.	Telefon št. 62.
Po sklepu okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 20. junija 1923, Nc I 160-23 bo na predlog lastnika Josipa Planinšek, posestnika in trgovca v Litiji, DNE 16, JULIJA ob 9. uri DOPOLDNE v pisarni podpisanega notarja, Sodna ulica štev. 11
prostovoljna Javna dražba zemljišča
vložek 619 kat. občine Spodnja Šiška — obstoječega iz stavbene par» cele 260,7 — novo zgrajeno poslopje z dvoriščem v izmeri 516 ma.
Vzklicna cena 625.000 Din. Pred pričetkom dražbe je treba položiti 5 odstotkov vadija.
Zastavnim upnikom ostanejo slej ko prej pridržane vse njihove pravice ne glede na višino najvišjega ponudka.
Pritličje stavbe je zidano kot tovarna, prvo nadstropje in pod' strešje so pa stanovanja.
Informacije daje podpisani notar ob uradnih urah in lastnik Josip Planinšek, trgovec v Litiji.
V Ljubljani, dne 27. junija 1923.
DR. KAROL SCHMIDINGER, notar kot sodni komisar,
NAZNANILO. Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da
sem prenesel z Goriškega svojo večletno, dobro znano
Modno krojačnico
v Rožno dolino St. 107, v lastno hišo, (Prej gostilna pri „GORENJKi") Zagotavljajoč točno in solidno postrežbo so toplo priporoča
Anton ŽIgon.
♦	NaroČite	4
|	per0amentšt.2i/Ii3v2inmaicobm papir,	|
SB	dokler traja zaloga. Razpošilja na veliko ln malo pisalne in šolske
3*5	potrebščine ia vse papirnate okraske sta slaščičarne, restavracije
^ Cena ugodna. in zdravilišča Cena ugodna.	^
g	Josip Omeraa, Ljubljana, Dunajska c. 8/1	jtt
^	v biSi lekarne dr. Picolli.	^
Dr. Bralle-jevo brezovo vodo.
ZADOVOLJNI BOSTE. Glavna zaloga za razpredajalce i
f®®®'* JU «1 Oddelek Jurij Dralle. = „ SBd OaCSa Zagreb, Palmotlt&va 6«.
malha crican
lilijama
Kolodvorska one« st £0.
5prejei«a pofnihe v mine ln severno Amcrtfc®. szflisfa focna polosnlia in prodaja vozne liste.
OiBiod Iz IjsilUfanf: wsaK tede?* klavno zastopstvo za Jugoslavija S. ti. MftOVlt, ZfiOrel*
.D" cesia prt državnem Holodvars |
Podružnice: Mmmm Balkonska ulica 25. SUŠAM: lov«? ©J. Ivoševič, Karolinška cesta 100. SPLIT: nulC, »ioklecllanova obala 13. GRUŽ: Ivo LovrlCevlč.
BlIOLf: Gjorgtc I. DisnlirlSefic £ Komp,, Bnlevard Krona
Aleksandra 18?. m.nECKFREK: BnSan l|. liUiiUlOTM, Tr« Kralja Petra 4.
Potnike spremili) «lo l!arail>ur$a drnžlDeni uradnih.
Izdaja konzorcij »Slovana
Odgovorni urednik: Mihael MoSkerc y Ljubljani,
■ Jugoslovanska tiskarna v Ltubliani,