2f< fit*v. V CELJU, lorek, dne 17, «večana IB2Q. UETO .11. t*h*l« wt>«fc ta»»«k, O*trt«k to ••bot*. - Cftta 12a cclo leto MfT W pol leu 28 kron, » «Sf SSI1 !«•»"*• «tan« to vl«arj«v. *w prsmenc narotbo brez poSIMtfrt F«S n«j poäUJajo nwoe«too »P«mi niktanici Reklamatfjt L«« «st» so politic proste. Ne- gjn»ran$ dopisl se ne sprejenwjo. *• oopis« bret podptsa le ne ozffa. NOVA DOBA Uretfnlttv« la upr*»nf*tv« se nahajfl v Zvtzni tistotfm v Cdjfn, •trosamajeri«*« ulfoa*«. 9. Ofibsi ;t računajo po porabljenera prostorj in v'cer: za navadne ogtase po 49* od 1 mm, m posl*nn, na- manila ob&iih zborov, naznanila o smrti, zahvale ltd 79 « od 1 mm. xm reklamnr, notice nitd tekstom 9ft od vrstt, Mali ogiasi 'r»fl^ 9 R. Prl vefltratnlh objavah popuat. Rokoplsl se ne vračajo. Telefon St. (H>. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V OELJU. I0BE3 0DG0V0RNI UREDMIK VEKO8LAV SPIRDLER. ßospodarski pomen naših zapadnih mej. Antanta sedaj odloča glede nasih mej , proti Itaiiji. Odlocitev ima za naSo bodoč- ; nost silno vaznost. \ Razni listi so opisali, kako pogubno ¦ bi bilo za nas v naroduem in vojaSker» • ozirü, čc antanta odloči siede mej v na§o j Skodo in v korist Italije. Te vrstice hoCe- ; jo opozortti na gospodarski pomen vpra- i Santa. S Slovene) in Hrvati nasdjeni r>rt- mcrski kraji so »melt večinoma iužnc pr!- dclke, n. pr. južno sadje, vino itd. Razven tesa so se iteloir a peČaJi tu<1i /. rib}- Stvom. Ker sq priddki tc vrste v Italiji tenejši in fcpäl, bi primorske prebivalce , na defeli v kratkem času Italiia gospo- | darsko unlčila. ] Pred vojsko je stalo pogoxdovanje | Krasa velike svote; imeli smo že lepe go- | wlove v nekaterih krajih. Scdaj te gozdo- ' ve imičujejo Italijani, ker nimajo v ItaUJf 9tavbenega lesa. Cc to ne preneha, bo . Kras v nekaj letth opustoSen. Pojfoxdo- i vanje potom driave KraSevci od Italijc | ie zato ne morejo pričakovati. ker bodo ItaHjani pretrivalstvu radl tuje narodno- <>tl nenaklonjeni. Po Italijanih xasedena mesta bodo propadala, ker Jim prlmanjkuie oxadjc !n ne bo trjrovln«. Posledica tej?a bi blk) ( preptdanje posamexnih druJln in gospo- , darskJh zavodov. I Posledica vsega bi bila v rasedenlh i kt*$h obup, nedelavnost in rnoralna pro- palost. Slovenci In Hrvati v naši kraljevini ca rabimo nujno pomorska pristani^a tb tbat) Jadranskega morja, posebno Rc- ko in Trst, kamor vodiio sedaj železniec. -C« ^»teaejo-pffwUuiigca v Itklljanskih ro- fcah, lAhk« izrabUajo Italijani carinsko po- Süko v svoje namene. Vsa naSa eksport- Ba industry» po Sloveniji in Hrvaškem bi Mia edvisna od Italije. Qlede lesne trgo- vine n. pr. bi nam Itaiija lahko s carinsko politiko izvanredno veliko škodovala. Rawnere v Jugoslaviji na» siliio v bHžnji bodočnosti v zidavo raznih to- varn. Ker ima Slovenlja precej tovarnl- Slrth delavcev, premog: itd., bi prišli na51 kraji v prvi vrsti vpoštev za Industrie Ce pa se meje z Italijo ne spremene, bl sc to v vclikem obscgu spremenilo. Dr- žava \ri ne niogla staviti voiaško va?.nih (ovani, li. pr. orozarnc. smodniSnice, Ze- k'/uiskc tovanie v krajih, ki so v dosest ita&lanskih topov in kj so v nevarnostl pri vsaki najmanjši vojaški 'lezgodi. Tudi zasebna industrija ne more v mn***T- mtm» iwM.il imitnmmikiiiuAi^titUfili»Y..m.m\mt.üt*m wr» dauainjih nemirnlh časih investirati kapi- tala v ogroienlh krajih. Ako ne dobimo primernlh mei proti ItaBjl in dostopa na niorjö ob brvaSko- slovenskem primorju, se v ugodno go- spodarsko prlhodnjost SJovenik v WHnJI bodočnostl ne more zaupati. Dostop do morja si moramo priborftt na vsak način, Ce hoCemo iineti kultiinw in Kospodarsko bodočnost. Dr. !. 5. Ruska inteligenca. V Čchoslovaškem naroduem shroma- idenju sta imela zu:ianji minister dr. Bo- ne§ in poslanec dr. Kramar dne 4. svcča- na znamenite govore o zunanji, posebno pa o slovanski politiki CehoslovaSke, K tema govoroma se ob priliki §e povrnc- mo, danes objavljamo v kratkem dr. Kra- marovo karakteristiko ruske Intellgence. D». Kramar je med drugira pravih Odkrito vain priznam, da ni bilo vec- jega neprijatelja ruske intelifrence, kot sum bi! jaz, ker sem videl vso to njeno nesamostojiiost, administrativno uezmož- nost itd. Ko sem to študiral in videl, ka- ko so morala v letu 1904 zemstva prositi carja za najprjmitivnejše svobode, brcz katerih eiovek sploh ne more živeti, ko sem videl razprtije med oficijelnim sve- tom in intelifircnco. nisem moffel inteli- Kence xmerjati, ampak sem moral jokat! nad njo, ker je bila to najiiesrečnejLa in- telJKenca, katero sem kedaj videl na sve- tu. In jaz pravim, da ni bilo sroznejseßa zločina kot ta, ki se je zagreiil na dulni ruske inteligence, ki spa da k irajnadar- j*enejši intcligenci. To je Žalosten greh, kl se jc zgodil nad Rusijo, nad Slovanstvom in nad nami vsemi. Moram vam refi, da sem odŠel kot Savel. a bscjfd, airßük sanio obžaloval. Gospod minist.:- je rekel. da mor." biti naSa poiiOka napram Ruslji poiXMno- ma ncvtralna in dn inoramo ^ojiti z njo ms-» sem Kospodars.k:- stike in no politic- in'h. Pred takšuo poliiiko bi jaz svaiil. JtiRosIovairt nam praviio. da smo slovan- ski židi. Naj gremo ono pot, pa nam botio tucli na Ruskem tako prnvili. Mi nc smemo delati na Ruskem s,i- rno »kšefta«, ampak bratsko politiko in se nc smemo sramovati, to tudi priznati. Ne