HajTtftJl ilov«naki dnernfk v Združenih državah. Velja za vse leto.........$6.00 Za pol leta...............$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA delava y Ameriki- TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 138. ~ ŠTEV. 138. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. - -• —1 - — - _ U___ The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sunday* and legal Holidays. If^ 75,000 Headers. "WM TELEFON: 4687 CORTLANDT. NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 14, 1922. — SREDA, 14. JUNIJA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. V BOJ PROTI KAPITALISTOM GOMPERS JE IZJAVIL, DA SE BO DELO BORILO ZA SLE-HRNO SVOJO PRAVICO — ST ARI FRAZER TMA DOSTI LEPIH BESED, KI PA NIČESAR NE P O MENJAJ O — MOŽAK NI NITI Z BESEDO OMENIL SKLEPOV NAJVIŠJEGA SODIŠČA, KI SO USODEPOLNI ZA DELAVSTVO. Cincinnati. Ohio, 12. junija. — Organizirano delo je bojevitega razpoloženja ter trdno v svojem' Kklepu. da se ne bo pustilo oro-j p«< t i nobene svojih ustavnih pra^j vsi- ''potom kateregakoli ra&nira-l tj»*ga sklepanja ali prevzetja sile",] * je izjavil Samuel Gompers, predsednik American Federation! of Labor v nagovoru, katerega je imel pri otvorjenju dva in štiridesete I4tne konvencije federacije. Na stotine delegatov in obiskovalcev, ki so napolnili avditorij, burno pozdravilo st^-ega delavskega voditelja, ki je izjavil, daje delo bolj kot kedaj preje trdno v svojem sklepu, da bo slo naprej i« naprej in da se ne bo pri tem prav nič oziralo na nobenegr. Delo se v polni meri zaveda dela svojih nasprotnikov. — je dostavil Gompers — ter se ne bo pustilo zazibali v nobeno "namišljeno varnost". Gompers je izjavil nadalje, da se j,- treba preje poslnžiti poga-j janj kot po sile pri uravnavi t < porov med delom in delodajalci. Rekel pa je. da ne smejo biti tozadevna pogajanja enostranska stvar, temveč da morata biti obe stranki na enakem stališču, enako odgovorni in uvaževani. Gompers je izjavil nadalje, da je wasliingtonska konferenca za omejitev oboroževanja predstavljala pričetek v smeri proti resničnemu razoroženju, vendar pa je rekel, da bi moralo razoroženje vključevati tudi podmorske čolne in torpedne rušilce, kajti te la-dije predstavljajo p/&v tako uspešno vojno silo kot velike bojne la-dije. Gompers je rekel, da je organizirano delo" v veliki meri prispevalo k uveljavi jen ju ideje raz-» oroženja. Oprav je spar besedami orne-' nil gibanje za 'Vpen shop", ni Gompers uiti z eno besedo omenil zadnjih sklepov najvišjega sodišča Združenih držav in tudi ne drugih važnih vprašanj. Rekel je. da se bo o teh stvareh razpravljalo na konvenciji, tekom rednega postopanja. Nagovoru Gompersa so sledili nagovori župana farrella ier občinskih in državnih delavskih voditeljev. I'red otvoritvijo konvencija so je vršila parada 500 delegatov. kateri je haMovala godba. Takoj po otvorilnih nagovorih se je loiila konvencija svojega rednega posla in kakorhitro so bili organizirani posamezni komiteji, se je konvencija odgodila na naslednji dan. Poročilo izvrševalnega sveta delavske federacije se je smatralo za eno najbolj varnih in obsežnih doKumentov, kar jih je federacija kedaj dobila v svoje roke. Poročilo obsoja kongres kot reakei-jonarno zastopstvo ter sovražnika delavstva ter kritizira tudi stališ-če predsednika Hardinga napram vprašanjem, ki se tičejo dela. Napada se tudi zvezna in državna sodišča radi sklepov, ki so naperjeni proti delavstvu. — Boreče se mase v Ameriki imajo le malo tradicij iz prejšnih časov, v primeri z delavci starejših dežel in starejših civilizacij. — je rekel Gompers v svojem nagovoru. — V naši lastni Ameriki smo se dvignili iz stanja suženjstva do pojma o suverenosti državljanstva, ter enake prilike 'a vse, kar mora obsegati tudi delavske mase dežele. — Mi ne sleparimo samih sebe ter Ge dobro zavedamo ovir, katere se nam polaga na pot proti napredku. One. ki hočejo zdrobiti duha ter uničiti upanja ameriškega dela, poznamo mi prav dobro ter vemo tudi za vse njih načrte prav tako natančno kot jih poznajo oni sami. MILJON ZA KNJIGO KAJ-ZEBJA. Berlii^ Nemčija, 11. junija. — Ponudbe pod enim miljonom brčk pomena. — Tako se glasi brzojavni odgovor na vprašanje nekega ameriškega založnika pri nekem založniku v Lipskem glerle pogojev, tikajoeih se izključnih ameriških pravic za objavljen je kajzer-jevih spominov. Dosedanja najvišja ponudba znaša baje .>"200,000. Nemkški časnikarski sindikati, ki so se borili za pravico priobčevanja v serijah, so že izločeni vsled višine stavljenih ponudb. SEDEM IN DVAJSET LET ZA SPREJEM POSTAVE. ZADEVA MIUONARJA -MORILCA WARDA Nadaljne podrobnosti bodo prišle na dan tekom zaslišanja pred veliko poroto. Obtožba radi umora. Pozor! Sorodnike in znance je zopet mo-goče dobiti is starega kraja, ker je bila dosedanja postava (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znance iz kraja imajo prednost ameriSki državljani in oni, ki imajo prvi papir. Kdor želi dobfti koga iz sterega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna in solidna postrežba jamčena. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York Pariz, Francija. 12. junija. — Predloga, ki je bila predložena francoskemu parlamentu pred se dem in dvajsetimi leti in ki je postala postava sedaj, določa kazen zapora o<*šestih dni do enega leta ali pa globo od šestnajstih pa do 500 frankov za ljudi, spoznane krivim, da so odpirali pošto, ki ni bila naslovljena nanje. AMERIKANCI POPIJEJO VELIKO MLEKA. , Washington, D. C., 12. jun. — Amerika postaja narod, ki zavži-je vsaki dan več mleka. Leta 1921 je vsak možki, ženska in otrok v ,Zdruienih državah zavžil povprečno po 49 galon mleka. ali približno eno galono na teden. Leta 1902 pa je znašala per capita poraba mleka le tri in štirideset galon. LEGIJ ONARJI SO ZASEDLI v POSTAJO NA REKX Reka, 13. junia. — Bivši legijo-narji Gabriela d"Annunzia so da-zasedli tukajšnjo železniško postajo, odslovili vse uslužbence Icr nastavili svoje tovariše, ki so bili dosedaj brez vsake službe. Pravijo, da je dal povod temu no-ve®u 'junaškemu činu' d'Annun-zio sam. V MEHIKI JE IZBRUHNIL VELIK ŠTRAJK. Mexico City, Mehika, 13. jun. Danes opolnoči bo- zaštrajkalo nad šestdeset tisoč ljudi v raznih industrijah. Ljudje zahtevajo povišanje plač. EKSPLQUA JE ZAHTEVALA ŠTIRI ŽRTVE. Detroit, Mich.,, 13. junija. — V tovarni Parkers Webb Packing Co., je> eksplodiral kotel, v katerem je bila amonija^Štirje usluž-ben^L sq. na Haaga mrtvi, trije pa nevarno poškodovani, BOLGARSKA NOČE KONTROLE FINANC V svojem odgovoru na zaveznike o "obupni akciji", če bi se narod preveč pritiskalo Sofija, Bulgarska, 12. junija. Odgovor bulgarske vlade na poslanico zavezniške reparaieijske komisije, ki se je likala vojne odškodnine, določene Bulgarski. je sicer sestavljen na diplomati-čen in spravljiv način, a predstavlja kljub temu dvorljivo odklonitev zahteve, da bi zavezniki prevzeli kontrolo nad financami Bulgarske. Odgovor BrJ garske vsebuje triletni moratorij za plačila ter vključuje obenem prikrito grožnjo, da bo prišlo do presenetljivih dogodkov v slučaju, če bi vstrajala reparacijska komisija pri svojem sklepu. Odgovor opozarja vprvi vrsti na dejstvo, da je dala pogodba, sklenjena med Bulgarsko in zavezniki. reparacijski komisiji pol-nomoč, da dovoli zavlečenje plačevanja ali skrčenje svote, določene kot reparacijo v slučaju, da zi Bulgcrska ne mogla plačati. — Vsled tega, 1cot se glasi v bulgar-sk cm odgovoru, — je sedania zahteva reparaeijske komisije proti določbam mirovne pogodbe in zahteve reparaeijske komisije kršijo razventega tudi suverenost bulgarske države, ki je bila zajamčena na temelju sklenjenga miru. • — V slučaju, da bi se dejanski izvedlo zahteve reparaeijske komisije. — se glasi v bulgsrskem odgovoru. — bi moral vsak polno pooblaščeni minister predložiti komisiji svoje odloke v odo-brenje. Tako postopanje pa bi ne moglo pomeniti drugega kot po-polen bankerot dežele. Bulgarski odgovor vsebuje še številne pritipredloge, ki se tičejo vojne odškodnine ter plačevanja slednje. Na koncu odgovora je vsebovana prikrita grožnja, da bo bulgarski narod prisiljen poslužiti se naravnost obupnih dejanj za slučaj, da bi zavezniki ne hoteli odnehati. i ----L ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ^El White Plains, N. Y.. 13. jun. Velika podota, ki se peča s preiskavo okoliščin, ki so dovedle do umora Clarence Pet^rsa. bo danes najbrž izvedela za nadaljne posameznosti glede ižlsilj^Malnega komplota, ki je baje dovedel do streljanja, kojega Žrtev je postni Peters. Velika porota, je pozvala predse Alberta Blutes in Ehvell lleffnerja ter .-re pričakuje, da bo mogoče od teh dveh izvedeti, v kakšnem stiku so bile stave na dirkališčih z izsaljevalno zaroto, ki je imela za posledico tako tragičen umor. Neka Mrs. Knapp, sestra Blu-tesa. je izjavila včeraj zvečer, da je imel njen brat obenem s Ileff-nerjem gotove stike za mladim Wardom. Trdila je, da je imel Ward sicer zelo dobra poročila glede konjskih dirk in da je obvestil o leni svoje prijatelje in znance, da pa ni.nikdar izplačal dobičkov, katere je bil napravil, ko je stavil na tega ali onega konja. ' * Vsa znamenja kažejo, da ima" okrajni pravdnik "Weeks zadosti dokazov na razpolago, da bi bilo mogoče dvigniti proti "Walter Wardu obtožbo radi umora po prvem redu. x— Sent Werner nI liotel ničesar izjaviti, ko se ga je vprašalo glede novega dokazilnega Laaterija-Ia 1-er se je le smehljal. Izjavil je, da se ni pustilo vnemar niti najmanjše stvari. Na vprašanje, zakaj noče priti stari Ward na dan ter pričati pred veliko poroto je izjavil, da je prepričan, da se hoče stari "Ward izogniti zaslišanju in da bo skušal ugotoviti na vsak način sedanje bivališče miljonarja v namenu, da se mu dostavi poovnico. Kot jiad^ljna priča bo nastopila danes tudi neka Miss Fifi Zie-gler, ki je bila ob času umora na-' stavljena kot guvernanta, v hiši mladega "Warda. Veliko porota bo zaslišala raz v en nje tudi sosede in sosedin je "Warda, ki so se nahajale v svojih domovih v času, ko se je za vršila ta zagonetna tragedija. _ _________ SMRT NEMŠKEGA OSTAŠKEGA VQDJE Dr. Wolfgang Kapp, načelnik stranke, ki je imela dva dni vso moč v rokah, je umrl. Berlin, Nemčija, 12. junija. — Dr. Wolfgang Kapp. voditelj revo lucije v Berlinu leta 1920,'je umrl danes v Lipskem. Smrt je sledila operaciji, katero se je izvršilo pred nekaj časa in tekom katere se je odstranilo eno oko in tlel Tappove oba nje. Pred operacijo se je stavil Kapp na razpolago višjemu sodišču v Lipskem, da ga sodi radi njegovega poskušenega preobrata v Berlinu. tekom katercira je bila vlada predsednika Eberta začasno strmoglavljena. Dr. Wolfgang Kapjjt. ki se je kot predsedjjik Vaterland stranke marca meseca let;j 1920 polastil vladnih poslopij v Berlinu, imenoval samega sebe kancelar-jem ter izvrševal par dni najvišjo oblast, je bil rojen v New Yorku leta 1853 v neki hiši n» petnajsti cesti, med osmo in deveto Avenue. Njegov oče, Friderik Kapp, je bil eden onih pruskih revolucionarjev. ki so pribežali v Ameriko po njih neuspešnem revolucijonar-nem poskusu leta 1848. V svoji mladosti je baje Wolfgang sovražil vse ,kar je bilo pruskega ter se ni hotel raditega niti učiti nemškega-jezika. Njegov oče pa je obogatel ter se vrnil leta 1875 s svojim sinom na Nemško ter pustil svojo ženo in dve hčeri v New Yorku. Hčeri sta se poročili* z bratoma Liechtenstein, ki imata še sedaj svoj bančni Tjosel na Wall Streetu. Po povratku v Nemčijo so se čustva mladega Wolfganga temeljito izpremenila. Iz revolucionarja se je izpremenil v popolnega puskega junkerja. Malo je bilo slišati o njem tekom vojne, a takoj po sklenitvi premirja je postal sila v takozvani Vaterland stranki in kmalu je stopil v zvezo s častniki, ki so bili znani kot potsdam.ska skupina. Trdilo se je, da je bd njegov namen v marcu leta 1920 napraviti generala Lu-dendorffa diktatorjem, dokler bi ne bila Uveljavljena nanovo cesarska vlada. Ebertova vlada pa se je opomogla od prvega presenečenja ter porazila pristaše Kappa, nakar je pričela s postavnim postopanjem proti vsem. ki so se vdeležili tega poskušenega državnega preobrata. Kapp je zbežal na Švedsko, a se pozneje vrnil ter stavil sodišču na razpolago. AMERIKANCI SE VRAČAJO IZ NEMČIJE. Koblenc, Nemčija, 13. junija. S parnikom Cantignv bo odpotovalo dne 20. junija proti Ameriki 481 ameriških vojakov in 8 cestnikov. ^ Več kot poloviea jih je poročenih z nemškimi deklicami. ITALJANSKI KABINET BO NAJBČŽE ODSTOPIL. Rim, Italija. 13. junija. — Politični krogi so mnenja, da bo moral odstopati kabinet italjan-skega min. predsed. Faetfc. Odstopiti bo moral zastran notranje politične situacije. SREČNO POT! Danes je odpotoval s parnikom "Paris'* v staro dpmovino vodja tiskarne "Qlas Naroda", Mr. Ludvik Benedik. Rojake, ki potujejo s tem parnikom, ""bo spremil prav do Ljubljane. V domovini bo ostal-' - približno tri mesece. Želimo mu srečno potj ' DELAVCI OBSOJAJO KONGRES SVET AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE IZJAVLJA, DA SO ČLANI SEDANJEGA AMERIŠKEGA KONGRESA REAKCI-JONARNI. — ČE DELAVCI NE BODO ODLOČNO NASTOPILI^ SE NJIHOV POLOŽAJ NE BO IZBOLJŠAL. — SODIŠČA SO PRISTRANSKA. Cincinnati, Ohio, 12. junija. — Sedanji kongres so obsodili kot zastopstvo reakeijonarnih zakonodajalcev, od katerih ni ničesar pričakovati razven zakonodaje, "ki daje bogastva onim, ki jih že imajo in ki nalaga še nadaljna bremena narodu potom vedno višjega obdačenja." —- Tako se glasi v poročilu izvrševalnega sveta Ameriške delavske federacije, ki je bilo predloženo tukaj vršeči se konvenciji. Konvencijo so pozvali, naj razmišlja o pomanjkanju akcije od strani kongresa ter sprejme izjavo, *'ki bo predramila narod naše dežele ter obenem namignila kongresu, da mora izpremeniti svoje reakcijonarne metode'*. — Konstruktivna zakonodaja je nemogoča. — se glasi v poročilu izvrševalnega sveta. — Dej-tvo je, da se je izza 4. marca 1919 dežela vladala sama. Pri razpravljanju o zakonodaji se vpošteva le one stvari, ki bodo dale gotovim političnim prijateljem nekaj za nič. * ' Delavce se je v poročilu izvrševalnega sveta pozvalo, naj se združijo v agresivno kampanjo, s pomočjo katere bi pognali iz kongresa in državnih zakonodaj vse sovražne in reakcijonarne sile, ki nasprotujejo delu. Klub vsemu temu pa se ne namerava ustanoviti nobene lastne delavske politične stranke, v soglasju s politiko Gompersa, ki pričakuje, da Hodo demokratje ali republikanci v resniei nekaj storili za de-'o. potem ko bi bili izvoljeni z njih glasovi. St rogo se je tudi obsodilo zvezna in državna sodišča radi njih tristranskih odločitev proti delavstvu in delavskim organizaci- jam, posebno v zadevi takozvanih injunkcij ali sodnijskih prepovedi. Delavstvo se je pozvalo, naj nadaljuje s svojim bojem proti takozvanim industr'jalniia sodiščem in vsem oblikam prisilne ar-ntracije. (ilavni protest pa se je obračal proti sklepu najvišjega sodišča Združenih držav, ki je odločilo, ' je narodna postava proti delu j otrok neustavna. Sklep sodišča se je označilo kot krivično in licčlo-veeansko odločitev ter pozvalo organizirano delo. naj združi vse svoje sile ter prisili kongres, da odpravi škodo, katero je zadalo najvišje sodišče mladini dežele. ENAJST RADIKALCEV MORA IZ DEŽELE. Sv h anus Bedeli, bivši blagajnik Mariners Harbor National Bank. je priznal včeraj pred sodnikom Chatfieldom, da je ukra- DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM OZEMLJU se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah. Včeraj bo bile naše cene sledeče: Jugoslavija: Razpo&ilja na žadnle poŠte in izplačuje "Kr. postni čekovni ijrad in "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu; Kranju, Celju. Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajeru ali dnjgod, kjer je pad za hitro izplačilo najugodneje. 300 kron----$ 1.30 1,000 kron____$ 4 00 400 kron .... $ 1.70 5,000 kron____$20.00 500 kron____$ 2.10 10,000 kron____$39.00 Italija in. zasedeno ozemlje: RazpoSilja na zadnje pošte In Izplačuje "Jadranska banka" v Trstu, Opatiji in Zadru. 50 lir____$ 3.10 500 lir ____$27.50 100 lir----$ 5.70 1000 lir____ $54.00 300 lir____$16.50 Za po.šiljatve, ki presegajo znesek dvajsettisoc Kron ali pa draiisoč lir dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust. Vrednost kronam, dinarjem in liram sedaj nI stalna, menja ee večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natanme cene vnaprej. Mi računimo po cenV onega dne, ko nam itospe jKisl^nl denar V roke. Avstrija: V Avstriji izvršujemo izplačila potom ^Adriatische Bank" nn Dunaju samo v ameriških dolarjih, katere Be lalko zamenja tam jakc tigodno za krene. Več pojasnila, najdete nižje ▼ tem oglasu. V Jugoslaviji, Italiji ln zasedenem ozemlja izvršujemo ii.pli.2ila tudi v efektivnih dolarjih, ali z drugo besedo, v gotovem amerikanskem denarju. Na nakaznici ali v pismu naj bo vidno napisano, da se ima izvršiti Izplačilo v dolarji!*. % Poles zneska, ki naj se izplača r amerikanskem denarju, se nam mora poslati tudi za poštnino in druge stroške kakor sledi: Za izplačila do $10,— po 50 centov, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.—.od sto. Ako biva naslovnik v kraju, kjer Jadranska banka nima svojega urada, da bi mu dolarje, na mestu izplačala, mu jih pošlje v denarnem pismu na zadnjo pošto. To je najsignmsji načlp nakazila, da dobi naslovnik resnično v roke ameriške dolarje, katere laliko potefc proda, kjer mu najbolj kaža. Od kar je Jugoslovanska vlada omejila prodajo svoje valute na "Narodno banko"', pa ni posebno koristno pošiljati tja dolarje, ker se dobi v New Torku- mnogokrat za dolar več krcn ali dinarjev kot v Jugoslaviji, Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N Y. (Advertisement) OČE IN SIN V SLUŽBI PROHlBICIJE. Slika nam kaže Howarda Unthan ka in njegovega trinajstletnega sina. Unthank je probihicijski ur adnik v Lexington; Ky. Njegov sin mu spešno pomaga na njegovih, "junaških" pohodih. Detrot, Mich., 9. junija. — Xi-iolaj Mansevič, dozdevni radika-ec, kojega nameravana deporta-lija iz Združenih držav je vzbudila tukaj veliko ogorčenja ter mela za posledico številne prote« »te, je bil včeraj na tihem sprav-jen iz Detroita ter se nahaja na poti v New York, odkoder jra bo-io poslali v Grodno ua Poljskem. V njegovem spremstvu se nahaja ladaljnih deset ljudi, katere bo-:lo deport!rale oblasti iz Združen ill Iržav. BIVŠI BANČNI URADNIK JE PRIZNAL SVOJ GREH. GLAS NARODA. 14. JUN. 192? "GLAS NARODA'' JOLOVENIAN DAILY) •wnn an« Publish*« by Borraii Publishing Company __. (A Corporation) NK •AKtKK, Pr—_IOUH BENEDIK, Tr—urar ■u*ln*M o« Corporation and Addraaaaa o» Abova Offloarai ^ cartlandt traat. Sarouflto of Manhattan, Niw /York City, N. V. ". Walts, prejšni glaviii iužliiir sedmega bataljona runadskih železniških čet ter sedaj ravnatelj 1 »-k«-jeklarske korporaeijt- v Angliji. Major Watts izjavlja, da trosijo stalne armade v Kvn»|ii velikansko eneivJjo tekom manevrov in vežbanj in «*e I • i se tem armadam j »overilo konstruktivno nalogo zopettie^ra /grajenja «>«l vojne raztrgane Kvrope, l»i se lahko ekonomske izgube popolnoma nadomestilo. "Jaz ne mor«*m videti nikakega uveljavljanja razo-roženja". j«* rekel major Watts. 14Evropski narodi morajo obdržati male obrambno armade in ee je stvar taka, zakaj bi se teh armad ne uporabilo za ]>ove«"anje narodnega boga>tva. mesto «la predstavljajo velikansko breme .' "To bi ne predstavljalo nikakega vmešavanja v industrije. kajti delo v pristaniščih, zalivih in gozdovih, ka-teren'a bi se lotile t«' amiable, je delo, katerega si nikdo drugi ne more privoščiti. ker bi bilo predrago. 44Vzemimo slučaj Franeije. Njena pristanišča so v naravnost obupnem stanju. Prilike v železniških izto-čiščih so slabe in dosti prostora je tudi za velik razvoj vodilih sil. "Nobenega vzroka tudi ni. zakaj bi se boljše ne izrabilo njenih skladov }K/tasi$a." Major Watts ni mnen ja, da bi bila vojaška vrednost stalnih armad zmanjšana vsled njih uporabe v konstruktivne s\ rhe tei- predlaga, da na j bi bile čete najmanj po dva meseea \ letu deležne intenzivnega vojaškega vežbanja. "Ariiiade bi lahko razvile visoko tehnično izurjenost tekom takih rekonštrukt ivnih del", je izjavil major Watts ter dostavil, da je bila svetovna vojna dejanski vojna in žinirjev iu da >e je«»sem odstotkov časa armad porabilo zm inžinirski načrte. Na« rt. kat«-rega j«- predložil major Watts Ligi narodov, določa. «Sa naj razni narodi financirajo taka javna rek«»i,štruk«*ijska «l«da kot jih m«»rej«» 1'inaneirati, «la pa naj Liga narodov 1'inatieira drug«* načne. ki bod«» koristili Mednarodni trgovini. "Napravim«« iz armad kapital, mesto breme", j«- rekel Watts. Peter Zgaga Lenin navsezadnje vendarle ni tako bolan kot pravijo. Poročila o njegovi bolezni so ja-k<> pretirana in so blažilna mast z avsako kapitalistično srce. Pa tudi, ee Lenin umre. kaj ruto? Tudi Lincoln je umrl. Zapustil nam je je silno zapuščino (.drugačno sicer kot jo ho zapustil Lenin) in ta njegova zapuščina je neusahljiv vir vsakemu, ki je čistega srea in dobre volje. * * * Možje umirajo, ideje ostajajo. Borba proti možem je lahka. Borba proti v^e prevladujoči ideji je težavna stvar. * * # Kabinet italjanskega ministrskega predsednika Facta bo odstopil. Fakta, ki jih je kabinet zn-vršil, so brez vsake posebne veljave. f % * Wardova žlahta noče govoriti. Ward noče povedati, zakaj je pravzaprav ustrelil Petersa. Sodnik je vprašal Wardjvo ženo o vzrokih Wardovega zločina. Iz navadnih ljudi izsili policija priznanje s pomočjo mrzle vode, drenovega krepelea in stradanja. Ward i so miljonorji, člani dinastije/ ki vlada Ameriko. Človek bi želel. ;:lni obleki objemala s svojim ljubimcem, dočim j«' mož kukal skozi ključavnico t«' si v razburjenju pulil lase. Zakonski p:ir je mirno sedel in irledal. Naenkrat prime mož svojo ženo z;i roko iu pravi vdano: — Dušica, ali bi mogla ti mene lako varati, kot vara ona ženska na platnu svojega moža Nikakor ne — je odvrnila. — j še take kopalne obleke nimam. •s * "X Časopisje, to je pa res nekaj imenitnega. Skoraj vsak dan čitaš kaj novega. drugi dan pa čitaš. 'da ni resnično ono. kar si čital prejšnji lan. * * * Najbolij zagrizen protinemski •asopis. ne\vyorški *'Times* \ j.-knj>i! za mil.jon dolarjev spomine. ki jih je napisal bivši nemški kajzer. * * • Skaza piše v Edinosti: Pogumnim možem so hlače v rast, strahopetcem pa v sramoto. A. sedaj šele vem. zakaj fleč- k&jnarji kute nosijo. * * * Ce bi imeli zavezniki tekom vojne par konferenc, bi Nemčija zagotovo zmagala. Odlomek iz dopisa: Najbolj u-gleden v naši naselbini je rojak K. Bavi se z mlekarsko obrtjo. Postavil si je lepo hišo in je začel na svojem vrtu kopati že drugi vodnjak. Cortright, N. Y. I Ker mi je čas potekel za lisi O las Naroda že precej časa, sf Vam lepo zahvalim, ker mi je lisi redno prihajaj Priloženo Vam po šil jam svoto za eelo leto. Tukaj sva samo dva Slovenca drugi so Poljaki, ltaljani in Auie likanei. Fniiaerji se pečajo z mlt^ kom. Naši mlečni baroni plačajc miek«> kakor sami hočejo; nam dajo za 100 funtov $165. Le t« j jim m d«ibro kaže. Sadja Ihhuo imeli veliko I"parne, da bomo imeli kaj za p t i. Trava nam t i^fl I dobro raste in bomo morali še ta mesec kositi. Tukaj so tudi fomierji, ki Iji radi prodali, ker so že stari in nt morejo obdelovati. Ce katerega iz-ined rojakov veseli, si lahko pride ogledati k meni ali k mojemu so-,sedu Martinu -Jeršiču. Svetujem rojakom, da bi se b«v, drugi pa tu in tam opravljajo kaka mala dela in tako dobe kj«k cent, ki se ga uporabi za potrebo, katera se b<» tudi pri nas pričela kmalu odlašati. če ne bo prej konec te«ra štrajka. Ko bi s^daj prišel Yu-komski rojak s svojimi hlebci o- Tečaj srbskohrvatskega jezika. V letošnjih velikih šolskih počitnicah se bo v Beo-adu vršili tečaj sr!«k(»hrvatskega jezika za učitelje tujih narodnosti, ki niso zmožni državnega jezika. Podraženje živeža v Sarajevu. Kakor poročajo iz Sarajeva, m> taniošnji trgovci z živili iznatno zvišali cene. Med prebivalstvom je neutemeljeno zvišanje cen po-vzr«w"iio mnogo razburjenja. ?ovodcnj v B^čki in Banatu. 1/ oeograda poročajo, <1& je prometno ministrstvo vsled velikih ]»ovodnji v Bački in Banatu moralo ustaviti -bni in tovorni že-b.zniški pionir ker j»- na mnogih mestih pošlcodovaaia proga. Aretacija madžarskega vohuna. V Subotici je bil aretiraii David Biber, član 4* Probujajoč-di se Ma-džarov , ki je prekoračil jugoslo-vam.sko mejo brez vsakih dokumentov. Pri telesni preiskavi je našla policija pri njem pod .srajco precejšnjo svoto denarja in razna šifrirana pisma, imkar je končno priznal, da j«- bil odposlan v .Jugoslavijo kot vohun in madžarski agitator. Izpovedal je iudi. da je bilo v zadnjih dneh poslanih v .Jugoslavijo okoli 10 madžarskih agentov, ki imajo nalog, sejati med našim narodom nezadovoljstvo in «_'a ščuvati k uporom. Najdeni dukati v Beogradu. priliki kopanja temelja za neko novo stavbo v Beogradu so našli delavci 7 zlatih dukatov. Ker se niso mygli sporazumeti z nad zornim inženjerjem "lede kur/.a. i«* katerem bi jim odkupil duka-te. je pftišla stvar pred policijo, ki pa se je postavila na stal šče, o starem običaju vi gel duka-te v temelj nekdanji lastnik zdaj porušene hiše ter so torej last njegovih sorodnikov. Vmešavanje v naše domače zadeve. Senator Watson iz Indiane je opozoril merodajne činitelje na neumorno tujo popagaiid<- proti administracijski tarifni predlogi, n^iiven je bil ta sen: tor. In sicer pravici. Protestiral je ter obsojal to p< eetje. Pravočasen protest. Le če bo kaj izdal. 1'veljavlje-n je am« l iške tarife jt« izključim ameriška za«leva. Ali senih prilikah tuje dežele imeti svojo prvo in / Injii bes»~ lo v naši doni.i.-i i. Teira pa ne delajo samo po svojih r;istopnikih pri naši vladi, in u<> si na vso moč prizadevajo »{obiti ameriško javno mnenj«* na svoji« stran. Tosmerna prizadevanja nis.» bila š»- nikoli tako : gresivna in naravnost nesramna, kakor so ra\ no ^«-.!aj. \'eč zastojuiik«»v angleške industrije je preil kratkim obiskalo to deželo. Prišli semkaj pravit ameriškemu ljudstvu, kakšno taufno jjostavo naj sprejme. Pa ne samo to. Se več predrzn«>sti >«« ]K>kazali tuji ujlivi. Angleški po«ianik in drugi tuji dinlomatje. pi/leljeni na vladi. si usodili nasloviti ameriške dr/.avljane t«-r jih kar naravnost hujskali proti nameravani tarifni predlogi. To jt« bil, kakor |H>r«H-auo. glavni namen in cilj njih go-\«'io\ kljub dejstvu, da so pjzkušali to glavno točko v oblak sploš-nih namigovanj iu kazanj. Takšno kršitev diplomatičnih pravil in predpisov opravičuje vlado do te«ra. da bi lahko zahtevala odpoklic vseh tist'h diploRiati«*nih r«»goviležev. Skoro vse »lezel«- so po vojni pieiiamlile in predelale svoje tarife. (V jih še niso, pa se sedaj ]nV-ajo s to zadevo. Anglija sama se je vrnila k protektivni jwilitiki v trgovinskih ozirih ter določila večjo carino, kakor jo pa določaj točke v predloženi ameriški tarifni predlogi. Vsa angleška vnanja posestva so sledila matici v tistih korakih. Francija ima že
    e so predelale svoje tarifne postave s praveem večjega zavarovanja. iVlgija, Španska, Italija in druge so si naredile več ali manj drastične ali stroge tarifne zakone. Švedska in druge skandinavske dežele so uvidele, da morajo dati večje varstvo svojim delavcem, ker je tuja kom peticija prevelika in prenevarna. Združene države so zadnje med vsemi eiviliziraimi deželami, ki so storile kak korak za zavarovanje in obrambo svojih indnstrij in svoj«*«ra delavstva. Nikoder pa niso Američanje niti zasebno, niti ne uradno vtikavali svojih nosov v zadeve te ali one tarifne postavodaje. Tako tudi mi ne maramo trpeti v tej deželi nobene tuje tarifne propagande. Nabava raznega materij ala na Nemškem. Ministrski wet bo — kakor poročajo iz Beograda — na eni prihodnjih J f/iMt'.Tj 'I i l ., »iX ') SugflBlmrattaka Ustanovljena 1. 1898 1 Kalni. 3?bturta InkorDCTirao« 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY. MINN Gterml PredMdmk: HO DOL F PEHDAN, i. 180^h Bt.. OWreUBd, O. Podpredsednik: 1XXJI8 BALANT, Rjx 10f Ptaurl Lorala, O, Tajnik: JOSGPH PIHH^^R. Kij. MJr-D. Blagmjnlk: GEO. L_ BKOSICH, nIljt Minit. Blagajnik teizpia.^a^ih BairtnU: JO^ N MOVEKN, -> Tie stvsrl tikajoče se uradnih eadev kakor tndl denarne poSilja-tvo naj se pofflljajo ra giav-ega tajnika. Vse pritožbe naj se poMJja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov ln bolniSka spričevala naj ae pošilja na vrhov jega zdravnika. Jngoslovanska Katoliška Je-'rota se priporoča vsem Jugoslovanom -vetiijo /.11»-«-!: kron /a t<-lii>it'-- iio fakulteto v Ljubljani, katerega so pr«:stov«djn'» darovali riuiar-ji j>remogovnika \ Hndijauii j>i-1 Laškem. To / oziroiu na malo š'*--»ilu v rudniku Jliulajaina xapoi-'.e-lili rudarjev zelo - \sok<> svuto -dožili rudarji na la način tla jt? vsak posameznik dann'ii! v ta namen znesek 0 kron, in sieer s - je .ideležilo zbirke več nego dve tie-.jini vsega tlehivstva. Ta i:zr«*d:ia požrtvovalnost ter preprost i h si-.10v naroda zasluži vse priznanje 11 javno pohvalo. Nevarna cigana prijeta N;i glavnem kulmlvuru v Ljubljani je polieija aretirala e.igiuia !**ranea iu Karla (Jartnerja, ki s-ta na siiinu, pripeljali v Maribor otieijala Ivana Kalma-niča. ki. se mum je omraetil um. < »dposlan je bil v bolnico, kjer ]>a so ga odklonili, češ, da nimajo oddelka za umobolne. Ker pa poliei-;a tudi ne sprejema umoboluih, Imj moral nesrečnež, tb kler >..* ne ugotovi, kam spada. o-»tuti v ]>o-lie'.jskem zaporu. Dva peskušena samomora. 1 kletna sobarica Nežika [><»ber-šeK i/. .Maribora j<- v sanioui<»ril-:it !u namenu iapila veejo koiičiim arzenika, 43letna .Marija Knzi pa se je iz obti{>a tako luuoila. tla je /..lravnik ugotovil zastrupljen je /. alkoholom. Obe st;i !>. li prepejja ni v Ijolnisnieo. Tatovi na delu. V pro-*tore konznmnega dru« siva v Tržiču so vdrli thelej neznani storllei ter «m1 nesli mnogi blaga in nekaj gotovine. 1'eriee i/ liublianske ok<»liee, ki Republičanski Dunaj Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja Sigurnost in dohodek Vložite Vase prihranke pri nas na "Special Interest Account" ker uživate te prednosti ▼ polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z naj-boljšimi ameriškimi bondi, 9isti DOHODEK pa iznaša 4% na leto. Vloge se lahko začnejo s $5.—, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. julija obrestujemo Se od 1. julija t. L ciAu davno *«*toprtvo Frank Sakser State Bank JADRANSKE BANKE 82 Cortlandt; Street New York City -it M, ■:b odiit 1 ,voq$y i-^^oq 6H*> isniv>ji bo;lbo | krog, bi ga pa že sprejeli, seveda s pogojem, da tudi njejrovi otroci niso zapuščeni. Prostora za kruh se bo že našlo dovolj. Naj le pride t z košem. Dobrodošel!!! | Poročati imam tudi. da tistepra strička o katerem dopisnik iz West Virginije piše, pri nas dobro poznamo. Ampak reči pa moremo le toliko o njem. da je mež poštenjak od pete do glave. Nič več in ■nič manj! Dan za dnevom se sliši tudi. da ' vedno novi tovori najemnikov do-| hajajo k nam. Bog naj požeg^a i vse. Sreče ne bodo mnogo imeli. 'So tukaj še rojaki, ki pravijo, da ; so zadnji štrajk skozi naredili. Vedo tudi povedati o takih, ki so delali med štrajkom. a ko je bila stvar končana, bili so na slabšem kot štrajkarji, ki so s klobukom pod pazduho šli prosit za delo nazaj. Ostalo jim ni nič drugega, "kar so r delom prislužili kot imet Drugače so pa bili ravno tako čez čas suhi kot štrajkarji strni. Zato se ni treba nato ozirat, če se prav do vrha napolnijo vsi rovi. Ko čas pride, bodo že šli zopet svojo pot. odkoder so prišli. Kot sem že omenil, bo pri nas kmaUi slaba predla zc kruh. Ne mislite, da že omagujemo. Ne. pri nas je še vse pri starem. Ko gredo drugi na delo. gremo tudi mi. To bomo-že enkrat učakali. fia vedno ne more trajati. Slišimo tudi mnogo povedati o zadnjem štrajku. ki so trii tukaj imeli, da to iu ono ni bilo prav in da so bili zapeljani itd. Ni bilo čudno, da so potem podlegli, ker so vedno yodrnjali. Toda danes je drugače. Ljudje se ne dajo več slepiti in voditi za nos. Znati se mora da 1910 ni 1922. v Drugega, nimam od tukaj r.a poročati. Pozdrav vsem štrajkujo-čim premogarjeiu. Ju-. Ž. Iz Jugoslavije. Število premogovnikov v Jugo-' sla vi ji, ki se eksploatirajo. znaša: V Sr-!)iji 3S, v liosn: S. v Sloveniji 2."> m v Hrvatski in Slavoniji rili. Slovenija sama daje 4."> odstotkov celokupne produkeije državi. Izvoz živine preko Bakra je navzlie slabi zveza med postajo iu luko zelo živahen. Tekom zadnjega pol leta je naraste! preko{ i>akra zlasti i^voz živine za Ita-j lijo. .Mesto liakar ima od tega precejšnje koristi, kar se vidi najboljše iz tega. da je mestna blagajna v liakru od same cedtarin«* nabrala preko 2 miljoiia kron za1 samo živino, ki se od tu izvaža v Italijo. Skozi liakar namreč gre mesečno preko 6000 komadov ro-' ^ate živine, za katero .n" plača me-j >tu 6'l kron za komati, ne vwtevsi! konje, katerih se je le4<*s izvtjziloj l>reko 500, ter svinje, katerih se je' izvozilo okoli i?500 komadov. Pretirane cene svinjam v Slavo-] • niji. V Valkofvu se je vršil sejem, na katyreiu s»» d-'^gli prasei stari + T mesecev ceno >00 do 'J0(J kron. Vsled takt« pretiranih eeii se je prodalo le iKir komadov. Natečaj za dva štipendista. i V s\ihti <'*ešk«>sl(tvaško-jugowlo-' vanskega kultuntega zbliževanja se je ministrstvo za šolstvo in narodu« pros veto v Pragi odločilo,! podeliti dve vseietni štipendiji poj 12.0«K) češkoslovaških kron (100«) č.-sl. kron na mestne) državnima pripadnikoma Jugoslavije, od ka-ttrili bi št ud ha 1 ede^n čuški jezik in češko književno«^, drugi pa če-1 žko zgodovino na Karlovi univerzi v Pragi, in sicer že v šolskem letu 1922—1923 Obe štipendiji bi bilo treba podeliti mladima profesorjema. ki bi se morala zavezati, da bosta eelo šolsko leto bivala v Pra-' gi. Primerna kandidatu izbere ministrstvo prosvete v Beogruda. ibxtavljajo ljubljanskim nai*očni-k o m npraiK. jierilo, puščajo navadno siv.»j.' vozičke na cesti, ko hodijo k bili nikakor redka prikazen v družini Ho-l.enzollerncev, a le enkrat v z$o-( do v in i te sv-daj odpravi j eme dinastije je oflcijelna metresa izvajala' vpliv, katerega je mogoče primerjati z onim dolge vrste žensk, ki^ mj določale usode francoskega droslovje in literaturo] in njemi učitelji so bdi profes jrji Sorbotie. Seznanila se je tudi z godbo in različnimi plesi, ki so bili takrat v navadi, nakar se je vvnila kot izbrušen demant k svojemu kraljevskemu prijatelju in pokrovitelju. Dvakrat potočen s princesinjami iz kraljevske krvi, ki so imele smolo, da so ga dolgočasile, je pri-1 ael Viljem popolnoma pod vpHv te mlad" Marljive ženske. Stari Fric, ki je še vedno držal v svojih rokah žezlo Pruske. je poznal Lt lastne izkušnje gorje nesrečnega zakona ter bil vsled tega prijravljm zatisniti er.o oko v spričo ind.sk re-cij svojega naslednika, a seveda pod pogojem, da se zagotovi na sredstvo v smislu legitimnosti. Ker se tega povelja ni izvedl« s potrebno naglico, je poslal Friderik Veliki enega svojih komor-i.ikov k prestolonasledniku. f di-plomatično misijo, a vročekrvni ljubimec ga je brez pomisleka vrgel skozi vrata. V teku časa je bii Friderik Veliki zbran k svojim očetom iu eno prvih dejanj Friderika Viljema II., ko je zasedel prestol, j" bilo, da je podelil svoji ljubici naslov grofice I.iehtenau in jo oženil z enim svojih kom o mikov, da k* vsaj na zunaj obvaruje b podobnost. Njene lastiu>sti duha in duše so t-čividno izvajale prav tako velik vpliv na njenega kraljevskega ljubimca kot so ga izvajali njeni telesni »ari. Inozemski diplomati na pruskem dvoru so s*» potezali za njeno naklonjenost in njena slava se je razširila po celi Evropi. Prav j »osebno Angleži so si na \ se mogoče načine prizadevali, da ostanejo v dobrih odnosa jih s kraljevsko favoritko, kajti potrebovali pomo. i Prusije v svoji vojni s Francijo. Grofica j-- obdarila monarhu z več otroei in v teku časa je postala njena pozioija na dvoru tako mogočna, da so celo postavna žena kralja ter legilinuii otroci iz te zveze postopali z grofico na najbolj obziren in sjM*rtljiv način, £>e nikdar preje iu tudi ne pozneje ni bil berlinski dvor deležen takih prizorov kot takrat. V zvezi k tem se pripoveduje čudno epizodo iz življenja enega prvotnih hohonzollernskih vladarjev. Ko je dobil veliki elektor, ta* Lozvani Kurfiist, izvanredno jieči-muren člm«k, od 4jiuajske}^a dvora dovoljenje, da sme zamenjati klobuk elelctorja za krasto pruskega kralja, je takoj domneval, da je več kot primerno za njega, da sledi vzgledu svojega kraljevskega sohrata. Ludovika XIV., tako-zvanega li »i S-deil ali solnčnega kralja ter si nabavi ljubico ali me-t reso. Grof Wurlenburg, eden njegovih ministrov ter zelo prevejan človek, je da4 svojemu suverenu nn razpolago svojo lastno ženo — žensko burne preteklosti, ki je pri&la ne svet kot hčerka pripro1 steir« vinogradnika ob Renu, a se radi svoje lepote in očarljivosti solučila v naklonjenosti nemškega plertistva. Kraljica Sofija Aarlota, učena prijateljica filozofa Lcibnitza, — Ivi je nekoč rekla, da bi rada izvedela, odkod a vira, celo pojem zakaj , -— se je ozirala ravnodušno na to zveze., ki pa je ostala, kar je vsekakor čudno, povsem platonskega značaja. Vedela je, da je 11 ec i mu most njegov glavni motiv in oči vidno ni zamerila svojemu grdemu možu, če so ga videli na promenadi z grofico, ki ga je, kot je dobro znano, obiskovala v njegovih sobah cb določenih urah ter mu tr.-di na druge načine krajšala čas ob njegovih prostih urav.. Stari cesar Viljem I. je bil zelo naklonjen nežnemu spolu <41 kraljevo opero je obiskal ob vsaki priliki, kadir se je vprizorilo kak r.ov balet. Ena njegovih prvih f^voritk je b>la Pavlina Lueea, slavna diva. Ženska, ki je združevala v svoji osebi dovtjpnost in. diplomacijo obenem z dobrim glasom. Ob neki priliki je bila pozvana v kraljevo li»žo, kjer ji je kralj čestital radi uspehov, katere je dosegla, ter ji v znamenje svoje naklonjenosti galantno pripečatil na roko poljub. Več večerov pozneje se je zopet solučila v luči kraljeve milosti, in ko je zapazil tekno liso na njeni desni roki, jo je cesar vprašal, kaj pomenja to. — Vaše veličanstvo, je odgovorila, — je bilo tako milostno, da je poljubilo mojo roko ob zadnjem sestanku in od tedaj naprej je ni^ sem profaii irala z vodo. To je bil odgovor, ki ji je prinesel naslednjega dne nagrado v obliki dragocenega nakita. V škandalnih kronikah, krožeči h ob bregovih reke Spree in Temze, je bilo dobro znano dejstvo. da je pribežala angleška žena cesarja Friderika III. k svojim starišem, gnana od ljubosumnosti, kajti donineval* je po pravici, da se njen mož preveč zanima za druge zastopnice njenega spoia. Čudno dejstvo je„ da ni škatndal kljub odi ju, ki je spadal na ime zadnjega kajzerja, -- posebno ko je bila usoda vojne odločena proti njemu, — nikdar spajal njego-jvega imena z ljubezenskimi pusto-lovst vi. . Kakšna je smrt? Se med vojno, zlasti pa po vojni je izšlo mnogo več ali manj resnih knjijr o smrti in o posmrtnem življenju človeka. Seveda so vsp izvajanja hipotetična, ker še noben filozof in spiritist ni vstal od mrtvih. Zanimivejša so mnenja znamenitih ljudi o smrti. Mainte-m-n je rekel, da je smrt boljša od življenja Buffon pa: smrt ni tako strašna, kakor mislimo. Smrt je kakor ogledalo, ki se blišči v daljavi. ki pa počasi izginja, ko se |rru približujemo. Cerkveni očetje ' pn so naravnost optimisti, ko trdijo: Ko je Rog obsodil čiloveka na smrt, ni storil tejra iz strogost 1. ampak i* usmiljenja. Goethe je napisal: Fmreti se pravi iti v brezmejnost, to se pravi; uživati. I.amertine: Pozdravljam te, smrt osvoboditeljica! Rousseau pa jo napisal: Vsej metafiziki se ni posrečilo. da bi samo za trenotek dvomil o naši nesmrtnosti. Montesquieu: Samo v naši oholosti mc remo verovati, da smo tako važ ni. da vzdržuje najvišje bitje sa mo radi nas vso naravo. BORBA ZA POROČNI PRSTAN Ta borba se je razvila v zad i njem času v Angliji. Doslej je bi . la obča in stara ansrleska nav». da. da je pri poroki le ženin na • taknil nevesti na prst navader *.lat prstan. Moeki poročni prsta nov v Angliji ne nosijo, in splol :e Anglež zelo nasproten zlatne mu nakitu, ki ca smatra za znak nekulturnosti in barbarizma tei zasmehuie n. pr. Italijana ki si vtika celo uhane v ušesa. Reda; pa zahtevaio Angležinje naj b ,tndi njihovi možie nosili prstan« in s tem pokazali da n;so več kvo jbodni. Angleško časopisje prinaša številne tfonise svojih cenjenih Igralk ki zahtevajo, da rooraio mo 5ki nositi znak svoVea podložni štva vedno in pa vidno. Anpležinie pae Se nimajo do volj izkušenj in ne vedo. da pr ,ptan nič ne pomaga, flakier ima mož ie kaj____ žepov. NOV TIP ZRAKOPLOVA. Neka newyorska firma je začela graditi zrakoplove, kakoršnega vidite na sliki. Ves zrakoplov je zgajen iz kovine. V kratkem bodo napravili zrakoplovci Eddie Stin son, Eddie Rickentacher in Steve Hanagen potovanje preko cele dežele. Ustavili se bodo v šestdesetih poglavitnih ameriških mestih. Rusija po Genovi. - j Prvega maja se je vršila v Moskvi tako velika parada rdeče armade, kakor jč doslej ni priredil noben car. Trockij se je dal pozdravljati od vojaških edinie, vzorno discipliniranih in adjustiranh. in mimohod teh d ves to tisoč mož je trajal nad dve uri. Rdeča kava-leriste je Trockij pri tej priliki pozval, naj tako glasno zakriče svoj "Ura!" ,da se bo slišalo do Genove, pozdfavil je nemškega Fokkerletalca, dal pozdraviti čete po prisotnem nemškem gene-ralmajorju. — izkratka, Trockij je storil vse. da podpre Čičerinov nastop v Genovi. I Toda sovjetski voditelji pozabljajo, da kaže njihov lastni trik nehote tudi drugo stran medalje. Ko hvali vzorni red v armadi in se veesli .nad nakupom 10 novih Fokker-letal. javlja sovjetski tisk obenem, da umirajo ob Volgi i!e-settlsoči gladu, vedno več. vedno hitreje, vedno liuje! Sovjetska vlada konfiscira zadnje imetje po hišah, zlasti pa zlato, sebro in dragulje. Scene, ki se odigravajo pri teli konfiskacijah, ostro osvetljujejo ono "ljubezen" s katero sledi seljačko-delavsko ljudstvo sovjetski vladi. Kristusu ni bilo treba ne zlata ne srebra ne biserov. V Rusiji je danes elo-veko življenje cenejše od teh reči. To ve in vidi danes vsa Rusija, či je ljuba v do trpečih je obče znana. Vkljub temu je pri konfiskaciji cerkvenega premoženja v večini krajev prišlo do spopado\. I pri katerih je teklo mnogo krvi. I Ljudstvo brani cekve in napida I vojaško asistenco. Sovjetska vla-| da se je hotela maščevati in je in-i scenirala ogromen proces proti [duhovščini, ki jo dolži, da je ona j kriva tega odpora, ed obtoženci j .ie bil tudi patriarh Tihon. Proers, I je končal na običajni sovjetski | način, dvanajst obtožencev je bi-j lo na smrr obsojenih. Zanimive so I izpovedi nekaterih svedokov in ' obtožena, da je v gruči protestu-| jočih žensk vpila, da hočejo bolj-i .ševiki dragocene cerkvene posode ■ pospraviti "za granicu", da bodo j tam imeli bogastvo za čas, ko bo-I do morali pobegniti iz Rusije — i Drugi obtoženci^ so se zagovarjali, da jim je vseeno, ali kdo okra-- de cerkve ali ne. Dijak Jurgen-isom je obtožen, da je rdeča jezdece imenoval "rdeče zandarje". Sovjetski tisk govori o nekakšnem kontrarevolucionarnem gibanju ruskega popovstva, da zakrije nasprotje in nemir širokih j množic proti sovjetski vladi. Tudi v sodni dvorani se je govorilo-o dveh nasprotujočih si strankah in o razliki med boljševilri in — "drugimi": "Mi in vi", "vaša vlada", "vaš tisk" itd. To dovolj I jasno kaže, da se ne priznavajo vsi prebivalci obširne Rusije h ko ( munizmu. Tudi ve danes vsa Ru-J sija da ima sovjetska vlada vkljub ogromnemu gladu v Povolžju vendar dovolj denarja za svojo inozemsko propagando. Tako je n. pr. v zadnjem času izpovedal n-jeti estonski komunist Kinjrisep. 1 da je imel od sovjetske vlade ve-'dno dva do tri milijone mark na razpolago za propagando, j Smrtna odsodba 12 duhovnikov I je-Blab dokaz za trditev, da se delovaje "Orezvičajke" več ne nadaljuje, in bo slaba medicina za ' Rusijo, kjer je zagazila tudi so-1 vjetska industrija v novo krizo, i tako da so od delo še tisti delavci, Angleška trgovina z Jugoslavijo. i - Londonski "Ekonomist" prina-' sa zanimive podatke o trgovini} Anglije z nasledstvenimi država-[ mi Iz teh podatkov je predvsem i razvidno, da se je angleška tr-j govina s Cehoslovaško. Avstrijo. Jugoslavijo in Madžarsko v letu 1921. znatno povečala napram le-; 'u 1920. Vsota 8,28.1.291 funtov! šterlingov v 1. 1920. se v letu 1921 povišala na 13..',22.323 fun-j lov šterlingov. torej za 63.2 odst.' Jugoslavija je leta 1921 izvozila v( Anglijo za 759.542. a uvozila iz Anglije za vsoto 1.045.705 funtov šterlingov domačega anglesk^a i blaga ter za 27.336 funtov šter-' lingov inozemskega in kolonialnega blaga, skupaj torej za 1.073.' D4l funtov šterlingov. Iz omeljenih podatkov vidimo da pride na-a trgovina z Anglijo po svoji, velikosti takoj za Cehoslovaško ( in Avstrijo. Ce pa primerjamo posamezne številke, ki so se dosegle v posameznih četrtletjih 1921.' vidimo, da je naša trgovina z Anglijo stalno padala. Dočim je uvoz angleških produlTtov c Ju-J goslavijo znašal v prvem četrtletju 512.479 funtov šterlingov. je znašal v zadnjem le 130.433 funtov šterlingov. Ravno tako je padal tudi naš izvoz v Anglijo.i vandar ne v onem razmerju kot uvoz. Naš izvoz v Anglijo je znašal v prvem četrtletju 1921. leta 256.993. a v zadnjem letu 187.-' 12S funtov šterlingov. Gled? go«.