pripustimo, da bi nam enkrat rekli Rtt- si, ko se strcznijo. da smo se brisali za- nje sanio racli svojih žepov in da smo ho- dili k njini samo tcdaj, ko nam je bilo slabo, ko pa je bilo Rusom slab«, pa smo hoteli z njimi samo tr^ovati. Ce bi bila naSa politika iakšna. vam rečem odkrito. da bomo celo svojo bodočnost zaißrali. Rusi niso od leta 1854 nikoli pozabili na I trehvaležnost Avstrlje; oni vse pozabijo, j vse odpustljo, ampak enega ne pozabijo ! nikdar: nehvaležnosti. O Avstriji so j?o- j vorlli z največjim zauičevaniem, ker jih ; je leta 1854 izdala. Mi se toraj nioramo sedaj odkrito priznati k Rusiji ! POLSTIČNE VESTI. Vlada odstoplla. Presbiro javlja urad- no: Vlada v Beogradu je odstopila. Opozklja naj scstavi vlado. V Beo- gradu sc govori, da bo s sestavo novc vlade poverjen dosedaini opozjcjjonaln! blok. ,^adransko vpra^anie se ie pomakm- \o zopet v ospredje. Dr. Trumbič je spre- iel od vrhovne'ga sveta pis mo, ki se tiCe xadrianja Tu^oslavije v iadranskem M)rašanju. Pogaiania v Londonu, h^terlh se n- delcžuje tudi dr. Trumbič, so se pričela v četrtek, dne 12. tm. Kot druga točka (inevneÄa reda je nastavljcno jadransko vprašanje. Sovrazniki drtavc SHS na delu. Ju- göslavija« prinaša izvirno pofočilo, po katerem je dobilo našc zunanje ministr- stvo iz zanesljivih virov poročjlo, da so se vršili zadhji čas ponovni sestanki vo- diteljev onih elementov, ki bi radi uničili Jügoslavijo, alt ji vsaj obcutno skodovall. Taki sestanki so bili v Rimu. Trstu, Bu- dimpešti in Zofiji. ZuaŠli so se v objemw pristaSi d' Annunziia, laški Sovinisti, mad. jar.ski reakcijonarji, macedonski hujska- či, zaupniki Habsburžanov, hrvatski fran- kovci in driiRl. Razmotrivali so, kako bl bilo mo#oče povzročiti v državi SHS ne- mire in uničiti edinstvo. Ko bi pri§lo na ta wicin do notranjih nemirov in pobojev, b; -sc lahko okoristili vsi ti ternnl cie- menti. Stavtta v BoIgarljH. Iz Zofije prihaja preko Basla vest, da je v vsej Bolgarij! izbruhnila sploSna stavka. ^eleznični pro- met je popolnoma ustavljen. Kolčak ustrelien. Vest o smrti adml- rala Kolčaka se potrjuje. Kolčak je bll dne 7. tm. ob 3. uri po obsodbi, katero Je izreklo revolucijsko sodiSče v Irkutskn. ustreljeii. Zahieve Madiarov po »zjrodoVfnsJslh ruejah«. Madjarska mirovna delegaclla je izročila 12. tm. tajniStvu mirovne kon^ ference v Parizu dolgo noto, v kater! razlaga svoje pripombc k mirovnim po- gojem. Kakor poroča Agence Havas, po- vdarja delegacija potrebnost obstoja zgo- dovinske Ogrske ter zahteva za sporna ozemlja ljudsko glasovanje, razim te^a Se varstvo manj.^in na Erdeljskem. Očl- vidno ne upoSteva Madžarska terltorijal- nlh dolo^b mirovne konference. jy Annunzljevi »nabori«. Dnc 13. f. m. so se začeli nabori na Reki. Odzvalo se ie 300 obvezancev vseh letnikov. 2a nabore so bile odrejene stroge odredbe. Vsakdo, ki se ne predstavL bo kaznovan i 200 lirami globe in 3-letno ječo. Potrje- iii so bili vsi razun dveh. Mnogo potrjen- cev je zbežalo proti istrski meji. Nova niska armada sc sestavlja v Nemčiji. Tvorijo jo ru«;kt ujetniki, ki se nahajajo v NemČiji. Povelinik te armade je general Ourko, 3ef general- nega Staba pa general Jevremov. Re- krutiranje vodi bivši predsednik gosii- darstvene dume Oučkov. Izboljšanje položaja v Crnlgorl. Iz F'cdgoike javljajo, kakor vse kaže se polo?.aj v Črni^ori boljSa od dne do dne. Roparji in odpadniki so v. rokah oblasti. Ako ne bi bilo na Baru ltali- janov, ki poSiljajo še vedno agente v Crnogoro, bi se polozaj Äe iztoli^al. PTUJSKE NOVICE. NaSJm ljudem ... (Od Drave.) K temu Cianku v St. 19 Vašega cenj. lista, imam sledeče dodati: Kar navaja člankar v dopisu, je po- polnoina resnično in podpišem z obema rokama. Poznam ljudi, ki jih goni Ie sc- bičnost, ki samo zahteva jo, v ogenj po- Ailjajo, sami pa se skrivajo za hrbtom teh in si ne upajo na clan, da tern ložje obračajo svoj plašč po vetru in sleda.io za svoj dobrobit. Ravuo ti podpihovalci vseh vrst so največ krivi na razkolu. Ti bi samö vziväli, da bi se pa poprijeli res- nično narodnegn dela, jim ni v inisHh. To i so troti naSc-Ka narodnega živiia, naš dru- i žabni strup. kl zastruplja vse, kar Je zilravo, in onemo.sroči celo onim, ki ima- | jo srnisla za delo, vsakorSno veselje do tega. i • Pri nas je krivo tenin zlu tudi žen- stvo, ki bega za veselicami. za zabavamt. med seboj pa konkurira v oblačilih. > svcrlih biserih itd. To je plod vojnih do- bičkov in verižniStva. Druga že poTejr druge mirno sedeti nc more, ako imate obe nekaj sh'ciieKra na .sebi, vsaka ho?e imeti in živeii za svoje okrožje, ki si ga je zbrala, za skupnost pa nimate smisla. Nase ženstvo (kvečjemu ena eetrtina t!e- ta izjemo) tudi na tern gr$ši, da so Cuti v družbi »manj vrednih«. ne sebi po stami ali premoženju enakih, popolnnnm T?e- srečno ter kaže svojo nevoljo tako jasno, da je to znak. da nima nobencga smisla za skupnost — za demokratizem. C-erav- Prhhija. ¦ | «Mariborski delavcc^ je ob priliki I aabave, katero so si priredili mariborskj 1 sinevi Prlekije dne 11. tin., prinesel zani- j miv podlistek, kj bo z ozirom na to, da se i sine Prlekije v naši družbi mnogokrat čHje in rurpačno umeva. zanimal tudi na- še braicc in ga zato priobčujemo. Pripo- aniiijamo Ie še, da izhaja beseda Prlekija od besede »prle«, katero rabijo Prleki mesto »prej« in katero razlagajo jeziko- slovci tako, da je nastala iz prv-le. Evo clank a: Ime Prlekija ne stoji na nobenem zemljevidu, v nobenem zemljepisu in niti konverzacijski leksikoi» ga ne pozna. In vendar je to važen del slovenske zemlje. n Se V(-^: Prleki igrajo v slovenski kul- urn; z«odovini veliko ulogo. Prlekija je on, ep, kot med Muro in Dravo. ki se na- ^vel Cvrst, «jveden slovetLT^ Pri «oricc vabile naSe Uede, da sc nh takol aascdli. B*11 ^° tu kakor v vellkem tabo- ru, ki ga obdajata dve reki. Ko je prtšel madž^rski naval, Se ie prebivaistvo hitro pomnožilo. ker si mo. remo misliti, da so prni divjiml arpadov- cf hrtdl Slovenci iü Kocljeve države »a oir-'-ktli ravjiitiah k avojim bra-'onr v ! .5?orice, kamor ni mogla seči madžarska pest. \n ker so se vsled Cirll-Metodovc- | ga kulturnejca dela ravno panonskl Slo- ; venci najboli zavedali svojcr'.i slovan- I stva — se jc ta zavest ohranila stalno v i n.iih potomcih — prebivalcl S1ov. QotIc. , Ko je zavladala !iad na?lmi pokrajinami • nemška sila, so stvorili ravno ti kraji naj- j ir.očnejšo obraiübo proti ncmSkemu pro- ¦ diranju na jhk. Oni so ve-? ča1? dobro čiiti- i !i. kaj poircni tuia nadvlada in čc niso I wopsJi zaprečiti nem^kega fevd^lne^a na- j silja ~ so branili v sv';.li domač? bifi i zvesto svoj le/ik, r.voje stare ^crč1 In na- j vade. j Ob teh gorlcah se Je tudi parkrat I razbil turSki naval, ko so skušall Turki z j Ogrske prodretf v na5e notranje dežele. I Ko se je začelo rarodno prebujenje, so | se iz Slov. Gorlc ogiaSal! prvi budltelfl. ! Od tu ie izSei prvi IJudski pesnik Volk- j mer. ki nam dokazuie, kako Je blla v-teh j krajih že zgodaj prlljubljena slovenska pesem. Med narodom pa Je Hio neSteto nar. pesmi, zdravic. popevk i. dr., kar so pozneje zbrali Staub, Vraz in drugs. Bo- irata zemlja je tu omogočevala kmetti, da I je dal svoje sinove v sole, zaptekl In ka- | talotfi srednjih Sol hranijo Imena nadar- [enih učencev, ki so jih dale Slov. Qorlce. ^ato ie dobila tudi noyoslovenska kultu- j '"' T'";'t!'.-rornn p?..i\'cx nnrodm'h hniovni- ; ^°v, učenjakov, pesnikov. pisateljev in nnlitikov ravno iz Prlekije. Po svoji iw- vadi je bila Prlekija vedno jugoslovansko cuteča; naši največji Ilirci so izhajali iz nie: Stanko Vraz, dr. Razlag, Miklošič. dr. Prelog, dr. Muršec, Dav. Trstenjak, iz nje so prišli tudi naši nar. bojevniki iz časa taborov. V Prlekiji se je zbirala na- rodna vojska za naše obmejne kraje, pn tudi naskok na Maribor in druga nemem- ska gnezda je bil vedno prip-avljen od tc strani. Lepa je ta dežela s svojimi gorica- mi in neštetimi svetniki, ki iniajo tu svo- je cerkvice. Te cerkvice so najlcpši kras vinskih gričev. Krog teh se zbirajo rdeCe krite zidanice in stare, iz lesa spletene viničarske bajte. Izgleda. kakor da bi sc piščanci razbežali od koklje. Vse je tako majhno, srčkano in domace. To lepoto ie uvedel v jugoslovensko poeziio že Stan- ko Vraz, zvesti sin Prlekije, kj se je tudi v zreleiših letih vračal na svoje bribe, preživel veselc ure med domačimi, zbiral narodne popevke in sam opeval tc bla- Koslovljenc kraje in lepa muropoljska de- kleta. Tc verze najdemo v "Djulabijah«, pa tudi cela zbirka poezij »QIasi iz du- brave žerovinske« nosi ime po domačem kraju. V tei knjigi se spevi o lepoti Prle- kije spletajo z niuzo Kolarja, Celakovske- ga, Mickiewicza in drugih velikih duhov takratnega Slovanstva. Knji^a se jc raz- širila daleč po našcm jugu in prišla tudi na sever. Tako so se čcz več stoletij zo- pet oglasili bratski koraki na potu Cirila in Metttda iz juga preko Prlekije pa- nonske Slovenijc — na slovanski sever. | Lepe so te gorice in. bogate. Vinski \ pridelek je eden najboljših, kar jih rodi I jugoslovenska zemlja. Na ravnicah vlada ! blagostanjc in zadovoljstvo. Muropolj- sklm kmetom je največji ponos, če iniajo svoje »gorice«, vinograd, v hribovitem delu Prlekije. Tja zahajajo pred prazniki in drugimi veselimi dncvi. da se razvese- !e ter prinosejo vina za praznike in :<•- ! stije. Milo podnebje, harmontja med nara- vo in življenjem, veselje vina in bos:nst- vo kruha — vse to povzroea v Prleki/! pestrost narodnih šck In običajev. Zlasti jrostija (gostüvanje) je polna tipičnih po- sebnosti, ki kažejo na narodni značai in mnogo spominjajo na davno preteklost. Pa o tern bi se dala spisati cela lcniiga. Prlekijo čaka lep razvoi, zlasti sedaj, ko je ujedinjena s svoiitn prekmurskim delom, tako da jc skoraj cela panonska Slovenija »pod streho hlšc ene«. Skoda, da se ni uresničil krascn načrt o koridor- ju med Jugoslavijo in ČehoslovaSko, kf bi to staro deželo pov/diq-nil na popolno- ma novo mesto. Oživelc bi sanjo Kocelja in Pribina . . . Pa tudi sedaj ostane Prlekiji krasna bodočnost. Zdravo l.iudstvo in kremen- značaj — koliko tiaSih novih sil ^e ho iz- šlo iz njenega naročja! I _________ Strati 2. vN O V A D O B A« Stev. 2! no ga ima v svojem kro&u vedno na je- j ziku. Da za temi RreŠijo moški, je umev- no. Kollkrat sem opazil, kako nesre^negr. »e ,ie počutil nižji uradnik ali obrtnik all kedo drugi v družbi zaokrozcnih vlSjih in bogatih. tako da si dihati ni upal. NihCe ne ni zmenil zanj, sam $c pa tudi ni upal ffaniti. Cutil je naravnost, da Ka ne ruara- to> da ga omalovažujejo. četudi je enako pošten in vrcden Član človeSke driižbc. Mesto, da bi se te pridobllo in vzgo- jilo, se jih odbija, vzgaja se i«e/adovolj- nost ter napravlja razdor m ztnanjSa skupna delavnost. Tudi ni dobro, da se drttžba deli i>o stanovlh. V naravnost jtanovskih dn<- štvih je to seveda pokoj, pri narodncm ctetu in obče društvenem skupnein delo- wanju ali družabnosti pa ni ni mestu. 