-J podarskega razvoja in bodočnosti! nasledst ven ih držav piše "Ekono-' mist": Ako ukinejo uasledstvene države svoje visoke carinske ta-' rife in reducirajo svoje vojske na neobhodno potrebno stanje, si bo-i 'o ustvarili pogoji za gospodar-j ski napredek, in sicer v taki meri.! kakor se pod Avstro - ogrsko ni nikdar zgodilo. ^ VELIKA TIHOTAPSKA AFERA NA MADŽARSKEM. Budimpeštanski listi poročajo:! Policija je prišla na sled tihotap j stv^j s kakavom. Država je oško-! dovana za .16 milijonov kron. Do-1 sedaj je bilo zaplenjeno skupno j 3 in pol vagona kakava. Glavn>-nm krivcu Kisebu se je posrečilo i pobegniti v Avstrijo. Prizadeti soj kaznovani z globo 160 milijonov j 1 ron. Razmejitev med Madžarsko in Rumtuiijo. Iz Bukarešte poročajo, da je mednarodna razmejitvena komisija končala svoje delo in končno-veljavno ugotovila madžarsko-ro-munsko mejo. Prvi obmejni kamen .ie bil slovesno postavljen v navzočnosti romunskih in madžarskih zastopnikov. ki so doslej ponekod še vzdržavali 'soeializirane" obrate. Za rusko gladu joče ljudstvo nima n;ti ru-sko-nemška pogodba nobenejra pozitivnega pomena, ker znači prej grmenje topov, ne pa prospodarsko obnovo. Tega se sovjeti tudi zavedajo. zato sedaj, po neuspelih genovskih nadah. zopet govore, da bo. "rdeči prapor zaplapolal nad Evropo" in da naj se 'komunizem zanaša edino le na bajonete in baterije''. Tako je govoril Trockij pri obisku vojne šole v Moskvi... Takšen je položaj v Rusiji od zaključku genovske konferenci. ^ i Moč slike. Iz zgodovine je znano da so se mnoge kronane glave zaljubile v sliko nepoznane osebe in da je bila slika posredovalka za sklenitev zakona. Interesanten je slučaj. ki se je zgodil s sliko slavnega slikarja Holbeina ki jo je izdelal za poznejšega angleškega kralja Henrika VIII. Bila je to slika Ane Cleve. Princesa nikakor ni bila lepa in se ji zato tudi ni bilo treba bati da bi koga očarala. Vendar pa se je Holbeimi posrečilo izdelati sliko ki je bila si-S r nalik podobne originalu .a je vendar izzvala tak vtis dovršene lepote da se je Henrik VIII. ta-kol nesmrtno zaljubil v sliko, zahteval Anino roko in se poročil z njo prokurativnim potom to je s posredovanjem zastopnika. Šele, ko je soproga osebno prišla k nje mu je na svoje veliko začudenje opazil, da je bil varan. Prijetno nasprotje temu zgodovinskemu slučaju nam nu/i dogodek s predzadnjim angleškim kraljem. Kralj se je zaljubil "v svojo soprogo na podlagi njene fotografije. Kraljica je bila velika lepotica in je prišla njena slika tudi v roke princi od Wales. Slika je princa popolnoma očarala še bolj pa, ko je zvedel, da je skromno dekletce danska princesinja. Toda tudi izven teh "visokih" zakonov je prišlo do porok na podlagi slik. Slavni francoski slikar Dore je posredoval neki zakon, ne da bi se mu o tem kaj sanjalo. V njegov pariški atelji je prišel lepega dne neki njegov pijatelj in opazil sliko neke dekliške glave. Dolgo je strmel v sliko končno pa je reke umetniku: "Seveda ,to je srotovo samo fantazija, ker tako dovršena lepota sploh ne more obstojati". Toda umetnik se ie nasmehnil n pojasnil prijatelju. da dekle v resnici obstoja in celo prav blizu stanuje. Dorejev prijatelj si je takoj vzel naslov i po nekaj mesecih je mlada de-vojka že postala njegova žena.f V Angliji in Ameriki je nava-a. da se nahajajo poleg oglasov, s katerimi se priporočajo razna zdravila ,tudi slike oseb. hi so jim zdravila pomagala. Tudi V Nemčiji so znane reklame, ki so okrašene s slikaiai otrok, ki so postali vsled zavživanja gotovih hranilnih sredstev sveži in krepki. Tudi slike po raznih umetniških razstavah so često posredovale sklenitev zakona, ker so se ljudje tako navdušili za posamezne slike, da so hotele osebno poznati predmet umetnikov. Naravnost nenavaden slučaj se je zgodil svo-ječasno v Parizu. Neki mlad slikar je stanoval pri gospodinji ki ji je končno ostal dolžan najemni-no. Za odškodnino pa ji je napravil zato portret njene hčerke. _ Kmalu je mladi umetnik umrl, za njim pa tudi njegova bivša gospodinja. Slika hčerke je slučajno postala last nekega gostilničarja. V njegovo restavracijo se je o priliki nevihte zatekel finančni minister L. Ko je opazil sliko dekleta na steni, je na vsak način hotel videti tudi original. Dolgo je iskal deklete, končno pa ga je vandale našel. Minulo je že osem let, odkar je umrl mladi slikar. ki je naslikal devojko. nejšo soprogo |menovanega finančnega ministraf. ROJAKI NAROČAJTK HE "nisAH NARODA" NAJVEČJI 8I.GVI5N8KI TOfFV «n ? spe. ixbuyas. Uspešno delo vladnega lovca. Več roparskih živali je bilo libit ih v Cploradu tekom meseca aprila kot tekom kateregakoli dru ge«ra meseca v teko'em letu, soglasno s poročili, katera je dobil ' poljedelski department Združenih ! držav. Neki lovec v tem okraju je dosegel rekord lt volkov, 12o mla dih kojotr.v, 125 nerojenih kojo-tov, H2 samie ko jota, več samcev in več gorskih levov celi ste-!di in konečno se je uielo starega volka v eni teh pasti osemnn'ist milj severno od Grand Junction ter petdeset milj od prvotnega V>r-loera pri DeBerme. Dva tedna pr.-zneie se ie uielo samico v istem kraju. Obe živali sta bili stari po petnajst let. Samica je izgubila e-no nogo, najbrž v kaki pa«,h. Kožuh samca je bil več kot šest čre-vljev dolg„ Bismarck in Viljem II Edini še živeči minister Viljema I. Scliolz je izdal svoje '■Doživljaje in pogovore z Bismarc-kom." Ko je Viljem II. svetoval j odpuščenemu Bismareku, naj u-pliva na sovjega sina, da ostane državni službi, je rekel Bismarck: Povedal sem gospodu: vem. da je bil Abraham na direktno povelje boga očeta pripraV-ljen darovati svojega sina Izaka. V mojem slučaju pa takega povelja ni. Bodo že našli kje kakega kozlička, ki se bo daroval mesto mojega sina! POZDRAVI IZ NEW YORK A.' Predi io odpotujem s Parnikom Paris 14. junija, pozdravljam vse prijatelje in ziianif v Riehwoodu, W. Va., posebno pa oba zeta in hčeri. Zahvaljujem se tudi tvrdki frank Sakser State Bank za vso postrežbo in jo priporočam vsakemu. --- Janez Kobe. « * Pred odhodom v staro domovino s parnikom Paris 14. junija pozdravljam svoje prijatelje na i h o m asu; W. Va.. posebno pa dru-ž.ni Frank Kotnik in Joe Gospodar. Hvala lopa vsem, ki so me spremili na kolodvor. Obenem priporočam tvrdko Frank Sakser State Bank vsem, ki so namenjeni v staro domovino. Good-bye! — Anton Perše. * * * Prodno >e podam na parnik Paris, pozdravljam še enkrat svoje prijatelje in znance v High water. I'tah, posebno svoja brata Fran ka in Antona Košeak. — Janez Koščak, na potu v Panovovas pri Grosupljem. * 11 * Pred odhodom v .staro domovino pozdravljam še enkrat mojega brata, družini Frank Lončar in ••'rank Logar ter vse fante v Cam-pi 57. Richvood, AV Va. Zdravi ostanite! — Janez Crbas z družino. * * * Pri odhodu v stari kraj pozdravim Franka Šendoga in njegovo eelo fan iii,j o rt»-r mojega brata in njegovo celo fam.ljo. kakor tudi vse znance v Pennsvlvaniji ter o-stanem vedno prijatelj. — Franl* Cvetkovič. * * Predno odpotujem s parnikom Paris, pozdravljam v .se svoje prijatelje in prijateljice v Brooklvnu iu New Yorku, posebno pa svoje Jrate Josipa Primožič v Kings-:onu. W Va.} Franka in Janeza Primožič v Bridgeport«, Ohio, se-;t;-o Marjano Kozmič v llllnoisu !er "" fa.im šrtra "* Antona Podgor-iiik v Brooklvnu. Na svidenje v jeseni! — Marija Vonč!na * * * Na obali Atlantika pozdravljava še enkrat vse prijatelje in znan-i-e. posebno pa družine Frank Se-iiiea. -loe Sei.iea. Komata!- in Kodru" v Oglesb.v, lil. — Agues iu ■loki Bukovec. * * * Preduo se poilam če/, široko morje, pozdrav!j:nn še enferat vse moje prijatelje v Clevelandu in okol ci. Na.ipoprej Franka Pirea in njegovo soprogo za prijazno • >j)rcnis.T\ ► in postrežbo; nadalje pozdravljam \ se Pintarjeve, in >ieer F ranica, dolina in mater, posebno pa ni".i"g:i brata Martina in njegovo s (progo, ki sta me spremila na postajo m smo se poslovili. ko j-L že vlak odhajal. Na svidenje v Jugoslaviji! Obenem priporočani \ sem rojakom tvrdko Frank Sakser State Bank za prijazen f«>n K(V>al ln Math Ofr^-n. Springfield. ISl.: RartK»rtoh. Waukegaii. ' l*.: Frank PetkovBek. Yafiklin, kans. in o'-olieo: Jolin Rn> Mt^milP-r, Md.: Vod.rplveo. .(bisboim. Minn.; Frank GovJe. 'My. MLin.: Jos. J. Peshel. | vvelelb, Hinn.: iy%is vSe. ' »ilbert, Minn.: Louis Vesel. [Hibbiiig, Miri.: Joli^ PovSe. I t lrguila, Mlnn.: IVank IJ-ovatich. fit. Louis, Mo.: Vl.se *»-*brlan \?if* I*e'en», Mortt - Fr. lirella. Klein, Mont.: (Iremr Zobe** •owp-ndn, N. Y.: Kerl Siernlshn. J.'tt'e Falls, N. Y.: F.ank Maale iai'berton O.: A. OkoIHh. Cleveland. O.-. .Innko PleSko, Jako* Rem i k la Chns. Karlinper. f'oilinwood, J}.z Math Slapulk. *.orain. O.: "Louli Balant in J. Fumie. Nile«. O.: Frank KogovSek. >.->iingsto«raw. O.: ^nton Klk*»lJ. •mbr'dge, Tn.: Fr-nk JakSe. V>rsei»»er, f**.: Lenta Hnbar. »ropvhfcjp, ft : Anton Iiiavee PurdinC, John Demshar. Cos^mangli, Pn.: J. BrnoT«« »n I Rovanfiek. ClnrMg«, Pa: Anton Kaco^ifiv tn A. ! Jerlnn. »ur.lo, P» : Atnon Osbaben. \jou\t Fipanft-C. "orest City, Pr-.: '«f«t»> KanJiv 'arrell. Pa.: Jerr/ O^orn. niperial. Pa.: Va««"»tln Feterr«*^ Ireeu ibur^, Frank Trvvžk Irwlc, Pa.: Mike V^vSek. Johnstown, r».: J oba Polnoč. I u z erne. Pa : C«:/iniL. Movdell. Pa.: Anton Malovrh. ' JUan^r. Pi.: Fr«:.k Dentuha-. Moon Run. Pa.: FranL Jhfek, Tnuik PodmlJiek. "•ittsbunrh, Pk.-. V7. JaKohleh, Z Jai- she. V«j?c. Arh In Ig. Magister Ralph t on. Pa.: Martin iJoroibetn. Reading, Pa.; J. Pezoirc. TJorkvood, pa.: A. Hoche>ar. Steelton. Pa.: Antod Hren. Creek, Pa. Sa okalico: Frari R.hifrer. Newton, Pa.: Jn«eph Jovan. Hbtte Valley. Pa.: Jarlj PrenC. Ui!loek, Pn.: J. retemel Coweton, W. Va.: Wank Kodf. 1922 Laški kralj na Krasu in v Postojni. TTal-or na Goriškem, tako je bil sprejem kraljevske dvojice tudi med Slovenci na Krasu m v Poutojni elo prisK-en. V Sežani je pozdravil kraljevsko dvojico župan Mahorčic na čelu 30 kraških županov in sieer pol slovensko, pol italijansko, poklanjajoč kraljevski dvojici najspoštljivejše pozdrave kraškega ljudstva in za-jedno izražajoč udanost z željo, a bi Bog varoval Njegovo Veličanstvo v dobrobit narodov, ki žive j>od žezlom savojske hiše. Mala dekliea je Izročila kraljici š<»|>ek cvetlic. Kraljica ^ je zahvalila sH»ohrvatskt. V Ktorjah je kraljica vprašalo zbrano ljudstvo, ali je zadovoljno pod novo Radarsko hišo. Ko Je dobila povo-Ijen odgovor je dostavila: "Xa-tla.jmo -m' boljih vremena!" V Senožečah je pozdavi! kralja in kraljico župan Meden slovenski, naglašajoč, da .i** obisk dokaz do-brohotuega zanimanja Veličanstva za naš narod. Kraljica Jelena ni samo naša kraljica, marveč je tudi hčerka bratskega nam naroda! črnogorskega. V Razdrtem je poz-: dravil kralja in kraljico župan' Hren o vie. V Postojni prvo pre-i • nečenje: slavolok ob vstopu v! mesto je bil napravljen d ve jezienn I ali slovensko besedilo je bilo zad-' nji hip prelpljeno s papirjem. — Kralja je pozdravil župan Kutin' sred mesta: "Veličanstvo! V ime-' nu mesta Postojne in prebivalstva j obeh narodnosti mestne občine postojnske Vaju prisrčno pozdravljam. Neizmerno nas je vzrado-' stila vest, da hočete Veličanstvi! piosetiti naše kaje. ki. so pripa-j dli po mednarodnih dogovorih veliki Italiji. Vidimo v tem dejstvu dfjkaz posebne milosti in naklonjenosti napram našemu pr>-! bivaki vu, ki je sicer borno, a po-1 št enega area pa čistega in bistre-' pa mišljenja, in kateremu je danes dana prilika da Varna izra-raža svojo vdanost in lojalnost. — Bodite Veličanstvo kralj našemu tu bivajočemu prebivalstvu skrben oče in zaščitnik pravic, upo- i števajte njega narodno individu-' alnost, podpirajte narodno in kul-1 turno stremljenje istega. To dovede naš narod v \xrsto prvih kul-' turnih narodov kamor Slovenci po svoji naravni inteligenci spadamo. Veličanstvo kraljice pa bo-' dr skrbna mati revnim in zapuščenim. upoštevajoč, da je naša1 krvi in da je vzrasla iz našega' jugoslovenskega naroda. Divili se bosta Veličanstvi danes naši postojnski. jami, ki je last našega' mesta. Občudovali bosta, Veličan-Mvi to podzemeljsko krasoto ki izraža v vsakem svojem delu posebno svojstvo naravnega čudeža.1 Kakor je trden ta kraški svet. tako hoče biti trdna zvestoba slovenskega naroda do presvetle via-1 darske hiše. Želimo, da ponesete Vajini Veličanstvi, vračajoč se v prestolico, i znaših prelepili kra-' jev najlepše spomine, in v ti na-deji Vama kličemo. Bog živi kra-' Ija Viktorja Emanuela ITI.! Živela kraljica Jelena!" Mala Mi-' .I.jaua . Kutinova je izročila kra-, Ijiei šopek šrnarnic z nagovorom. Kraljica je poklicala deklico k se-: bi in jo poljubila. Oficijelni spre-' jem je bi V poslopju civilnega ko-' misarijata. Prvi je pozdravil kra-| Ija poslanec Lavreru-ič imenom t rebivalstva, katero zastopa v par' lamentu, zahvaljujoč se za p o set i i;i naglasajoč, da ta poset doka-! - nje da je kralju dobrobit našega i ljudstva pri srcu. Izrazil je že-1 Ijo. naj bo zaštitnik našega dobrega in zvestega ljudstva. Po-j tem je posl. Lavrenčič posebej pozdravil kraljico kot hčer junaškega bratskega čnogorskega naroda. Naš narod pričakuje od nje pomoči in zaščite v vsakem ozi-ru. Kraljica je nagovor z zanimanjem poslušala ter vprašala poslanca takoj na to, kako je z našim šolstvom v Postojni. Poslanec Lavrenčič jej je odgovoril, da nam je po volji, da se v teh šolah poučuje v primernem obsegu italijanščina, da pa želimo da te šole ostanejo slovenske. 0-pozoril je kraljico na naše Žalostne šolske prilike in posebno na one v Istri, kjer je skoraj polovica naših šol zaprtih. Takoj se 10 kraljica obrnila do Mosconija za pojasnilo in na to poklicala k sebi posl. LavrenčKja, ter mu sporočila, da je tudi kralj za to, da se nam odpro vse šole; krivo, da se to ni še ztrodilo je dejstvo, tla primanjkujejo učitelji. Generalni civilni komisar Mosconi da ji je izjavil, da s« učHelji slobodno lahko vrnejo in da bodo vsi na-pMŠčeni. Kralj je na to sprejel župane postojnskega okraja, ki so mu izročili spomenico. Vipavski župan Petrovčič je izročil kraljici pozdrav vipavskih žena in deklet. F^raljica mu je odgovorila, naj pozdravi, ko pride domov, vse ženstvo in družine i '"neka budu sigurne da ču jima- pomoči". — Kralj je vse prijazno sprejel, kraljica je tolmačila slovenske nagovore. V jami je slavnostni odbor priredil čajanko. Posl. Lavrenčič irovoril pogostoma s kraljem in kraljico in vojvodo d* Aosta. Pevski zbor "Postojna" je zapel pesmi "Nazaj v planinski raj" in "Domovini". Kralj se je napram poslancu Lavrenčiču pohvalno izrazil o petju in se zanimal za pesnika in skladatelja. Svirala je postojnska godba. Ob. 18. uri se je kraljevska dvojica poslovila. '"Edinost" piše v članku "Po o-bisku kraljeve dvojice pomeni važen dogodek na potu našega življenja. Ce bodo na italijanski stra ni res hoteli — kakor zatrjuje tržaški "Piceole" posnemati vzvišeni vzgled, ki jim ga je dala kraljeva dvojica povodom svojega prebivanja med našim ljudstvom; potem se smemo nadejati že danes. da ie (lolgota Jugoslovenov v Julijski Krajini za njimi! Toda eno vn«iamo imeti mi živo v za-, v est i: graditelji bodočnosti moramo biti v prvi vrsti roti sami & svo jim delom, s svojo vol jo, s svo-io neomajno samozavestjo, s svojo prisego da bomo v strnjenih .vrstali. složno, roka v roki. odpirali pod do take boljše bodočnosti!" Kaka dolgo trajajo sanje? Vsakdo je pač iskusil že sam. da je v kratki dobi spanja preživel celo vrsto čudnih dogodkov. Angleški psiholog Arthur Lynch skuša dognati, kako dolgo traja san. ter poroča o tem v nekem londonskem listu. Nekoč — poroča Lynch — sem se zbudil, ko je ura bila devet : slišal sem prvi udarec ure ter sem se zbudil zopet pri zadnjem udarcu. V tej kratki dobi pa sem imel dolge sanje. O podobnih opazovanjih sem * i till že večkrat v tozadevni literaturi. Tako je n. pr. švicarski psiholog Clapareve pre-cej točno ocenil dolgost sanj na ta •način, da so mu iz prirejene ste-k I en ice v določenih kratkih presledkih padale kaplje na glavo, vsled česar se je vsakokrat zbudil. V sanjah, ki so trajale le malo sekund, je doživel naslednje čudne prigode: izvršil je v Parizu Timor. pobegnil v London, se ukr-cal in dospel v New York, bežal pred policijo v Chicago in. ker ga je tudi tamkaj zasledovala policija bežal v $£:n Francisco, se z ladjo propel j iri na Japonsko, kjer so ga v Vokohami obsodili na — smrt. V tem trenutku se je prebudil. Z vprašanjem, kako dolgo trajajo sanje, se bavi pogosto ljudska domišljiji;. Tako pripoveduje Jilan v svojih slovitih zgodbah: "Neki neverni sultan se je zakro-botal. ko je čital v koranu odstavek. kako je arhangel Gabrijel ne-nega jutra dvignil Mohameda iz postelje, mu pokazal peklo, ga vodil skozi sedem rajskih nebes, mu dovolil 90.000 pogovorov z Bogom ter ga prinesel v posteljo n*-zaj. še predno je iztekla voda iz vrča. katerega je prevrnil arhan-gel. ko je dvignil pro roka iz postelje. Sultan je potem en trenutek zaspal : imel je dolge sanje s čudo-polnimi prigodki.