2Ta to smatram za bolj umestno, ako nafi de- inokratični človek poraM vsako pritlko, da se približa drugenm, spoznavi» njewo- va svojstva, ujegovo ti-pljenje hi v/rokc zadovoljstva in nezadovoljstv.i, ter s* pridobiva zaupnost. Ako se recimo uract- rriki sedejo skupaj k pomenku, bodo le-ti samo za sebe vedeli, tie pa za drtiReRr:, ako se akademično izobraženi Ijiidje si«- defo spet k skupni mizi, bodo fcovorili te to, kar njim ugaja in kar jim je prikiadno. ne ozlrajo se pa na drupe in tako naprcj. DniRi, ki lie spadajo n. pr. k tema dvema torogama, čutijo direktno osamelost In zaničevanje. čettidi ne vedno opravlčen«. ht to rodi potem iazn^ razreele in boj med temi, ki se prenaSa v vsako družbo, cfruStvo in drugam. Naposled se zgodi, kakor je to ravno sedaj vidno. da se za- tue razkr-ijunie na vse strani. ^wmat- janje vsakega narodno^t» dcla. brezVri/- nost itd., ki Skoduje ugledu inteligence !n drugih narodnih delov, sovražnlk — celo- kupen sovračnlk -- Da s». ojnčnje na rn* račun in posta.ia ce!o tako predrzen. da sfli zopet na naS narodni fK\M in fm iml- čnje. SkuŠajmo teclaj tisti. ki sum m v> fodnih misli, kateritn leži na .srcu delo zs narod in napredek, zopet spraviti vezl slcupaj, ublaŠiti medsebojna malenkostna nasnrotstva. osebne prcpire izločiti, tei se združiti pod cno streho za ciHem. k* ga nam podaja v svojein programu .1055. —s. Od Drave. (Petroleja Se vedno nil) Vedno in vedno se piSe in povdarja, da potrebujenio za na$e gospodarje in go- spodjnje petroiej. Dnevne delovne tire ne zadostujejo! Na Hrvatskem se dell pc- trolej, v Sloveniji pa čakamo in čakamo zastonj! Lanskcga leta julija je pripove- doval uradnik Podrnžnice centralnj ti- pravt 7.T \c vh:ski proniet / inozem- stvom g. Avzenck v Mariboru. da je na- kupil več vagomw petrcleia za Slovcnijo v Qaliciji. O tej kupčiji se ni poročalo po Ustih. PoroCalo pa sc tudi nič ni, all smo dobiii petroiej iz Oalicije v Slovenljo, ali kam drugaxn, kam in kdo je petroiej raz- dclil? Po prevratu smo doblli amerikan- $ki petroiej. Bilo je izvrstno blago, Setudi drago! Ko povpraSujemo. zakaj ne dob!- mo več tega blaga, dobimo odgovor, da Amerikanci za prvo pošiliatev baje nlso ^obiii plačila, da ne marajo blaga na vero prodajati! Alj jc na tej govorici kaj resnl- ce? Izključena ta možnost ni! Poipčalo &e Je tudi o tern, da je prišel za kraljevlno SHS petroiej v Solun, da so ga pripeljali iz Rumunlje v Beogradl Kaj je resnicena teh Casniških poročlllh, tega tnl tu na sc- verni meji države ne tnoremo dognati! — Potrebno bi bilo, da bl se natančne]e o tern poročalo iz Ljubljanel Petroiej je za nas neobhodno potreben. tudi zaradi te- ga, ker se prodaja pri nas karbid iz to- varne v Rušah že po 8 kron 1 kg! ZaJcaJ ie cena karbidu tako poskočila. in zakaj ae dviguje, o tern ni dobltl nobenega po- jasnila! Nezadovoljnost prebivalstva ra- ste in raste; državi sovražni elementi in take politične «tränke pa izrabljajo to n«- zadovoljnost do najskrajnejše rneje! Ali vlada ne uvidi, da se mora tu naglo cxt- pomoči!? —Dr. Jurtela. ~~mär1börskje novice, »$!ovcn«kl Qospodar« zop«t tožcn. Pred vojno je lmel «Slovenskl Gospodar« vedno opravka s sodnijo radi častlkraje. Iz vsakega njegovega stavka pa je raz- vidno, da se med vojno ni prav nič spre- menil \r svoji grobosti .Sedaj je »Oospo- dar« zopet tožen radl častikraje od vseh kmetov občine Sedlarjevo ob Sotli. Go- spodarjev ¦ urodnik, duhovnik Qolec, ie namreč hotel spraviti Sedlarce v duhov- niäko Kmečko zvezo, pa so ga kmetje na- gnali. Iz maščevanja ie Golec napisal trl dolge podlistkc v »Gospodarja-i, kjer na najodurnei^i nacin blati Cast tamkajsnjih kmetov in jim o^ita tatvirtf, tihotapstVH in vse niogoiie nepoStenosti. Ta pridlgai krScanske ljubezni do bližnjesa se bo mo- ral radi te svoje gorečnosti zagovurjati pred porotno sodnijo. Pred krarkim pa jc bil s svojiml stanovskimi tovariši iz Cirt- love tiskarne pri sodniji zaslisan radi hr- šenja pisemske tajnosti. In ?.tbc>{ bo tudi stal v kratkem pred okrožno soditüo. Lc- pa družba se zbira okros Ulcrikahiili H- stov! Kaj je z bankaml? in pla^^ oroi.eR- kov. Orožnik z deželc nam pise: Danes čitatn v »Novi Dobi« pod dnevnhnl novi- cami «Kaj je z bankami?« Sic«r it do včeraj niseni imel z bankami opraviti, pa včerajšnji doživljaj Vam pa sporo^am. nil sem v Mariboru in prejel za celo po- stajo plačo za mesec svečan. — DoWiro, kakor niislim, da Vam je znano, izplaCa- no večino v srbsklh dinarjih. Ker smo vsi samo orožnikl in nič druzega, rabimo se- veda na5o plačo nujno. V Mariboru na- meravam zamenjati dinarjev krone, kei na deželi dinarja nlhče ne vzame, ter Stem v Jadransko banko. Proslm urad- Hika, da nii zamenj adinarje. Po vseh fa- sopisih in v uradnem list« ie bilo izdano, da Je uradnl kurz dinarja 4 K, pa uradnik mi pravi, da ga to nlč ne brlga, da lahko kupi v Zagrebu po 3.50 K en dinar hi fudi meni ni hotel dati več kakor 3.50 K. —• Seveda nisem hotel zaenkrat zamenjati, pa v par dneh bodem pa primoran dad kakor bod* banki ljubo. Mariborski »Volksstimine« pravi, rta je za vsakega človeka v državl SHS ne- obhodno potrebno. da zna slovenski. \\i\- tc se torej slovenskl! V to svrho pedal Je Fr. Fink plsma. po katerlh se je moL- no naučiti v kratkem slovenščine. Pripo- ročaH bi to tudi celjskim Nemcem. da si omtshjo dotična pisma ter se kmalu pri- tičijo neobhodno potrebne slovenščine. Metijalnlce namerava ustanovlti vodstvo državnih financ v Marikoru in Spiljti. Ta ukrep moramo z veseljem po- zdraviti, ker je za potnike nujno potreb- no, da si pri zanesljlvem uradu izmenjajo denar, ker se istim mnogokrat ni mogoCe poslužcvati bank, ki postujejo samo pred- poldan. Obenem s tern bo pa odpravljen» tudi nevarnost, da bi zamoKÜ spekulativ, ni elementi izkorjščati potnlkc na kakor- Sensibodi zlobcn način. Tudi odredba, po katerl potnlk ne sme imeti več kot 1000 kron našega denarja seboj v tujino, Je pripravna in bo olaJSevala obrat nienjaf- nice. V okolicl Maribom dogajajo sč dan za dnem v razllčnih krajih vlomi, kraje in slično, tako da trpi javna varnost 2e občutno. Najbri se gre za delovanje občutno. Naibrž se Kre za delovanje dobro organizlranih tatov. Orožnlštvu se je posrečilo pritl taki družbi na sled. Vcčkratna ponočna racija bi poniagala kmalu do boIJSih nzmer. Usnjarska obrt v Mariboru. Tovai- ne za usnje bodo morale v bližnjih dneh ustaviti obratovanje, ker jim primanjku- je surovlh koŽ. To bi pa imelo te?.ke po- i sledice za prebivalstvo. ^i bi ne imelo dovojj usnja in čevljev; tern težfe hi pa zadela ustavitev obrata dclavce, ki bi postali vsled tega brezposelnl in turn obrtniki bi trpeli znatno skodo. Vzrok pomanjkanju surovih kož so verlžniSke Spekulacijc nekega mariborskega trgov- ca s surovimi ko?ami, kateri prodaia ko- ie v Italijo za lire. Oblast mu naj stopt na prste! Sokolstvo. Ujedinje«|e Sokolstva. Kakoi znano. je ustanovilo Sokolstvo Jugosiavljc na svojem zboru meseca junila 1. 1. y No- vem Sadu »Savez Sokolstva SHS« ter pri tern sklenilo ujedinjenje posamcznili plemenskih sokolskHi društev. Kjer so bi- vali po krajih Hrvati in Srbi. Imeli so tu- di lastna sokolska druStva. Ta posaraez- na društva so se začela spajatl, tako, da imajo posameznl kraji Ie po eno društvo. Te dni sta se ujedinila mostarski hrvaSki in srbski Sokol v eno druStvo. Najprej bo menda v Jugoslavia re^nično in po- polno ujedinjeno Sokolstvo, ki je za e- dinstvo tudi najbolj zrelo. Sokolski Savez SHS. Sela celokup- nega starešlnstva Sokolskega Saveza SHS se vrši dne 16. in 17. marca v Ljub- Ijanl. Obcui 7.bor Stovenske Sokolskc Zveze se vrSi ilne 21. marca ob 10. do- poldne v Narodnem domu v Ljiibijani. -- Na dnevnem red« je: I. Poročila pred- sedstva ter posameznih odsekov. 2, Ll- kvidacija Slovenskc Sokoh>ke Zvew. Sokotskesa zleta v Praifl se nc udo- iezijo Itahjani, kakor so napatno portxiii- ti ntkateri Hsti. Udelezbu Italiianov bi bi- la za jugosJovansko sokolstvo po\-od, &i\ bi st- zletA nc udeivžilu. La^ko. Vsem, ki so mi kakorScnkdl način pripomoRli k uspelosti plesne pri- rediive imSega Sokoia dne 8. tm., i/reka- mo svoio sokolsko znhvaio. Zdra\-o! • Odbor. Sokol v Vuzenici-A4uti. V nedeijo. 8. k'bruar.Ja I0M se ie vrSH v Vuxenict do- bro obiskan ustanovni občui /bor telo- vadnetja clruštva "Sokol<. Muta-Vuzeni- cä. Potrebo in pomen druJtva nam fc v jedrnatih besedah razloilt br. dr. Pivko, • starosta »Mariborske Sokolske fupe.« K mhtdenn» druStvu k pristopfto mnoRo članov. Sokoteko ttHovadB^e v Frt«i, ki se pripravlja za VII. vsesokotski zlet, bo merilo 46.000 nr. Na isttm bo lahko Uva- lalo proste vaje 10.500 telovadoev. Okro;- telovadnega prost or.-i bo mal.i ograja, ki jo bo od zunaj obdajala 15 m siroka ce- sta. Onstran ceste bodo postavljcni sede- i\ in stoji§ča za gledalce, ua katerlh bo za veC kot 100.000 ljudi prostora. Iz jugQsiof. dem. stranhe Krajevna organizacija JDS v Oplotnlci imela je dne 2 tm. svoj redni obini zbor, tia katerem se je iz- voiil $ledeči odbor: Pran PetelinSek predsednik, Anton KalSek, podpredsed* nik, JoŽef Stoper biagajnik, Mirko Ha- bet tajnik, JoŽe Seibert. Anton Arbeiter, Anton Sternad, Ignac Pukl, Jernej Ma- kov§ek in Anton Obrnl odborniki, Ant. Flor in Jakob Cerič preglednika. Krajevna organizacija JDS v Siovenjgradcti izvolüa si jo na svo jem rednem občnem zboru due 19. prosinca 1.1. sledeci odbor: Predsednik: Dr. Ferdo Pirnat, podpredsednik dr. Jaka Rajh, blagajnik: Kmclina Karl, tajnik: Andrej Oset, odborniki: Lovro Vavpot, Alojx Schechel, Franc Vrečko, Jaka Vrečko. Milan Ferjan, preglednika ra- čunov: Miroslav OermovSek, dr. Vinko Železnikar. Krajevna or^anlzacija JDS v Soätanju izvolila je na občnem zboru dne 1.tm. slcdeCi odbor: Predsednik: Anton Skala nadučitelj v TopolSici, podpredsednik: Franc Schwarz posest- nik in čevljarski mojiter, tajnik: Ivan Verdnik poStar, biagajnik Josip Dr. venšek sodni kancelist, odborniki: Zalar Matko, lesni trgovec, Rihtarič Peter, ?.ivinonadzdravnik, Vrečko Mar- tin, učitelj, vsi v ŠoStanju Smolnikar Ivan, posestnik v DruZmirju, Oregorev- čič Ivan, posestnik in jostilničar v Zavodnji, Cerovšek Mihael posestnik in gostüniCar v SoStanju, preglednika: Tičar Ferdo, davčni tipravitelj in Tajnik MiloŠ uCitelj, oba v Šoštanju. CEUSKE NOVICE Sokolski pies. Zadnjo