- ko pa se je prebudil. je sprevidel, da je bil zadremal le en trenutek. V sanjah ne doživljamo resničnih dejstev, le bliskovito nam prešinejo glavo. Profesor na primer. \ki jasno predava. nas v eni uri lahko popelje skozi celo tisočletje zgodovinske proŠlosti. a celotost časovnih elementov, katerih smo dobili vse te miselne vtise, znaša, le eno uro. Tako tudi v sanjah'". Lokomotiva povzročila požar. Iskre lokomotive dolenjskega vlaka so \ Kamnom potoku pri Velik i Loki zanetile požar, ki je popolnoma vpenelil poslopja štirih posestni!* c*v.# Vsled silnega viharja ni bilo mogoče nrčesaT rešiti. Zgorela jo tudi ena krava in več prašičev, škoda je velika. :-: Knjigarna "Glas Naroda" :-: ■JP C^r Molitveniki: Bo* med nami. v platno vezano 30 Pašna paša. v platno rezano .. 1.35 Duša popofba. v platno vezano L— Hoja za Kristusom, v platno vezano ...................... 1.—» Marija Varhinja: v platno vezano ............ .90 v usnje Vezano ............ 1.80 Rajski glasovi: v platno vezano...........80 v kost vezano ............ 1.70 v usnje vezano .......... 1,80 Sveta Ura. S posebnimi debelimi Črkami. v t na r n o v m za d o ............ j90 r usnje vezano ............ 1.80 Skrbi za dušo: v nlatno vezano .......... .9€ v usnje vezano .......... 1.80 Poučne knjige: Abe tednik slovenski .............35 Abt čedni k nemški ............ 35 Angleščina brez učitelja ........ .40 .ii]g'«ško-slovenski slovar i Jr. Kern > .............. 5.00 Angeljska sf-jžba ali naua kako _naj se k sv. maši streže .... .10 Cirilica. Navodili za čltanje in pisanja srbščine v cirilici .... Domači zdravnik po Knefppu .. 1.00 Dekletom. Spisal A. B. Jeglič .. .50 Gospodinstvo. Praktična knjiga za ^ia.še gospodinje. Trdo vezano ............ 1.50 Broširano ................ 1-20 Govedoreja.....................75 Hitri računar ...............60 Jugoslavija. Zemljepisni pregled 1.25 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ...................1.00 Katekizem, veliki (Zabret) .....40 Knjiga o dostojnem vedenju .. .50 Mladeničem. Spisal A. B. Jeglič. 1. zvezek .................6« 2. zvezek ................ .60 Mlekarstvo <« črticami za Živinoreje .................... .75 Nasveti za hiš« in dom. Koristna knjiga za vsako liišo Broširano ...................80 Vezano .................... 1.00 Nemške nngieški tolmač ........ .60 Naša zdravila ................ .68 Največji spisoviiik tjubavnih pisen. .80 Nemščina brez učitelja 1. del ................... .50 2. del .......................50 Pravila za oliko.................65 Peretninar 1. letnik ...................60 2. letnik ...................60 3. letuik ...'............... .80 Praktični n-čunar ............ .75 Ročni slovensko in slovensko angleški slovar .............. .60 Slovensko-nemŠki slovar (Janežič Bartol> .......... 4.— Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del $2.50 Slo~ensko-angleška slovniea ____ 1.50 Stoveiisko-angleški in angleško slovenski slovar, trdo vezan 1.50 Spretna kuharica .............. 1.25 Hovensiut kuharico, trdo v platno vezano 6.— Slovenski sadjar, vsak zvezek po .15 Slovenska Narodna Mladina ____ 1.— Varčna kuharica, trdo vi-zano 1.— Vošilna knjižici .............. .50 Veliki slovenski spisovnik ranita raznih pisem, trdo vezsno 1-50 Zgodovina grbov. Hrvatov in Slovencev 1. zvezek ....................65 2. zvezek ................. -85 Razne povesti in romani: Amerika ia Amerlkanci* trd. vez. 2.50 Andrej Hofer ................ 3C Kieneška vedeževalka ......... -35 Belgrajski Biser ............ -35 urke in porednosti .......... .40 Ifeli rojaki, trdo vezano ........ 1.00 boj, roman, trdo vezano ...... .71 Cvetke ...................... .25 (jganova *veta .............. ii Cas je ■ isto .................. «30 Cvetina Borograjska .......... .»C I >oli z orožjem .............. .50 Ive sliki — Njiva, Starka — (Meško) ................. .40 l>olga raka .................. .60 I tevica Orleanska ............... 30 DeseU brat, (Jurčič)...........75 Deteljica ..................... Jt liom in svet. Letnik lttOfi____ 2.00 Duhovni Boj .....................30 Elizabeta ........................3f I ran Baron Treak ............ 15 Fra Diavolo .................. 30 Ciozdovnlk (2 zvezka) ........ 1.50 grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .75 (iruda umira .................. JI Hedvika ...................... 35 Humoreske. Groteske in Satire * M Izbrani spisi. (Dolenc.) Spomini o Cerkniškem jezera. O gozdu. — O barji ........ j60 os. Jurčič spisi: i s, r. Cvet in sad. Hči i stonf sodnika. 3roširano ........ .71 spisi, vsebuje lit i>ovesti.....60 Skrivnost najdenke ...........35 Suneški invalid................ 30 Spake, satire In humoreske .... 30 j Sanjska knjiga .............. J5Q Sanjska knjiga, velika ........ 1.00 £opek samotarke', trdo vezano .. 30 Strelec ........................30 Stezosledec ...................3f Sosedov sin, (Jurčič) ..........30 Sveia noč .................... .25 Sisio Šesto, povest iz Abrueev .30 Slovenski pisatelji: II. zv. Jcs. Jurčič "brani spisi. j Vsebuje 35 povesti .......... 130 2 zv. Jos. Jurčič zbrani spis«. , Vsebuje 7 povesti .......... 1.20 G zv. i>r. Ivan Tavčar zbrani spisi. Cvetje v jeseni. VisoJka kronika 2.00 ^uilm^nove p:*ipovedke: 2. zv. Maron, krščanski deček iz I IJhan ona .................. .85 3. zv. Marijina otroka, povest iz kavkaških gora .............25 4. zv. Praški judek .......... .25 S zv. Tri Indijanske povesti .. .30 'J. zv. .Kraljičin nečak. Zgodovin- j ska ]K>vest iz Japonskega .... .30 1C. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade .Akbarja Velikega............ Jt5 21. 57. Rdeča in bejs vrtnica. r>o- j vest ....................... .30 ' 1. zv. Korejska brata. Črtica iz 1 misjonov v Koreji .............30 L1. zv. Boj in Zmaea, povest ... 30 ,11. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine ka-; nadske .................... 30 +•> zv. Angelj siunjev. Brazil j seri J povest ...................... 3«. zv. K!aetjem v 2 dejanjih .......................30 Pokojni mož. Saloigra v 1 dejanju .30 Rodoljub iz Amerike. Veeloigra s Iietjem v treh dejanjih .......30 Razvalina življenja. Ljudska drama v 3 dejanjih .............75 Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1.00 Star samec. Podoba iz Življenja v 2 dejanjih .................30 Strtrinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 j Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanj ib ...................60 Težke ribe. Veseloigra v 3 dejanjih .30 V spanju. Veseloigra v 3 dejanjih .30 Žila. Veseloigra v 1 dejanju.....30 Za kriz In svobodo. Igrokaz v 5 dejanjih ...................... 35 zvezek .....................40 Planinke. Pesmi za sopran, alt in in-t. 1. zvezek ...............40 li. zvezek .......................40 1'umladanski odmevi. Pesmi za so-ran. alt in bas 1 zvezek .....................#0 2. zvezek .................... .40 Slovenske zdravice. (Fleisckman) 2. zvezek ...................... 30 zvezek .................... .50 Venček narodnih pesmi za čvetero-glasni moški zbor. (Grum.) — 1. zvezek ..................30 Zdravice,•za i»etje in klavir — < Parma j .................1... .75 Narodne pesmi. (Žlrovnik.) 1. zv. .15 2. zvezek .......................15 Male pesmance: .Na planine ...................10 Pod oknom .................. .10 Pogled v nedolžno oko .......10 Tri oknu ................ 1.00 12. zv. le dnevnika malega po-ledneža, trdo vezano ........ 1.00 14. zv. Ljiibljantme sifice. — v. Breneelj) .....................75 15. zv. .luan Miseric. Povest lz spanskega življenja .........75 zv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih ...............75 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Broširano ...................75 Trdo vezano ................ 1.25 Mhno življenja. (Ivan Cankar) .80 Mrtvi Gostač ................. .35 Materina žrte? .......i........ .80 Musflfino ...................... .40 MftH Ktaleft .................. .70 Bfcsijs «30 Mirko PoŠtenjakovič ...........36 Mitva srca. Povesti. (I. Tavčar) 130 Naša Vas. 1. del vsebuje 14 po-I-ovesti. (Novačan) — Vezano ...................... 1.30 Broširano .................... 1.00 Naša Vas. 2. del vsebuje 9 povesti Vezano ...................... 130 Broširano .................... 1.00 Na Indijskih otokih............ 30 Naseljenci .................... 30 Na Preriji .................. -30 Nihilist .......................40 Nat odna Biblioteka : Amerika iu povsod dobro, doma najboljše ....................4i Berač ...................... .45 Boj s prirodo ............... .45 Božja kazen ................ .45 Babica ...................... 160 Narodna Biblioteka: Beat in dnevnik ............. 30 Črtice iz življenja na kmetih .45 Emanek, lovcev sin ........ .45 General Lavdon .............80 Grška Mytologija, 2 knjigi .. 2.40 Kranjska čebelica. Poezije .. .45 Krvna osveta ...............45 Nekaj iz ruske zgodovine____ .45 Napoleon prvi ............... 1.20 Nesrečnica ................ .80 Rimska Mytologija ...........80 fepisje. Vsebuje 11. povesti.....45 Hvitoslav .................. .45 Spisi Andrejčkovega Jožeta, — Foootni listi, nočni prehod itd. .45 V Gorskem zakotju .......... .45 Zaroka ob pol noči .......... .45 Z ognjeni in mečem .......... 5.00 Za kruhom .................. .45 Žalost :n veselje ............. 1.20 Narodna knjižnica: Bilke ...................... .20 Bele noči, — mali junak 30 Gad je Gnezdo .............. .40 Izbrani spisi Valentin Vodnika 30 li.uhii.ja pri kraljici gosji nožiei .60 Malenkosti .................. 30 Moje življenje. (Ivan Cankar) * .40 Pikova dama .................20 Paberki In Roža ........... .20 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka 35 Povestice, kaoindranatii Tag ore. Vsebuje 5 povesti ........ .40 Petelinov Janez, (Alešovec) — Trdo vezano ................ .75 Broširano ........................60 Pol litra Vipavca, trdo vezano 1.00 rariški zlatar ................ X5 Posljedni Mehikanec ......... 30 Povesti Maksima Gorkega.....75 Fru svobodnim solneem, 2 knjigi 230 Pravljice H. Majar .......... 30 Povesti slovenskemu ljudstvo v JHmk in zabavo ............. 35 Fatria, povesti iz irske junaSke dobe ...................... 30 Podobe iz misijonskih dežel .... 30 Peter Zgaga .................. 30 Pet tednov v zrakoplovu, trd. vez. 130 Raskrinkani HabsburžaoL — Moja preteklost .................. 30 Rcmarica .........................................60 Einaldo Rinaldini ...................30 Sveta Notburga ............................35 kozi širno Iniftjo ........................M Stric Tomova koča ....................30 Elovanska knjižnica. Zbrani spi- Zbirka ljudskih iger. . snopič. Kmet Herod, Vedeževalka, Župan, Sardamski, Jeza nad petelinom in kes ........ 30 . snopič. Mlin pod zenJjo, Sv. Neža, Sanje ................ 30 . in 8. snopič. Sinovo maščevanja. Za letovišče, Občinsk tepček, Dve materi, Neža z Bleda, Najdena hči ...................60 . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave .... 30 10. snopič. Ferdinando aH spreobj*-nenje roparja, rdeči nosovi .. 30 11. snopič. Večna mladost iu lepota, Repoštev, Preperljiva soseda .30 2. snopič. Izgubljen sin, V ječi, pastirici in kralji, Ljudmila, — Pianšarica .................. 30 13 snopič. Testalka, Smrt Sla rije Device, Marijin otrok -..... 30 14. snopič. Junaška deklica, Sv. Boštjan, Materin blagostov .. 30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ........ 30 10. snopič. Mojstra Križnika, — Božični v^čei, Svojeglavna Min- ka .......................... 30 37. snopič. Dimež, strah kranjske dežele; Oh ta Polona, Prisiljen stan je zaničevan ............ .30 ; 18. In 19. snopič. Pijavka, Skriven zaklad, Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaške ! ^lejke .................... .60! 20 snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...............SO Pesmi in poezije: Godec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezeru. (A. Fun tek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje. Eng. G angel. Poezije Trdo vezano ................ 135 Balade in romance. (A. ASkerc) Trdo vezano ................ 1.25 Broširano .................. J75 Pesmi. (Simon Jenko) ........ .45 Poezije. (Simon Gregorčič) — trdo vezano ...........-.... 30 Vijolica. Pesmi za mladost.....60 Slovenska Narodna lirika Poezije 30 Sto uganki (Oton Zupančič). — Poezije .................... 30 Pesmi z notami: Dve ba&Knici: Svetonočno zvone-nje. čuj x'remlla. Za dvoglasna ženska zbora s klavirjem......30 Gorske cvetlice. (Laharnar). Za čvetero in petero mešanih glasov ...............;.......... .40 Naša zvezda. Za samospev o klavirjem. (Foerster) ............ .25 Naši himni: Lepa naša domovina. Bože pravde ...................15 Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov in čvetero spevov. 1. zvezek...............40 Note za citre: Sarafan. Ruska pesem .......... .40 Slovenski citrar. G najbolj priljubljenih slov. pesmi prirejenih za citre z besedami ...............50 Note za klavir: Potovanje po KranjflKi. Narodni naperi. (Jaki) ................ 1.00 Kot nekdaj v maju. V&lček. (Jaki) .75 Ijubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) .................50 Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .75 Našim malčkom. Za klavir in petje. Vsebuje 55 priljubljenih skladb. (Jaki) .............. 1.30 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) 30 Ob morski obali. Valček. (Jaki) .60 Po-.drav z Bleda. Koračnica. —; (Jaki) .................... 50 Pozdrav iz Dolenjske. Koračnica. ........................ .50 Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) .................... 