soboto je bil lep zaključek Ictoänje^a predpusta. Kakor je imela vsaka pnreditev te dobe nekaj iz van rednega na sebi, tako je sokoiski pies imel glavno mičnost v tnaskah. Po bajno razsvetljeni in gladki dvorani so vam vrvels in 5u- mela človeSka in vraSja bitj«, orijen- talskein ciganske kraaotice, razni dolgo- in kratkokriti kostumi v pestrihbarvah; senzneija večera pit je bila proteskna skupina sneženih mož, ki so spravili niarsikoga v smeh in zadrego. Pies pod elegantnim vodstvom strokovnjaka br. SalmiČa je trajal do jutra, v vseh prostorih je vladala vesela razposajenost. Postrežba \z pridnih rok naSih narodnih dam zasluži popolno priznanje. Obisk je bil zelo povoljen, zastopani so bili vsi celjski krogi in slojl, civilnl in vo- ja§ki, mno^o posetnikov, celo maski- ranih, Je bilo tudi iz bližnje in dalnje okolice. — Članstvo ni bilo» vsokolskem kroju, ker je stare5instvo Sokolskega Saveza SHS prlncipijclno pxepovedalo kroje na plesnih prireditvah. Obrtniki, pozor! Vsiedsklepaobč- negazboratukaj5njegaObčes!ovenskega obrtnegadruStva v Narodnem domu dne l.februarja 1920 in soglasja predsestva Solskega. odbora, se bo vršil pouk na celjski obrtni nadalj. fioli od sedaj ta- naprej (začenši dne 18. tm.) narnesto dosedaj dva dp trikrat zveCer samo en.krat na teden in to vsako sredo po- poldne tako-le: obe prlpravnici A in B od pol 2 do pol 5, oba razreda I in li. pa začneta tudi ob pol 2 pa trajata do pol 6 zvečer. Pouk ob n«dcijah pa «e začne kot donedbj ob 8. uri zjutral m se konča v vseh ra2redih opo^dnt. Oospode obrtnike prosimo, Ua sedno poSiijajo svoje vajence k poukts in uk« skrbite za dober naraščaj svojer.'u frtan*!. — JoSko Ri?«ak, vodia obrtne nad. öote. ObrtnWki sestaiwk v četrtek dne IP. svečana tl. se vrii > pri Ploju« na Bre^u ob 7. uri zvečer. Obiave Objth. ?J.^ imamo v StevilkAh 1^ do 55, jii.Niike 744^3. 7M-61. 7rMiY. 770-73. Priporoiati je. da se oUkmaici manjših množin združijo. ker je ručun lo- žii in delo zmanjšano. Kdor potrebuje ko* v-aski prcmoK ali q^c, nai to pismeno luv) tajmStvu druStva takoj. ker se ™ prepozne prijave ne bo moirio ozirati. — V zalogi je še manjSa mnoiina mwarske- ga kleja, cena 38 K za kilogram. RefU4c- tanti naj pridejo takoj po nakaznjc-e k taf- uiku. — Za mlinarje Imamo na razpotago nekaj svlle ra stta št. 7. Prijavrti se f© treba nenmdoma. ker se sicer svfta odda iedncmu odjemalcu vsa. — Obrtnike. kl Se niso včlanjeni prl druJtvu, porlvijamn k pristopu, od driritva naročeno Wa{?« %e oddaja le druStvcnim rednim članom M» lastnih cenah, kl so precej različne od tr- Rovskih ceu. Clanarina zna.^a tnesečnf? Kovsklh ecu. Clanarina znaSa mesečno 4 K. pristopnina enkrat za vselej 20 K. Druätveni člani dobivajo »Obrtni Ve«l-% nik« brexplacno. 1. Sahovski 4urnlr v OJJu. V nr.ši tozadevni notici v zadnji Stevilki ^Nov« Dobe« vrinila se fe pomota. Kot tujnik ie bil izvolien p. Benčnn ml. tie s:osnod Düaki Iz zasedene^a oiemlia pvirr- dijo danes ob 8. uri zvečer v frornjih pro- storih Narodnega doma v Ceiju plesiil večer. Vabljena so vsa narodna druStvi. Ker jt* člsti doblček namenjen iredeM- skeinu skladu. prosimo obllne udetefbe. Pust na Bregu danes zvečer v Ü6- stilni »pri kapucln&keffl tnostu«. Tzvrit na vina in jedll Cene zmerne. Priekl vkUp! Ne iK»abte ali prhi na naS faSenk, nicoj večer na Bre« k B«LU ÖOTemu JoftM na Skarpo! Lormerfatjee je že na pipi, jclbajnce do tfldl cast fcfefl!. Eden de prnesa pun ko§ Spajsov soboü. ka mo resen iidane vole. OuČa pa dt te §e keri drüfci. Te pa prtte all vs! mali nlo4i se ?-» krSil vp& Itim ncpolKKW značai orffanteadje * fesn, dn se I»1 oovdrtHata s sirani ffovor- nJkov oooyicitV zdruJente v socijalno- dcm. srranki Mcd drusim jo oovdarjal ^evornik Mc/narič. da it« potrebno zdru- leak slov. inv. r hrvatsMmt in bosan- skJrn komiMJistfftiim Invallditlm drttSt- v«n tcr se Izra*«. da sta HubÜanskl i« CCftki s>dhor strankarska. ker sedljo v nfctn start oriroma mhd! denjokratl. h i««a fa razlocnn razvtdno. da hočelo po- šairtcznlkl sprarlti organiiactyo vohi. ifv. v rrvke socffalne demokracljle. Kon- €n*i le Win od navzočih «wrejeta resolwi- to. k&tere vsoWno prihodnjJč objavitno. 7a resotuciiio fe glasovalo 36 gflasov. Najdene stvari. Due 26. prosinca se-Je naSla na LJubijanskl cesti srebrna zapestnica; dne 7. svecana se je naSlo pred k'avarno PreSeren v Aleksandrovi uHcl črno Žensko ogrlnjalo (Kragen) i? pHla. Kdor dokaže lastninsko pravico, dob* omenjeno na magistrate ZguWjena je bila črna ročna torbica z vseblno 3 bankovcev po 100 K, 5 znamk in Wag. Ustek tvrdke Htfnigmann. ONEVNF NOVICE. Za okroiite wtrawike so Imenovaol: V &. Iljii v Slov. gor. dr. Kamllo Moro- C0Ä; v Kostanjevici dr. Ivan ivanJJevi? \ii v Sevtiici dr. Stanko do Qleria. Nadzomtko« vseh öasbenih Sol lu wkvoflov v StOTetttf imenovala je vlada VMf«cttl$kesra profesorfa dr. Qojmlra Koogres Kigoslovtuisktti doferovoU* cev se ie vrSll v ntdeljo, diie 8. tm. v Rlgrebu. Po delegatlh fe bilo lastopanih 6ŠJ0OO dobrovoljeev. Regenta kot pokro- vitclitt.je zastopal general Matič. Dobro- v«^d so poslall mirovn! deles:aciji v Pa- Hten resolucijo, vr kateri izrekalo obžalo- vaitfe nad ultimatum, apelirajo na praviL- H4S* velesll in na Izvcdbo Wtlsonovih na- č«3 ter izjavljajo, da so pripravljeni žrt- vtvati, vse, preden pustijo. da W tu|a no- 8ffr teptata svete probovo našlh očetov. Ratlasritev veleposestev. Mlnistrski svet te razpravUal v svoji scH dno 10. tm. q važnih \T>ra5anjih aprarnc reformo. O- 4dhrena jo Wla uredb« o razlastftvl vc- lüfosestcv. Prra operna predstava v BeoRradw Je boa 11. tm. v zaČasni z^radbi narod- »«ira piedaliSča. Nova amertfka akctU za gloveoske weze. V LjuHrfano ?e dospel newyorSki *K»r>ortni rn eksportni trj(ove<: ter posest- IÄ meniainfee g. Leopold štniket. doma I« 94. Ruperta ter narnanll. da prlpravfja- | temu uganjfa^- ni« vso pozornost, pa tudi strainlke in javnost porivljamo, da vsuk tak sJuCai brezobzirno prljav?. Treba K*. d^ se r. lastno močjo 'obvarujemo nadaljwaa na- vijanja cen, Sestanek tesarsklli mofctrov [y. sio- venijie v svrho tistanovit\'e ^trokovnc zadruge se yrSi v mestiii posvt'tüvftlnjci (magistrat) v LJubljanL djn; 2i. , tm. ob 10. uri dopoldne. Na in sestan-ek so vabi- io vsi tesarski moistri iz oeie Slov-cnije, kcr gre za ustanovitev vek^a^ru- ,qo- Sioodarskc strokovne orffaflizaclje. OOPiSI. SoSianj. Citalnic« prue
  • l ponovno k regentu ter mu podal pismeno ostavko, katero je pre- stolonaslednik sprejel. Kolportlranje Hate novega kabineta* Beograd, 15. februarja. V mestu se kolportira lista novega kabineta iz opozicijonalnega bloka. Kot načelnlk vlade se imenuje Stojan Protič, pod- predsednik kabineta dr. KoroSec, v pra- vosodju BeneS, za notranje zadeve Ve- Hzar Jankovič, za finance Momčilo Nin- čič, za trgovino In promet dr. Surbin, za vojsko in mornarico general Pešič, za ftume in rude Banič. Javnoat pri- Cakuje z napetostjo potek dneva in odloCitev regenta 0 osebnosti, kateri bo prestolonaslednlk poveril se«Uvo nove vlade. Domnevanja In avdljcnce. Beograd, 15. februarja. Vopoaicljo- nalnih krogih sc raCuna z možnostjo, da bo regent poveril sestavo novega kabineta dr. Draži PavloviLu; v zveti s tem se imenujeta za predsednika Stojan Protič in dr.Mil.Vesnič. Dr.Pav- lovič je bil sprejet pri regentu in sma- tra se za verjetno, da ga je prestolo- naslednik vpraSal, ali bi zamogel se- staviti nov kabinet. Vavdijenci so WU tudi ministri Kora«, Bukäeg, Krlstan in Krizman. Jadransko vpraSanJe. Pariz,"! 5.februarja. Londonsko po- roLi!o Matina pravi h dobrega vim, da je Nitti koncem seje vrhovne kon- ference predlolil vaino izjavo. PoročiJ je Lloyd Georgeju in Mlllerandu, da bo Italija v slučaju uveljavljenja Ion- donskega pakta dala zasedeni Dalma- ciji popolno avtonomijo 1 vsemi pra- vicami. — Poročevalec dostavlja, da zamore ta izjava izpreraeniti vsa do- sedajna posvetovanja. (Mogoče, toda našega jugoslovanskega ataliiča ne b« Eogla izpremeniti. — Op. ur.) Odllkovanja Trancozov. Beograd, 15.februarja. 31 odličnrh osebnosti iz Francije, ki so se izkazali kot veliki prijatelji na5e drlave, je bilo odlikovanih z redom Sv. Save raznih stopinj. Rttnuni se mnHtalo tz Ofr«ke> Ly^on, 15. febr. Ix BukareSte $e Jav- Ua, da je rumunski ministrskl sve4 skle- nil umakniti rumunske cete od Tisc do Clemenceaujeve čtte. Umlk bo traial t ozirom na teikočc v ieJeznJCoera pro. metu in vsled pomanjkania prcmogft btf- zu 2 meseca. Vraltev awtrQskih vietnikov. Dunai, 15. febr. Ii driavne komtiil« za povratek avstrliskih vojnih vjeteikov se poroca, da bo v 14 d»eb odiel prvl danski parnik v VUdivostok v svrbo, da prepelje tarn se nahajajoče avstrijsfce voine vjetnlke. RAZNE VESTI. Produkclja tobaka se bo vsled sklepa uprave državnih monopolov zvi- Sala na 10 mUijonov kg. Zaradi tega dobe tobačni delavci draginjske doklade in druge priboljške. Dete — polkovnlk. Kako smešna je bila navada imenovati prince te ob rojstvu za visoke dostojanstvenlke, kaLe dogodbica iz bivSega dunajskega dvora. Ko se je komaj porodil cesar- |evič Rudolf, dobil je naslov polkovnika. Kmalu na to so govortli Dunajčanje, da je cesar-oče dobil nekega dne od dojilke, katero je vpraSal, kako je $ princom, odgovor: »Vaše cesarsko Ve- ličanstvo, gospod polkovnik se je ravno zdaj v plenice p.....I« — Prlailna vpokojltev. V NemSki Avstriji bodo z 29. svečanom vpokojlH vse častnike, kakor tudi vojaške urad* nike, ki služijo že 30 let. Nov petrolejskl vrelec 90 našli v Alzaclji v bliiinl mesteca Pechelborna. Vrelec je tako močen, da daje dnevno 30 ton. Iznajdba v varnoat ladij. Mar- conijevo druStvo je izumilo nov načln, kako morejo ogrožene ladje pokllcati na pomoč. Izum tlči v napravi alarm- nih zvoncev, ki v slučaju ogroženja ladje začnejo delovat; na vseh bližnjih ladjah. Torej ne bo treba več telt- grafistov na krovu. lndljancl bodo kmalu izumrlt. Rudeče pleme bo, kakor piše »Arkansas Gazzette« kmalu izumrlo. Bolj nego žganje, ga uničuje stik s civilizacijo. Pleme šteje §e kakih 350.000, Je bo- gato, ker ima v svojem teritoriju rude, gozdove, petrolejske vrelce, paSnike, vendar se je scačelo v zadnjih deset- letjih baviti tudi s trgovino. Pri tem se ženijo Indijanci ponajveč s sosed* nimi italijanskimi kolonisti. Potomcl so potem belo-bakreni, otroci teh pa sko- raj beli. Po takem bi to nekdaj tako močno Ijudstvo v teku 50 let izumrlo popolnoma. Teles onska *tew. urcdniSiw« „Move Dobo" i« okiH>žnega iainiitva JDS v Celju j» 53. ~ Strap 4, »NOVA D 0 I A« Stev. 21. Mufti Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Pellerjevega pra- vega Elza Ftuida in odpravljene 50 bo- lečine! 