30 Primorski odmevi. Fantazija. — 'Breznik) .................. .50 Regiment po cesti gre. Koračnica. (Jaki) ...................50 Slovenski biseri. Skladba iz 28 slovenskih narodnih pesmi. — (Jaki) ........................ .75 Srčno veselje. Polka ............ 30 Vesela plesalka. Polka .......... 30 Zmiraj zvesta. Polka .......... 30 Zemljevidi: Združenih držav. Veliki ...... «30 [Združenih držav. Mali ........ J§ Slovenija .................... JL5 Nova Evropa ................ 30 Zemljevidi: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Ohio, Indiana, Montana, Mississippi, New lork, Washington, Wyoming — vsaki p« .................... JOf Zemljevidi: Illinois, Pennsylvania, Mimes* ta, Michigan, Wisconsin, West Virginia — vsaki po .................. .49 Velika stenska mapa tevrcpe .. S.00 nT Brezplačno. Kdor naroči kako knjigo, pri-Vižimo mu knjižico "NOVA POSTAVA" za ponesrečene delavee v Penn-sylvanUi . brezplačno, dokler nam zaloga ne poide. SLOVENIC PUBLISHING CO. New York, N. V. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštno po 1 aH 2 centa. Če poiljeie goto-vjno; rekomandirajte pismo. Olas Naroda (Siovenlc PubHahlng Company) S3 Cortlandt St., New York: Ne naročajte knjig, katerih ni v cenikn. ( Knjige pošiljamo poštnino prosto. Vladimir Levstik: - -- ' VIŠNJEVA REPATICA. (TLAS NARODA. U. JUN. 1922 nr*~ »na h mm ■ — ^ i m i ___<_. (Nadaljevanje.) II. \ i Naš veliki humanlat profesor Pt-Ter Pohlin, ki objokuje med J skromnim zidov jem tukajšnje gi-J tnnazije obete svojih globokoum-j r.ih razprav "O aJluzativu cum' infnitivo pri Salnatu" in "Ver-gilijevi rabi pomožnjka esse'\ je krenil drugi dan ob desetih iz ho-; le na važno pot. Že s 11 oči pri vi-1 l.d ga je srbel jezik, da bi pobaral ; Sinučiklasa. kaj misli o njiju starem nkčrtu. zapečatiti prijatelj- j siv< z ožjo rt>dbin>.ko vez jo; toda v navzočnosti kolegov Bilbana in St petalja mu sramežljivost ni da-1 lit govoriti. Skrbelo ga je. ker, doktor zadnji dve leti ni več o-j m« njal t* itvari. čeprav je bila A' iia Pohlinovu s petdesetimi ti- ' soeaki t» fine dediščine in materi-j in- dote nevesta, ki je nihče ne bi ( iek v sramoto mlademu Smučikla-sii. Odlika take zveze je zdavnaj mi* mila učenjaka: čim bolj prev-1 z» trio je ipral v domačem kropu , Kr»sliače sveta. tem slastneje se jej pr* lo zunaj njegovo častihlepje v, naklonjenosti višjih vrhuncev me-j stne družbe; Pohlin. ki je slutil; \ ponižnem zasliševanju člove-, šl e milosti najgloblji zmlsel živ-J Ijenja. je častij v Smučiklasu i-i m« nituika. ohlajajoče solnee. ki jr dajalo njegovemu bitju šele • piavj pomen, njegovi prikazni o i bi is«. Pohlepno profesorjevo sa i njarjenje o Vidini možitvi tedaj . i,i bilo brez neke vrst'» idealizma. Nestrpno si je ponavljal predoč. j d;i .ie obhajala h<"-i predvčerajšnjim svoj sedemnajsti rojstni dan.! ter srebal f.? napi " j blagodejno j tišini, ki mu napolni dom po od-' hodu mladosti. Vida j* bila rada' vesela navzlic izbruhom očetove I avtoritete, polilin pa ni ljubil smeha v svojem območju. Vse to ga j je snoči nagnilo, da je pohlevno; vprašal odvetnika, če pa danes i med deseto in enajsto ne bi mo-1" til s kratkim obiskom. I)ol »rok rak o jo jo mahal pod a-' kaeijaini Šolske ulice, srednjeve-lik. suh, osivel, t. naočniki, ši- ! ljasto brado pod ravnotakšnim nosom, trebušat in tenkonog. v prostornih črevljih na gumo. Po-1 nebni namen se mu je p/zn.ll v tem, da je bil oblekel k pepita-j st'tn hlačam črn žak- t na škriee. ptkril se z mnogokrat osnaženlm panamskim slamnikom ter zame-i nil pradedno srebrno uro v zlato.! katero je hranil za najbolj sveča-J ne prilike. Izmeni rjavih zob se ( mu je kadila portorika v novem jttipirnateni ustniku. Smučiklas pa je pričakoval v, svojem kabinetu zraven pisarne. S ( pravdami se je zdaj že malo ubi-j jal, zlasti kadar je bila glava te- i žka od vina : ob takih dnevih se ; ,p ram-sel na plačane ljudi, valjal; se \ klubnem fotelju, žulil cigaro : t«-r prebiral indijanske pa krimi-j nalili' povesti. ne plašeč se niti o-pr^kih svinjarij in dnnajskih časopisov. Z medenim smehlja j;-m, j ki ni obetal dobrega pri tej gro < bi. saraolastni naturi. je pobral, velikan svojo širokoplečo posta-] vo, odložil "Prerijskega volka" k "Spominom damske bolhe", po-j mcžiknil irza zlatega Ščipalnika ! ter stopil gostu naproti, gladeč si nekdaj črno, zdaj sivkasto polno brado. Sedla sta in govorila o vremenu; lep maj se je ol»etal, hvala Tiopu. Nato je Smuč i ki as prekrižal šapaste roke na mogočnem tre. buhu. zasadil oči v Pohlina ter j umolknila Z bojazljivim, jeeljavn priliznjenim dvorjenjem je začel profesor razkladati svojo reč. Prijatelj naj mu ne zameri, ako je m op oče neskromno, da pa sam domišlja ; zaveda se. da so bile tiste besede veliko odlikovanje, kakor si je sploh prišteval doktor-jevo prijateljstvo zmerom v čast. in ponos. Tod« Če sme upati, da je Sinueiklas še nekdanjih misli, bi bilo dobro vzeti slučai na va-jft'. FViron in Vida sta godna : čim T»rej se zvadita. tem skladnejši bo zakon., "mi. dragi moj, smo se vsi prepozno ženili!" On. Pohlin. drži Vido ^ strahu in strogosti • varn^ jo stika z mladimi j ljud mi. še v eerkev je ne pušča same; nreat dogovoru jo hrani za Kpona. vedoč, da je prava sreča, nan^aža le Udaj, uti^a-ženin prvo cvetje deviškepa srca, ne zgolj telesa! Toda Egon je mlad mož. ki se giblje v družbi, lep funt živahne očetove nravi; treba ga je napotiti, seveda le previdno in obzirno, preden odda svoja čuvstva drupain. Ako je proFr->orjeva srčna želja še vedno tudi prijat«!j"va in mu je res namenil to viidošet nje. ki bo. kakor re-tn" '1 smrt". največje v ujego-vem življenju, naj bi Smučiklas P»i/kusil l «»vati ž'-lezo ter mu krta In naznanil, da sme "s pedagoškim raiiločutjrm vplivati na hčerine misli".... Tu se mu jo znte-kuilo; umolknil je in strahoma u-prl kratkovidne sive oi"-i v odvetnika. ^mučiklas mu ni nobenkrat po-■iepel v bes<*do; pustil pa je tfo-voriti. kimal in tuhtal. Na koncu pa se mu je obraz stemnil, zjasni! in spet omračil s senco pto-bokrga brezupa. "Joj. ljuba duša"! je vzkliknil kakor iz dna nesreče, praska-je se p i masivni, plešasti, nazaj izbočeni plavi. t»4r pognal sapo skozi orlovsk* nf»s. v znak težke notranje muke. "Hudo je z nama. ubogi moj Pohlin: starost o-brača, mladost obrne! Prav si re-kel. nap/>titi pa je tre'ba ; že zdavnaj pa je bilo čas prijeti v škrip-ce. nepridiprava. . . Jabolko ne pade dah-č od drevesa : oče je zgodaj začel, in sin dela takisto. Kio-nu-j. komaj sem mu lani izbil iz trla ve onga — saj si videl punier;. ki je hodila k nam učit klavir ' Častna beseda, mislil sem predvsem na tvojo ljubeznivo hčerko. Oni dan pa. ted«*n še ni t epa. mi povedo, da si je izbral dekle iz boljših krogov; poklical sem pa na izpoved, in priznal mi je vse. Strašno je zaljubljen; to nobene, pravi, ustreliti se hoče smrkavec! Jn človek ima nazadnje le srce, kaj ne. Pohlin ? Napotiti. da: siliti, in braniti pa ne more m: vest hI me pekla do erroba — in tudi ti ne bi hotel dati otroka v nesrečen zakon, a* — Babš."-e je Čedno, denar ima. vse Kar je res. nič ji ni reči: ali hu-dič naj me vzame. je vredna šolnov tvoje Vidke; častna beseda! Toda fant je znorel zanjo; kaj morem storiti? Očetje nimamo več besede pri teh mrcinah! Kaj bi napravil ti. ljuba duša. povej Izkušal bom, na to se za-nesi; uspeha pa. in to je glavna rfč. ti ne morem obetati. Kmuči- kbasi imajo trde vratove____Sam sem obupan; toda kaj morem, kaj morem*'! je skomizsral s pleči. _ Vstal je. prestopil po sobi. z ro-kemi na hrbtu, in se ustavil pred Pohlinom. "To je bilo tisto, kar si želel govoriti, siromak z mano vred? Težko bo kaj. prijatelj." Profesor je razumel, da se nima zakaj muditi. Le trudoma je razbiral ploho doktor jevih besed, čuteč z prozo, osramočetijem tn 7:;i7daj šp nejasnim gnevom, kako se ruši ves g-rad njepovih o-šabnih upov v sip in prah. Povesil je bil rdeč kakor potonika. tako. je kajpak škoda besed", je zamomljal ubito. _ "Nič ne zameri, doktor. Pozabiva. kar je bilo rečenepa. . . . " 'Mi pa ostanemo, kakor smo 1,'li — kaj ne. stara rablja?" je vzkliknil Smučiklas malodane veselo spi-emljaje ga z vratom in bobnaje z dlanjo po njegovem hrbtu. "Servus, bajta, do svidenja"! Pohlin, ki se je v zadnjem hipu odločil dvigniti oči, je zasačil v doktorjevem pogledu toliko zvitega zadovoljstva, da mu je ugasnil poslednji tolazilni dvom. Škr-t;-je z zobmi je stopit na solnčno ulico ter krenil proti gimnaziji, d?, opravi grško uro v sedmi šoli. Vse, česar mu Smučiklas ni bil odkril z besedami, je odmevalo prohotaje po njepovi glavi; kakor obrcan je hlasta? okrog sebe. kam bi zagrizel svoj brezsilni, zato pa tem steklejši, kaotičnejši gnev. Strah ill trepet sta zavladala po razredu, ko je treščil miznieo v kfdeder in začel izpraševati. 8 porogljivim smehom na m&i-natih astnieah ae je vrnil taeas odvetnik v blazinjak ter kliknil rs. profesorjem vse svoje osebno spoštovanje v 'jedrnatem izrazu: o cesti? Kam si jih spet j zabil; v karte, v pijačo, v bab-1 nice?" ; j '' Vsega nekoliko; ali hudega ni 1 . bilo. Dora mi ne pušča dosti ca-1 fca." t Ta spretna opazka jei zadela' svoj cilj; Smučiklas je segel z miznieo, vrgel denar pred sina ter povzel z izpremenjenim glasom: | j "Vzemi; toda išči si takih za-| bav, da jim bom kos z zaslužkom. 1 Stoj, poslušaj ; ali ubogaš, kar sem ti rekel?" j ! Egon je pomeneal. I Trudi mse, papa; Dora me še I nekam rada vidi." "Kar drži se je, ne izpusti! Jaz < na tvojem mestu bi imel uspeh že trikrat v žepu." , "-Da, ti!" je vzkliknil Egon politično. "Jaz te ne dosezam v nobenem pogledu; nu, kar je v moji moči. Dora mi ugaja, samo i , piepametna je." : "Zato je Grabunčeva, bedak; j | milijonarka, zate kakor nalašč, ki! i nimaš nikoli zadosti. Veš, da je ! bil zdajle oPhlin pri meni? 6nu- ! | bil te je ža Vido." Mladi se je udaril po stegnih j 1 ter bušil v duhovit grohot. | j "Hvala lepa za takega tasta in. i njegovo živo latinsko slovnico! i Pohlin. hahaha! Se pravi, ona je' čeden muc, kadar ni starega zra-j ven". i '' Mhm ! Rekel sem mu, da si zaljubljen drugam; v koga, mu ni-|sem povedzl. Laži se v Doro, kari ■ največ moreš: naj piha, budalo j pohlinasto. in vidi sam, da nisem ! legal. Profesorska hči z nogaviči-co tolarjev ni partija zate." Dalje prihodnjič.) ____T Nemško - ruski odnogaji. Kakor poročaju iz Berlina, bo imenovan za nemškega poslanika v Moskvi grof Brocksdorff —1 Rantzau, bivši nemški poslanik na i Danskem. Sedanji zastopnik Nem ičije v Moskvi Wiedenfeld ostane | kot vodja trgovskega oddelka pri ^emškem poslaništvu. Za nemgke-*?a konzula v Petrogradu bo imenovan sedanji koreferent* v zunanjem ministrstvu Kestler. Ru-ka sovjetska vlada pa ustanovi ^ HaaWrfu «r»j- konrulat. 1 Italiji v veliki zadregi. Senzacijonalno poročilo italjanskega Usta o popustljivosti naše delegacije v reškem vprašanju, ki ogroža italj&nsko zunanjo politiko. Luigi Ambrct-ini. genovski dopisnik turinske "Stampe", glasila bivšega ministrskega predesdnika Giolittija in sedanjega ministrskega predsednika Faete, poroča o jugoslovansko-italjanskih pogajanjih : "Tudi * u moraine povedati^ekaj o Jugoslaviji glede naših posebnih odnošajtv. Med Italijo in'Jugoslavijo ni baš dobro razmerje. Žalostno je dejstvo, tla se Italiji ne posreči rešiti jadranskega vprašanja z narodom, s katerim jo veže slovesen sporazum. Schanzerje-ve izjave, da je Italija pripravljena izprazniti tretjo cono, i. j. dai-matinki del, so iskrene toda izpraznitev je odvisna od izvedbe ra-pallske pogodbe s strani Jugoslavije. Zlasti jugoslovansko časopisje vodi strašno kampanjo proti pravični sistematizaciji zadrske usode. Ninčie in Amonijev ie kažeta vsak dan najboljše razpoloženje, toda Belgrad še r.i sklenil ničesar. Glede Adrije ne morem> npati na nobeno jx)moč s strani Francije. Za sporazum glede Zatira zahtevajo jugoslovanski delegati, da se najpreje izprazni tretja cona. česar Schanzer na noben način ne bp dovolil, dokler niso zaključena tozadevna pogajanja. Zdi se. da smatra Belgrad v reškem vprašanju za potrebno arbitražo predsednika švicarske konfederacije v smislu ra-pallske pogodbe. Položaj je zelo delikaten in vemo, da je ta zadeva največja >krb našepa zunanjega ministra. Jadransko vprašanje postaja nevaren element za Italijo. Ta problem leži na naših plečih kot eden najtežjih vojnih udarcev. Ako bi se poostril vsled pretiranih zahtev z ene ali druge strani, bi ogrožal velik del italjanske zunanje politike. V ozkem jadranskem ogledalu se zrcali absolutna potreba razširjenja evropskt «a prijateljskega sporazuma. Imeti sovražnika na za-pad u, pomeni za ras Italjane, imeti sovražnika na vzhodu. Izšli smo jz vojne preveč oslabljeni v gospodarski moči, v finančni možnosti in v političnih vplivih, da bi s mogli dovoliti gotov luksus." Iz tega poročila, ki prihaja iz merodajnih italjanskih vladnih krogov, je razvidno, da se nahaja Italija glede reškega vprašanja v škripcih in tla je popustljivost z nase strani voda na polomljen ita-Ijanski mlin To drapoeeno priznanje bi moralo brezpogojno vplivati na našo delegacijo, ki je očividno pripravljena na popuščanje, da se zavzame v polni meri za m še pravice, ki so nekaj več nego osebnn simpatija do verolomne Italije. Od vseh naših pravičnih zahtev je ostala le nesrečna rapallska pogodba, ki naj bi vsaj začasno uredila naše razmerje napram Italiji in ki se mora izvesti do zadnje točke, če tudi bi Jlo radi tega narazen takozvano jugoslovansko-italjan-sko "zavezništvo"! Teta Pavla. Xa postelji kra.i okna, kraj o-ke-nea z železnim križem, leži teta Pavla, skrčena in do vratu odeta, uboga teta Pavla. Njeno lice je mrtvo, njene roke so mrtve in le v očeh ji tli še življenje. V izbi temnijo vegaste stene, i-z kotov prežijo mrakovi, že guba zunaj svoje somoruo čelo nizki jesen j i dan. Morda ptice ,seli\ke klic,j morda iz dalje pusrti krik. odne-kod prihaja tužaii g1 as, vse 'bliže; in bliže. Zarožljalo ji je v prsih kakor v kolesju stare ure. Pod njeno ne-j lično gmoto je zaječala postelja! iii ixi odeji so preleteli nagli gibi, loveč se kakor drobne mišike. Teta J Pavla je premaknila glaivo, je pritekla k lieu svoje težke od vodenice uabrekle r«/ke in je poskušala' vstati. Zavpila je: — Martine, Martine, umiram., j Pomagaj, jaz umiram... V izbo je stopil Martin, visok sel jak rdečih las in friast. Omeril je i/bo in teto Pavlo in postelj in stene in je nevoljuo nakremžii lice. Teta Pavla je ]mvzdigiiiJa k njemu težko roko. — Prižigi mi ,svečo. Martine, jaz j bom umrla Kaj nisi slišal, kako! je kriknilo zunaj, kako je zavilo visoko... visoko... Daj svečo, prižgi mi svečo, Martine! Martin je prižigal svečo in od-' goval jal: — Tri dni že umiraš, teta Pav-J la. Še malo, in glej, sveča (bo do-* gorela Ta pa je tvoja krstna in1 kaj hočeš potem, da ti prižigam,1 ko boš v resciei umirala? Podal ji je žolto, napol dogore-; lo svečo voščenko, okraše«o s pi-| sa^iimi x>asovi in s podobo Jezusa.] Teta Pavla jo je vzela v svoje de-' bele vodenične prste in se zagle-j dala v luč in molila, vzdihovaje. očenaš za srečno zadnjo uro. Zunaj je zablidal tihi jesensdti veter; udaril je v okno in zaziibal' tri hruške, ki so visele v oknu na' niti. Zahlidal je diugič, močnejše,i nagnil voščenke drhtwo luč, uda-' ril je tretjič in jo ugasnil. Martin 'je pri«etopil. Tuje in hladno ga je pogledala teta Pavla.I Nagnila je k njemu fvečo in je' dejala: — Na. Martine, vzemi svečo, zdaj še ne bom umrla. In okno za-, pri, Martine, mraizi me. odejo mi; popravi. In čuj, Martine, daj mi jesti! | [ Martin je vadignU obrvi. In 'premagoval se je v glasu, ko je iza&ikal • { — Hudiča... Ali umreti, ali pa... Kaj bi ta mene im&a za be-' da k a! Tu jesti bi hotela, jesti. Saj ( ne moreš je^ti, sama veš, da ne: tnoreš ne jesti in ne piti. — Iii jedla, bi, in ipiia bi tudi, je govorila teta Pavla. Daj mi,' Martine, rdečih jagod, s sladkorjem posutih, in vina mi tla j. Martine. Pa kruha in mleka bi tudi, tiaj. Martine, skuhaj mi mleka. Martin ji je pokazal pest in se zadri: j — Kaj res ne misliš umreti..' Kdo te bo redil, kdo siregel tvo-l jim silnim razvadam?... Umri,J pa ie, živeti itak ne moreš več. l"mri, slišiš, umri... Zaškripal je z zobmi in s«^gel s pestjo proti njej. j — Ko pa ne morem umreti! je iravekafla teta Pavla. Zagledala se je ]rroseče v njegove srdite oči, in med njo in Mar tinom se je začel boj za'njeno ubo-l go življenje. Martinova roka je1 visela grozeče nad njenim vratom, I se krčila, se nižala, prihajala ved-1 uo bližje. Martin je težko j^opelJ jeza mu je pognala kri v obrazJ Oči .*> mu izstopile, kakor besni1 zverini, in že se je sklonila njego-' v a glava v groznem oklepu. Tet-a Pavla se je branila z očmi, in kol je začutila na svojem .grlu Martinove železne prste, je s vso silo privlekla izpod ideje, dolgo, -črno,! nabasano nogavico. Mart inu je omahnila roka. O-ivienil se je od postelje in zamrm-ral mračno: — V greh zapeljuješ človeka! -— Bog ti odipusti grehe, je odgovorila plaho teta Pavla, stresajoč z glavo zavoljo solz, ki so ji zastirale poglede. — Bog in f?veti Martin naj te obvarujeta pred hudim, tolainik sveti Duh naj ti pamet razsveti... Kaj si hotel meni, ubogi siroti... Daj mi mirno u-mreti, le še dan, dva potrpi, po-J tem bom sama unkrla JrL poko[)al ine boš. To Mjo pa tvoje, vse, kar' je v nogavici, bo tvoje, ne bo« se kesal, Martine.. . Spravila je zopet nogavico pod odejo in je skrbno opazovala Mar-1 tina. Stal je pri vratih, z licem odi u je ill preudarjal.' — Tisto je res, da imaš noga vi-' co, teta Pavla. Kaj pa je v nogavici, to vedi vrag. Sanjala se mi je že, da je tvoja nogavica sleparija . .. — V nogavici je vse moje bogastvo ! — Hm — je za mrmral Martin ii^odprl vrata. — Zdaj grem po mleko. Mleka ti skuham in kruha prinesem in vsega. Kaj misliš, da imam kamen namesto srca? Moj 15of, z bolnikom! In s praga, ko je .stopal v vežo/ je še dodal: — Teta Pavla, če pridejo kak-| šne babe. ue pokaži j i ni nogavice. Svet je hudoben in popačen. Lahko bi izginila tvoja nogavica...' -- Ne boj se! je odvrnila teta Pavla in vrata ^o se zanria. Teta Pavla se je oddahnila in ukrenila glavo k oknu. Zopet je prihajal od zunaj daljni klic. žalosten in sam.' klic vsega neznanega in skrivnostnega. Teta Pavla je mislila na črni j;rob. ki vzame njeno ubogo telo, ter na pravičnega lioga. ki bo sodil njeno dušo Kod si h'Miila. teta Pavla, povpraša pravični Bog. kako si ravnala svoje življenje? Sem bila siromašna služkinja z mladih nog. odgovarja teta Pavla in **e ne straši ognjenih pogledov l>ožj:h. Sem i. doma šla. po svetu sem šla. sem služila, robu-tala. Ljubega nisem imela, mati nisem postala, mo-' ja mladost je bila neprijazna, -zakaj z lepoto me nisi obdaril kakor druge brez števila. Moja glava je bila neuka, kmečka glava, pisati liisein znala, brati ne. vedela sem le to, da si Ti na nebesih «*1 vekomaj do vekomaj in da sem jaz nič pred Teboj. Ko pa si me udaril z boleznijo in s<> nit ljudje spodili od st-be. s>'iu se spoumila kraja, i kjer -eni se rodila. Vzdignila sem >e ter sem romala čez hribe, -doli ne in našla sem svoj donit da bi mi posvetil smrt in mi dal hladnega I groba. Strah me je bilo'umreti na (t njem. Videla sem. kako je umrla' na tujem taka uboga služkinja j kakor sem jaz. Peljali so jo boso' in le s plahto pokrito v mrtvašnico in tam je ležala na deskah na (tleh. !>rez križa iu sveče. Noge j imela še blatne od pota", roke ne- ,umite, take težke noge z velikimi 1 »prsti, take močne roke ožgane, jožuljene. trde. Ko sem odgrnila .plahto, sem videla, da je bila na-ipa, vsa grda in razmesarjena, in j ko sem vprašala človeka, ki je :tam pri mrtvih na straži stal, kam I jo pokopljejo, j^ dejal, tla je ne j bodo pokopali, temveč, da bodo i njeno glavo kuhali. Zgrozila sem ,se in vpraševala tt-r zvedela, da :služkinjam, hlapcem, sploh ubogim ljudem po smrti kuhajo glave. da jih študirajo. Bogatim p;> jsmrti ne kuhajo glav Siromašnim pa kuhajo. Tega sem se prestrašila iu sem domu pohitela, da bi doma umrla. — In tvoji grehi.' povpraša dalje pravični B"g. X<-da bi vedela, odgovarja teta Pav jla, le nevoljna sem Lila. med bo-lleznijo. Godrnjala sem že. ker sem j bila lačna. Martin mi je jualo jesti j dajal. Ko s«-m prišla, toliko da se 'je spomnil, da <**m mu teta. se-jstra očeta njegovega, iu me j«-I vzel pod streho šele potem, ko sem i mu obljubila, da bo on edin vse jza menoj dobil. In tvoja črna. na-. basan a % nogavica? povpraša pravični Bog. Teta Pavla se je zgrozila in je zatisnila oči, da bi se skrila pred J obličjem pravičnega lioga. Toda (Boga je videla tudi zdaj, in tako stroge so bile njegove oči, da ni 'mogla ničesar tajiti. Prosila je j odpusčenja zavod jo nogavice... Da ni šlo drugače... Da je Mar-(rin skopuh, da jo je hotel vreči pod kap, da ji ni jesti dal... A nič ni zaleglo pred Bogom. Bog je j bil vsiljiv in strašen. Legel ji je t na prsi kakor težek kamen, ugrabil jo za :^rce, ji stiskal srce neusmiljeno, in stopil ji je na čelo jhladni znoj. Teta Pavla je zavpila , na pomoč, odprla oči ter se razgledala. Spomnila se je, da ji je Martin obljubil mleka iu kruha. Le še en-(krat mleka in kruha bi rada teta j Pavla. Da se malo ogreje in po-.krepča in potem zaspi še pre* zakrcnila v stran, bilo je. kakor tla bi se smejala prežimo, in izpt.,1 zgornje ustnice je štrlel edini zob, bel in sam in strašen Levo tt-ko se je odprlo in zrlo uporno ter nepremično v Martina Delal se je večerni mrak in metal na lice tete Pavle pošastne sence. Martin s.- je odmaknil oil iKiste-ije s svojim plenom in segel v nogavico. Izvlekel je cunje in same cunje, vse do dna same cunje. O-Jttrmel je in divji ki\k se mu je iz-\ il iz prsi. Planil je k tt-ri. — Prok letnica, sleparka! ju kirčal in jo grabil za vrat. Tresel jo je in vzdigoval glavo, ampak teta se ni ganila. — Dve leti sem te zastojij revlil, dve leti si mi setlela na vratu. Namesto cekinov so v nogavici cunje. Povej, kako si mogla tako .. Povej. zgani -e, zini besedo! Teta Pavla je zevala na široka usta in gledala na levo oko. To oko je iilo škodoželjno, zlohotno in tako strašno nepremično. Martinu je sedla zona na možgane. Pr.jel se je za glavo in zbežal ua plan. Teta Pavla je ostala sama v sobi. brez vseli, tudi brez tete Pavle. Zakaj njena dušica se jt? združila s tistim klicem vsega neznanega in skrivnostnega in je šla k svojemu Bogu na sodbo zavoljo črne noga\ice. ** Švicarsko delavstvo proti podaljšanju delovskega časa. Kartel narodnih organizacij delojemalec v je poslal švicarski vladi spomenico, v kateri se švicarsko organizirano delavstvo izreka proti podaljšanju 4s urnega tetina ter odklanja predlog zveznega sveta glede podaljšanja delovnega časa. Kartel zahteva, naj je sestane gospodarska konferenca pod Vodstvom zveznega sveta Preklinjanje prepovedano. Namreč v Veroni v Italiji. Tain se je ustanovilo društvo proti preklinjanju. V društvu so zastopniki političnih, znanstvenih, I industrijaIskih, vojaških, šolskih lin delavskih organizacij. Odbor j je izdal po najodličnejšili možeh |podpisan poziv: Ne preklinjajte! ADVERTISEMENTS. Ml vas> bomo na.uPUt brivske obrti in manlkuriranja, maga-ri. da ste hromi, da imate na. vsaki roki samo tri prste ter • « ste brez ene ali obeh noz-Mt poučujemo tudi ženske Nossokoff* 'international Barber School, 1202 Perm Ave., Pittsburgh. Pa. |\a.RlCHTER'Q I EXPELLER" I ; Pri prvih znamenjih prehlada, pr- E * vlh pojavih revmatizma; nev.aic«j« \ ; se posluilte tega zanesjjlvega Oo- t , miiega llnlmenta. J Pripričajte se. da ti.ia vsaka »te- y J. klenica Pain-B*pellerja, ki Jo ku- » 5 pite. tvornISko tnamko' Sidro' . D 8 95 In 70 centov v lekarnah all pri tt g F. AD. RICHTER & CO. GLAS NAHODA, 34. JUN. 1922 Tri leta. No/ela. — Ruiki spiral Antov Čehov. Za "Glas Naroda" prevel G. P. m blekla ter odšla k Nini Fjodorovni. llofela je videti Lapteva. Mogoče se ji bo zdel bolj mičen in mogoče se je motila dotedaj glede njega--------• Težko ji je bilo hoditi proti vetru. Držala je za klobuk z obema rokama in ničesar ni mogla videti radi prahu. (Dalje prihodnjič.) Preskrbljena. 6 (Nadaljevanje.) Prinesli so noter samovar. Julija Sergejevna. zelo bleda in iz-mučna, ie pii>la v obednico, da napravi čas — to je bi!u. ena njenih dolžnosti — ter nalije čašo za svojega očeta. Sergej Bo risovi e, v svoji dolgi suknji, ki itm je segala preko kolen, s svojim rdečim obrazom tnr nepoč« s;yiiuii lasmi, je korakal po sobi gorindol, 7. rokama v ž«pih. k«.t divja žival v kletki. Nato je zopet obstal pri mizi. izpil eašo raja z u/itk« m ter pričel zopet kori.kati gorindol, zatopljen v misli. - Laj tev me je danes zasnubil, — je rekla Julija Sergejevna t« r zardela kot kuhan rak. Zdravnik se je ozrl vanjo in poznalo je mu je, da je ne razume. — Laptev,' j«, vprašal. — Svak Panavrova? Ljubil je -vojo hčerko. Z« lo vrjetno je bilo, da se. bo r,rej ali slej j,. 10Č la ter ga zapustila, i: on je .skušal ne razmišljati o tem. Hal je biti -am t»-r i r. tega ali onega vzoka domin val, da ga bo r.ad« Iu kap. če ua l»< do j ustili samega v tej veliki hiši. a on ni rad govoril o tem direktno. Dobro, \«v«-'i me "li.šati to, — je rekel ter skomignil z rameni (Vst!tam ti prav i/ srca. T<> ti nudi sijajno priliko, da me zapustiš. S. veda v svoje veliko zadovoljstvo. Jaz popolnoma razumem tvoj; eustva. Živeti s starim očetom, invalidom, napol prismojenim, mora biti zelo mučno v tvoji starosti. Jaz te popolnoma razumem. ('i m preje bom izločen ter v hudičevih krempljih, temboj bo vsakemu pogodu. Čestitam ti prav iz srea. Jaz se m ga zavrnila. Zdravnik se j*- <"uril olajšanim,vendar pa ni mogel ustaviti sa mega sebe ter nadaljeval: — Vfiašujtm se, že dolgo sem se vpraševal, zakaj me še niso utaknili v nomnieo, — zakaj m- vedno nosim to dolgo suknjo mesto prisilnega jopiča.' Jaz imam še vedno vero v pravico in dobroto. Jaz sem tepee, idealist in to je V današnjih dneh blaznost, kaj ne? In kako mi pačujejo r a mojo poštenost? Skoro mečejo kamenje name t»-r jahajo po mojem hrbtu. Celo moji najbližji ne store ničesar drugega kot da m- skušajo osleparlti. Zadnji čas je, da vzame hiulie takega starega te fx-a kot sem jaz... S teboj m mogoče govoriti kot z razumnim bitjem, _ je rekla Julija. S sta'a je oziiala. — vladne uradnike, u. rtelje, .'astnike in druge. Nekateri teh so bili*že poročeni 111 doma«'e življenje teh se je odlikovala le po svoji puščobi in trivi-jalnosti. Drugi pa so bil nezanimivi, brez barve, neinteligenti in nemoralni. 1. ptev j a je bil ^aj človek iz Moskve, ki je dovršil vseučilišč ter govoril francoski. Živel je v glavnem mestu, jer je bilo vse polno razboritih, plemenitih in značilnih ljudi; kjer je vladal ve! ko motni hi up. kjer je bi'o najti gledišča, koncerte, prvovrstne šivilje, slaščičarne. .. V Bibliji stepi zapisano, da mora žena ljubiti svojega moža in veliko važnost se pripisuje ljubezni v novelah, a ni v leni dosti pretiravaja koncem koneaAli je sploh nemogiče Stopiti v zakon brez ljubezni? Glasilo se je seveda, da ljubezen kmalu izgine in tla ne ostane ničesar drugega kot navada in da cilja za-kon>ke-a življenja ni isk;:ti niti v ljubezni, niti v sreči, temveč v dolžnosti kot vzgajati otroke, skrbeti za gospodinjstvo in tako dalje. .Mo-oče razume Sveto pismo pod ljubeznijo do moža ljubezen, katero goji človek do soseda, spoštovanje do njega, usmiljenost. Pono-i je Julija Sergejevna pozorno prečitala večerne molitve, pokleknila nato. pritisnila svoji roki na prsi, se ozrla na plamen svetilke pred ikonom ter rekla z občutkom: — Kazsvitli me. Sveta Mati Bogorodica, naša branilka! Raz-svetli me. o gospod! V t« ku svojega življenja je zadela na številne stare device, u-boge in brez pomena v sv. tu. ki so britko obžalovale ter javno dale izraza svojemu obžalovanja, da so v preteklosti zavrnile ^lubače. Ah se bo isto zgodilo tudi z njo ? Ali ni boljše zanjo, če gre v samostan ali postane usmiljenka? 1 Slekla m- je ter legla v posteljo, potem ko je pokrižala sebe ter zrak krog sebe. Naenkrat pa je zazvonil v veži zvonec, ostro in tožeče. — Moj Bog! — je vzkliknila ona ter se stresla ob trm zvoku Ležala je mirno ter mislila, kako borno na dogodkih je to provin-ei.alno življenje, enolično, a vendar nemirno. Človek se je moral vedno tresti, se nečesa bati. se jeziti in koncem konca so živci človeka t: ko napeti, da se boji pokukati izpod postelje odeje. lll^Nekaj časa nato je zvonec prav tako ostro zazvonil ot preje. Služkinja je morala očividno spati ter ni slišala zvonca. Julija Sergejevna je prižgala svečo ter se pričela oblačiti in ko je prišla ven na hodnik, je služkinja spodaj že zapirala vrata. — Mislila sem, da je gospod, a je nekdo od neke-a bolnika, — je rekla. Julija se je vrnila v svojo sobo. Iz nekega predala je vzela sveženj kart ter sklenila, da bo pornenjalo da, ee bo spodnja karta rdeča — to se pravi, da bo sprepjela ponudbo Lapteva ln n e, če bo spodnja karta črna. — Bila je rdeča. To jo je pomirilo in zaspala je. Zjutraj pa je zopet pričela o-mahovati mtf da in ne. Pečala se je prod vsem z mislijo, da lahko izpreroeni način svojega življenja, č hoče. Ta misel jo je vzemirjala iu čut:la se je izčrpano in pobito. Kmalu po eaiajsti uri pa se je o- 14 Danes mi ne hodi na poljejj Po hiši in krog oglov pospravi? da bo vsr čedno in v redu, pa ne-1 koliko preobleči se. no, popoldan namreč pridejo snubači." Tako je govoril kmet Košir svoji hčeri Fran?ei. Toda dekletu ee je na obrazu poznalo, da je ta očetova vest ni prav nič razveselila. Nemo je šla iz sobe. V kuhinji je stopi njena mati nasproti.. "Joj. Franiea, ali ti je oče že kaj povedal J Snubače bomo imeli danes, to se pravi, ti jih bos imela. Oj, pa tako bogate! Mi-"hovčev Janez iz Kleč se ženi pri tebi. Premisli vendar!" "Mati", zavzdih/e Franiea z užaljenim glasom, "kdaj bo že vendar te neumnosti konec "Oj, ti semfr, ti, kako me vpraša! Neumnosti! Poklekni raje, poklekni in Boga zahvali, da ti je pripeljal tako bogatega ženinaj Mar meniš, da bo ženin iz samega zlata prišel pote?" "Ne, ne, mati," je ugovarjala Franiea, "motite se! Saj mi je vseeno, bogat ali reven, zlat ali srebrn jaz ne vprašam za nobenega. Namenila sem se že davno da ostanem sama*". "Oj, ti neumni otrok," je vi-knila mati. "Kaj ne veš, da ostane sama le tista, p akatero ni nikogar? To pa je tudi največja sramota za dekle, ako je že v letih. ženina pa od nikoder ni. O dfkle moje, pazi. da te Bog n® kaznuje za tvojo prevzetnost! — Seveda, sedaj ti je dobro, ko midva z očetom tako lepo skrbiva zate. ničesar ti ne manjka. Toda pomisli, da midva ne bodeva \\>-dno. Stara sva oba, danes ali jutri lahko nmreva, brat tvoj se oženi na dom. joj, kam se boš dejala ž Ali boš shižila tuji ženski pod domačo streho ? "Ne rečem, ljuba Franiea, da ni res. kar praraviš. Za sproti "bi zaslužila, to vem. Ali pomisli vendar. da ne boš vedno mlada, pa + 1-di ne vedno zdrava. Kaj pa bo takrat? Reviea boš, da se Bogu smili. In poleg tega ne boš imela človeka na svetu, da bi te tolažil, da bi ti pomagal in ti kratek čas člelal. Poglej svojo sestro. Modrej-ša je bila od tebe. Res, da je bila takrat komaj 20 let stara, ko jo je vprašal, pa ga je vzela brez pomisleka. Ne bo ji nikdar žal zato; otroci so zdravi, meni se pa tudi dobro zdi, ko vidim, da je preskrbljena." "Mati, če je sestra preskrbljena, s tem še ni vse opravljeno. Kaj pa njenih deset otrok? Preskrbljen še ni nobeden. Koliko tež-koč. koliko gmotnih sredstev ji bo še treba, preden bo mogla vsakemu posebej zagotoviti vse, kar mu je potreba za življenje.". Mati je pri teh hčerkinih besedah nekoliko osupnila, a takoj nato nadaljevala : "Franiea, devet vas jo bilo, pa ste lahko dorasli vsi. Vedi, če Bog ustvari ptiča, mu pošlje tudi čr-viea, da lakote ne pogine. Tudi sestrini otroci se bodo vsi preži-vili." '4 Toda mati, kdo vam bo delal, ko mene več ne bo? In pa bolni ste vedno, kdo vam bo stregel podnevi in ponoči?" "Brez skrbi bodi, Franiea. Deklo dobim, da, dobro deklo, ki bo vse opravila namesto tebe." 1 Franiea je vedela, da materi ne bo zmanjkalo besedi, molče je šla v hlev pogledat k živini. Starka pa je zrla zanjo. Bridko i i je postajalo pri sreu, Sraj ti dobro je vedela, da hčerkine ljubezni in požrtvovalnosti ne najde niti v najboljši dekli, ne najde nikjer več na svetu. Pa omožila bi io vendar rada. &e tistega popoldneva se je prišel ženit h Koširju Mihoveev Janez z "ženitvenim mešetarjem". sosedom Klemenom. Oče in mati sta ju z veseljem sprejela. Gospodar jima je brž odkazal sedeže za mizo, mati pa ie hitela pogrinjat mizo in nositi vina na njo. Ženin Janez je bil čeden človek. a boječ. Govoril je zelo malo. toliko bol j-goAtbbeseden je bil Klemen. Hvalil je vino, kruh, rože na oknih, sploh vse, karkoli je usledal. Starima pa je to nrijalo in kmalu so bili v najboljšem pomenku. ADVERTISEMENTS. Franiea pa je plela naj vrtu rožne gredice. Kako rada bi šla za drugimi na polje, a ne sme. oče ji je prepovedal. Ravno je odtrgala lepo vrtnico ter si jo vtaknila za pas, kar eu-je trkanj« na oknu in za tem o-četov klic: "Franiea, pojdi notri!" "Njen še itak resni obraz je postal še bolj otožen. A šla je takoj v sObo. "O, Franiea, Bog te živi," — je zaklical Klemen, ko je bila še tfted vrati. Pridi no, pridi, pa en kozaiec ga zvrni! Pa tule k mizi sedi, saj si domača." To rekši jo porine ža mizo-ter ji natoči kozarec do vrha. "Pij, Franiea!" / Franiea je prijela kozarer ter komaj ustni omočila. Nato je sedla ter zrla večinoma skozi okno tja v daljavo. "Vidiš, Franiea," je začel Klemen, "ta Janez tukaj je pošten človek. Ti.si tudi poštena. No, pa kaj bi po ovinkih govoril, ko vem, da ti je že znano, čemu sva prišla. Franiea, poglej Janeza! To je fant, da ni takih. Priden je, da malokdo tako. neumnosti še ni nobene naredil v svojem življenju, slabega ne ve od njeira nihče! Pa kako ti je varčen! Vsak krajcar ume dobro: obrniti. Z eno besedo: Janez bo najboljši gospodar. —. Oh, Franiea, tebe hoče, ravno tebe in nobene druge. Janez ve, da si pridno dekle in da boš dobra gospodinja. Pa kaj bi drugega, to se pravi: všeč si mu, všeč! In ako jo tudi on tebi všeč, pa laiiko takoj naredimo. Očetu in materi je vse po volji. Kaj boš pa ti rekla. Franiea. a ? Franiea je molčala in šele sedaj sta se pogledala z ženinom iz oči v oči. "No. 110," je odgovoril oče namesto nje ven v zadregi, "dekleta je sram. Mesto nje kar lahko jaz povem, saj moja volja je tudi FraniČna. Naredili bomo, pa je!" "Tako se govori." je hitel zadovoljen Klemen. "Sedaj se pa še pomenimo zaradi dote. Oče, koliko ji boste odšteli?" Oče je nekoliko pomislil. "In no tritisoč kron in dva voza bale." "Očka, ne skoparite preveč! Dovolj je trpela dovolj vam delala, dovolj pridobila. Dajte ji šti-ritisoč kron in tri voze bale". "Niti vinarja več! Obljubil sem dovolj. Kaj misliš, da denar na cesti pobiram?" "Oče, saj imate pa tudi dati na kaj. Posestvo, kakor je Janezovo. se tudi ne pobira na eesti...." "No, oče, le dajte ji, le, čim več bo imela, tem lažje bova 'gospodarila" se je oglasil vendar eh-kiat ženin Janez ter v zadregi mencal s prsti namizni prt. "No. ker sta že tako sitna, pa dam tritisoč in tri sto kron. To pn-je moja zadnja beseda. Obljubi1, sem že tako preveč." "Oče, dajte tritisoč in sedemsto kron. pa kakor sem relfel: bale za tri voze. Primaknite Še toliko! Saj ste mož. "ki ima nekaj pod pnlcem." je vpil Klemen že nekoliko vinjen. "Prav nič ne primaknem, pa vidva odjenjajta." "OČe. ravno tako, Kakor danes. mešetarila sta pred tednom z mesarjem v hlevu, ko ste mu prodajali kravo pisanko," je vik-nda Franiea z neizmerno zanie-Ijivim in bolestnim glasom ter hitri vstala in zbežala iz sobe. Vsa družba -je umolknila in pogledovala so drug drugega. Bil! so neprijetno iznenadeni. Kmalu pa se je oglasila mati. ki je sedaj molčala; "Franiea je ze ves dan precej čemerna, pa zato, ker mislim, da ni prav zdrava. Jutri bo že boljše volje. Nič si ne storita iz tega!" "No. da bo že enkrat konec, in pa da ne bosta mislila, da nimam, odštel 6om Franici tritisoč in petsto kron in bale, Kolikor se 7e more spraviti na dva velika voza. Sf-ser pa to še ni moja zadnja beseda. Ako mi bosta pozneje po volji gospodarila, primaknem tudi Se pozneje lahko." Klemen je. pnmežiknil Jatoezn. .potem pa je dejal dostojanstveno: "No. dobro, to je že tudi leis lep denar. Bale se pa tudi precej HAMBURG Direktna vožnja z čudovitimi novimi "O" parniki. Potovanje za vsekr&je Evrope. VANDYCK ........ 17 Junija; 29 julij«. ORBITA ____24 junija; 5 avg.; 9 «ept. ORDUNA ____8 juliia: 12 avg-: 16 sept. VAUBAN .................... 15 Julija OROPESA 22 JutiJa: 26 avgusta; 30 sept Naravnost v Cherbourg, Southhampton, Hamburg. Zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin- ROYAL MAIL steam packet company SANDERSON ft SON INC. AGENTS 2S Broadway New York 117 W. Wssilinffton St.. Chicago — ali katerikoli parobrodn! agent. — I KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplojejo is Hew Torka. spravi na dva voza, ako se na ši roko zaklada. No. pa udarimo!" Segli so si v roke. Bilo je sklenjeno ____ "Čakajte, grem po Franieo. — Kaj bi uganjala neumnosti m kuhala trmo." je dejal nato oče ii. odšel za hčerjo. Franiea pa je slonela v čumna-ti ter zrla solznih oči predse. — Zdrznila se je, ko je stopil oče prednjo. "Glej jo trmo, kdo te je tako učil?" je jezno zakričal ter jo surovo stresel za ramo. "Ti si u paš uiti iz sobe. To je sramota! Mar misliš, da so ljudje in to se reče bogati ljudje, osli, ali kaj? Zadnjič ti rečeni; Pojdi notri in uda j se! To liočem jaz, vo- ja mati. Ako ne, gor je tebi! Izde dinim te. čuješ. in vržem te kol psa na cesto! "To rekši po je pri jel ter rinil pred seboj. "Oče, pustite me vendar, saj grem", je prosila hči ter šla z o-eetom v hišo. "Ker je očetu in materi tako prav, naj bo tudi meni. Naredite, kedar in kakor hočete! Jaz sem pripravljena!" je rekla vsa zlomljena. "Da, da, tako je prav!" je kričal Klemen. "Saj sem vedel, da je Franiea dobro dekle in rada u-boga svoje starše, ko ve, da ji le dobro hočejo. No paj^zdaj enkrat trčimo na zdravlje mladega para!" Kozarci so zažvenketali. — Ko so se vse potrebno dogovorili zaradi svatovsčine, sta snuba-"a odšla. Še tisti večer je počilo po vasi: Koširjeva Franiea se je udala. Ta r.oviea jim je dala povod govorjenju za ves teden. Dekleta so se čudila ter si šepetala : ^ "Lejte si. lejte. tako trdovratno je trdila ta ošabnica. da ostane sama. "Tolikim je; že odrekla." "Eh taka je kakor vsaka dru-ca. pravi je prišel in vzela era bo." "Jej. jej, kdo bi si mislil." Tri tedne pozneje je zadostila Franiea usodi kmetskega dekleta: T>or<"čila so je s Janezom. Po poroki je bila na ženinovem domu svatovščina ves dan in še pozno v noč_ Gode i so icrrali sleoraj n<»-TiretrGroma. svat-je so se v parih T*rteli in poskakovali, da jim je lil pnt s č^la. Proti večeru poročneca dne pripeljal n starešina ju je posn-Jil r^jy^oti ženinu in nevesti. Kmalu sta bila t drugimi vred dobre vol.ie. Kar naenkrat pa dregne Ko.šir-ka moža pod rebra : "Ti stari, poclej. vse Je veselo ^ ženinom vred. le Franiea je tako bleda in otožna', pa tako obu-T Julija — Tr.t wAHONIA 17 Jun. — Hamburg KROONLAND 15 JulIJa — Cherbourg SERENGARIA tO Junija — Cherbourg HANOVER 19 julija — Bi imen P. VAN BUREN 20 Junija — Cherbourg PRES. ADAMS 19 julija — Cherbourg MONGOLIA 21 jun. — Hamburg CHICAGO 20 julija — Havre YORCK 21 junija — Premen SUSQUEHANNA 20 julija — Breme* OLYMPIC 24 Jun. — Clitrbourf I LAPLAND 22 JulIJa — Chert ourg LAFAYETT« 14 Jun. — Havre ANDANIA 22 julija — CheOc irg ORBITA «4 Jun. — Cherbourg ROTTERDAM 22 Julija — Boulogne AMERICA 24 Jun. — Bremer HOMERIC 22 JulIJa — Cherbourg RYNDAM 24 Jun. — Hojiogm LAFAYETTE 22 JulIJa — Havre FRANCE H Jun. — H-vrt OROPEOA 2? JullJ* Hamburg MAURETANIA 27 Jun. — Cherbourg HUDSON 22 JulIJa — Bremen RESOLUTE 27 Junija — Hamburg RESOLUTE 25 julija — Hamburg MINNEKAHPA 28 jun. — Hamburg MONGOLIA 26 julija - Hamburg PRES. POLK 28 iuniia — Cherbourq PRANCE 26 JulIJa — Mavre LA TOURAINE 2S Jun- — Havre P. VAN BUREN 26 iulija — Cherbr-jrg HOMER>C 1 Julija — Cherbourg CARONlA 29 JulIJa — Cherbourg SAXONIA t julij« — Hamburg MAJESTIC 29 JulIJa — Cherbourg OR. 'nATOIKA 1 JulIJa — Bremer RYNDAM 29 JulIJa — Bou'-gne ANTONIA 1 JulIJa — Bremar VANDYCK 20 j„IIJa — Hambu'g FINLAND 1 JulIJa — Cherbou-o AMERICA 29 jUllja — Cherh"H.-g PRES. ARTHUR 1 Julija — Bremen AQUITANIA 1 avg. — Cherbourg LA LORRAINE 1 Julija — Havre PARiS 2 avg. — Havrg FINLAND 1 JulIJa — Cherbourg , YORCK 2 avg. _ 0 -men AQUITANIA 4 JullJj — Crtarbourg | MINNEKAHDA 2 avgusta—Hamburg ruSCANIA 5 Julija — Genoa! PRES. POLK 2 avgusta—Cherbourg MANCHURIA 5 JulIJa — Hamburg SAXCNIA 3 avg. — Hamburg PARI8 6 JulIJa — Havre FINLAND 5 avausta—Cherbourq SEYDLITZ .5 JulIJa — Bre.wen CRETIC 8 avg. — Genoa MANCHURIA 5 Julija — Hamburg! BERENGARIA 8 avgueta—Cherbourg P. GARFIELD 5 julija — Cherbourq' RELIANCE 8 avgusta—Cherbourg CONTE ROSSO 6 julija — Genoa I P. GARFIELD 9 avgusta—Cherbourg ROCHAMBEAU S JulIJa — Havre | M ANCH URIA 9 avgusta—Hamburg MAJESTIC 8 julija — Cherbourg BElVEDER^ 10 avg. — Tret ORDUNA 8 JulIJa — Cherbourg LA SAVOIE 12 atfg. — Havre PRES. TAFT 8 julija — Cherbourg 2EELAND 12 avgusta—Cherbourq H. AMSTERDAM B Jjl»t» — Genoa PRES. TAFT 12 avgusta—Cherbourg PRES. WILSON 8 jwllla — Boulogne; SEYDLITZ 16 avg: — firemen ZEELAND 8 JulIJa — Tm LAFAYETTE 1» avg. — Havre OROPESA 8 JulIJa — Cherbourg KROONLAND 19 avgusta—Cherbourg ST. BAUL 10 Jun. — Htmbur PARIS 23 avg. — a Havre RELIANCE 11 julija — Hamburq PRES. WILSON 2« avg. — Trat BERtNGARIA 11 JulIJa — CherbtHir® : LAPLAND 26 avgusta—Cherbourg ^AUBAN 12 JulIJa — Hamburg ' ARABIC .29 avp. — Qeno* OLYMPIC 12 lu"|a — H»mbur? HANOVER 10 »vg. — Breme« ADVERTISEMENTS. TESNA ZVEZA Z JUGOSLAVIJO ^lL IfcED STAK ŽclSCE Iz New Yorky. do Cherbourxa In Antwerpen Lapland —17 junija; 22 juliju; 26 av?r. Gothland 24 juni. Naravnost v Antverp Finland — 1 julija; 5 avg1.; 9 sept. Zeeland — 8 julija; 12 avg--; 16 Bf-pt-Kroonlano—15 julija; ID uvk.: 23 sept. ^AkekcanIINS Iz New Yorka do Cherbourga in Hamburga Mongolia — 21. jun.; 26. jul.; 30r avg Minnekahca — 28 junija; 2 avgusta: 6 septembra, (samo 3. razred.» Manchuria — 5 julija; 9 avg.; 13 sept. St. Paul — 12 julija; 16 avg.; 20 sept. ^ WHITE STAE Iz Sew Yorka do Cherbourga in Southhamptona Majestic (C6,<>00 ton) IT junija; S juli.; 29 julija. Največji parnik svetu. Olympic —24 junija; 15 julija; 12 avg. Homeric — 1 julija: 22 julija; 19 uvk Privedite Jih iz Evrope na naših udobnih parnikih. Dobra t\rana. Zap< ti prostori. \"dob-na stanovanja. Uljudni služabniki, ki govore vaš jezik. VpraJSajte nas glede uilobnji vnaprej plačanih voženj. VpraSajte prt: PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway. New York aH jir' lokalnih a»r^»tlh ^ BODITE ZDRAVi Vrtino uporabljajte . | (SaaiUry Kit) PREPRECEVALEC Sestavina moderne preiskave. KATAR Popoln* prepreči. Vit lekarnarji ali MEHURJA 81 P. O. Box 199. New York. PRODA SE POSESTVO 3G johov v vasi Velika llava »ora š,t. 2, okraj Ljubljana. Lepe njive, 7 gozdov z vsakovrstnim h'soui in 2 sadna vrta. Xa posestvu je hiša zidana na dva konea, dalje so tri kleti. fMi kozo!c topler, en skedenj s svisli, dva kaše i ter dve stali. Jako pripravno za go„slilno ali kako prodajalno, ker ni nobene v isti vasi. Zu poja.suiK Iji ceno pišite lastniku: Joseph Melile, 222 West Maple Kt . Oh-sliolm, Minn. \*>x 14&22—-6) NAZNANILO IN VABILO. , Slovensko podp. društvo Bratska Zveza št. 140 S. N. P. Jednotej v Brooklynu, N. Y., vljudno na j znanja cenjenim društvom in posameznim rojakom in rojakinjam v Urea ter New Yorku, da priredi' svoj lrttni PIKNIK v nedeljo dne' 18. junija 1922 v Emerald parku,, vogal Mvrtle m Martin Avenue. Ilpndale, L. I. Pricetek ob dveh I popoidne. Izžreban bo $10 cekin in keglanje za dobitke. Zato vljudno vabimo cenjena društva iz Greater New Yorka- ter posamezne rojake in rojakinje, da nas ra dan v obilnem številu iposetiti blagovolijo. Igrala bo izvrstna godba. Zabave bo dovolj za vsa-' kega. Na svidenje! Odbor. (14-15—6) Koristno in. potrebno za vsakega! Dobili smo !mjigo: 'NASVETI ZA HIŠO IN DOK' Katera vsebuje eleleče koristne nasvete in navodila: Živinoreja Živinozdravnik N Mlekarstvo . Perutninar Trtoreja v. Domača zdravila Kako se napravi različne dom? če pijače Vseznalec ter še mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Knr^a ima 400 strani, r^r* Stene 80 centov. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York wmtm * i''®-*'*-"-- \ Najhitrejši mbderni parnlk; -a svetu. Izborna oostrežba potnikom. V vašem mestu ali bližini Je lokal. ni agent. BREZPLAČNO VINO V Jugc*!av?jo, Bolrosti»r;i vi«ruš:ijte pri lokalnih a^f-ntih ali JOHN J. DWYER Generalni potniški agent 150 BROADWAY NEW YORK Lsi'em svojega brata JOHNA SCITAUER, ki s.- je nriliajal pred d verna letoma v Flint, Mieli. Njegovi stariši bi radi Izvedeli za njega, ravno tako tudi njegova sestra Mar" Pianta«, e o Lustig, 1Prospcct Park "West, Brooklyn, New York. (10-14-6) i SLOVENSKA IANK\ Zakrajšek & Ceš&rek 7t — Oth A V rT.» NEW YORK. N.Y (med IK. ln 1«. ceato) poillja denar v Juqoatavijo, Italije Iti; — prodaja vo*n« listka za v*4 važne J te Črte; — izvršuje notartki posla, M ao v zvezi a etarlm krajam. — Cen« vadno mad najnižjimi. — Telefon Watklna ICtf gdč^ KO J AKT, NA50CAJTE SE NA "GLAS NAHCDA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DK2AVA& važno m gospodinje Izšla je nova kuharska knjiga VARČNA KUHARICA Strokovnjakinja, ki je sestavila to# knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusna jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi. Knjiga je trdo vezana, J - stane $1. —— Slovenip Publishing Co. New York m