6 dvojnatih ali2vcliki specljalnl steklentei 27 K, Fellerjev Elza mchtolni črtnik, en komad 3 K 50 v. 2«lodec Vam ni v redu ? Nekaj pra> vih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so do- bre! 6 škatljic 12 K. Pravi balsam 12 steklenic 30 K. Prava 5vedska tinkttua 1 vclika steklenica t2 K. Omot in po5t« nina posebej, a najceneje. Ev0ea V. Folier, Stubica dolnja, E!sa- trg it. 356. Hrvatska. 1590 D 15-4 Kam pa danes na Pust? K Radeju na Breg, kjer bo velikanski dirindaj! NajboljSa vina, krapi in svinjsko obličje Vas bo gotovo spravilo vdobrovoljo! Rotel Evropq, Celje Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, iia se bo s 17. februarjetn začel točiti ?z~ vrsten halo/.an (letnik 1917). Se pripo- roča Karol Dremel, restavrater. 549820 Razglas. Minula jesen ni bila povoljna za sejanje. Radi tega je ostala znatna po- vrSina zemlje, zlasti v naSih južnih po- krajinah, neposejana. Ker je v največjem interesu države, kakor tudi vsakega pojedinega držav- rjana, da pridemo do kar nnjviSjega žitnega donosa v tem letu, pozivlja mi- nistrstvo za prehrano in obnovo deZel vsa oblastva, vse kmetijske organiza- cije in lastnike zemljiSČ, da zastavijo vso silo, da se zemlja zaseje kar naj- več z jarim žitom in tako nadomesti, kar se ie zamudilo v minuli jeseni. Ministrstvo hoče dobavati iz aktiv- nih pokrajin potrebno množino semen- skega žita. Žitni zavod bode izvedel dovoz tega žita in ga izročil slovenski kme- tijski družbi, da ga razdeli med kme- tovalce. Naročtla za semensko žHo naj se tedaj poSiljajo slov. kmetijski družbi v Ljubljani. Mestni magistrat celjski, 9. febr. 1920. Za vladnega komisarja: 249 1 Dr. Žužek m. p. St 77 Hazglas. Vse v mestu Celje stanujoče ba- bice nai se zglase dne 18. tm. ozlroma 19. tm. med 10. in 12. uro pri mestnem niagistratu, soba St. 11. Mestni magistrat celjski, 12. febr. 1920. Za viadnega komisarja: 253 1 Šubic m. p. ]amshe bPDjnihe in iaiftSki les kupim večjo mno- Žino ter plačam 4m dolge 10 cm St- roke in 20 mm debele krajnikc po 2 K 50 vin. komad franko vagon. Ernest Marine, 25« 3-1 Sv. Pavel pri Celju. Pösojilnica v Vojniku r. z. 7. n. z. vabi svoje Clane na svoj 2iredni obeni zbor. kateri bo dne 29. februarja t- I. ob 15. uri v pisarniških prostorih s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Sklepanje 0 uporabi čistega do- bička. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. Nasveti. Opomba: Ako bi občni zbor ob tej uri ne bi) sklepčen, vrši se eno uro pozneje drug občni zbor, ki je brez- pogojno sklepčen. 255 1 Zgubila se je zlata zapestnica z uro (v četvero- kotu) z napisom »Ostern 1918 St. A.« Najditelj naj odda isto proti v'soki na- gradi v prekajevalnici Junger v Pre- §ernovi ulici St. 4. 252 1 Ker se je zvedelo, kdo je pred nedav- nim časom vxel v gostilni »Marodni dom« v Celju rumeno svihiato 5erpo, se dotičncga pop-ivlja, da isto tekom 14 dni odda pri trgovcu g. Ivanu Deiko na Deikovem trffu, sicer se liode sod- nijsko postopalo. 254 1 Zidna opeliiia dobro ohranjena, in klobuki xa ipargelj na prodaj v Celju, A5kerčeva ulica 18. 256 3-1 Ha ppodoj sta hiss pred grofijo št. 18 in v gosposki ulici 5tev. 25 v Celju. Plstnene ponudbe je vtožiti v Hkvldacijski plsarni v Celju do konca februarja 1920, 2S7 2-1 9>roda se zidana hiSa in približno 3 orale zemlje za 27.000 K. Poizve se pri Anton Ple- menta5, Zbelovo p. Loüe. 248 t Razpis. V toplicah v Dobrni pri Gelju se I'd l«tošnjo sezijo razpisuje mesto kopališkega zdravnika z ginekologično predizobrazbo. Primerno opremljene in kol- kovane proSnje j« poslati do 22. svečana 1920 poverjeniStvu za javna delu v Ljubljani, kjer se dobe tudi potrebne informacije. Pripominja se, da pristojajo zdravniku brezplačno običajne na- turalije, glede morebitnega remu- neriranja je pa staviti v prošnjah to^.adevne zahteve. V Ljubljani, 7. svečana 1920. Vodja poverjeniätva za juvna dda: Inž. Hlinar. 245»- H H Ub|IU |iUafi30l VU, in poslopje v krasni legi, blizu železnice se proda. VpraSa se pri gospej Karoüna Artman, Sv. Juri, ob južni železnici. 231 2—1 Lep, dobro ohranjen harmoui) in dva dobra glastovirja ima za prodati gospa Karolina Artman, Sv. Jurij ob južni železnici, 232 2-1 Slavbeno in galan- I terijsko kleparstvo I * tint. Joita nasl. ™ Franjo Dolžan -—~—- Celje —----- 26 Kralja pohlÄtwo in i»petniUe ize$eSfee ima v tit-. Msrija tapta Gospovle« iftHca 23. Narofiia se izvr5r»>eio tv>čno in so^ctno. IVo Kramar, wg^ pepca jKramar roj. JerčaUov^a -N poročena 'V' KssVcnj SV. Peter V Sa^. dcA. _VJ 11. sveCana 1920. 258 1 V. PR ANC KRAMAP CELIE Na debelo m drobno! Ka debe^o m drobno ! 375 52—51 Zaloga igrftL, galantcrijskoga. norimborSkoga in modncga blaga tcr kranjskih iy,delkov. Velika zaloga najboljših stročtiic in eig. papirja, ZrJrounJh dr. Ernest Hyzienshl se je preselil iz Raöja v Palj&atief kjer ordinira od 18. svečana t.l. naprej vsak dan v hiši preiš- njega zdravnika g dr. Novosada- _________260________________ HOTEL BALKAN V CELfU. 1YÄBILO! Na pepelnično sredo, dne 18. svečana \ slanikova poledina : s Konceriom. 25 J Velika izbira rib. Mm sIoü. Iqom»Celju pričakuje v najkrajšem času več vagonov šved skill vžlgalic ^ ter sprejema naročila v predznambo. ^ 270 2-1 RestauPQcijo „Narodni dom" v Celju priporoča cenjenim gostom vsakovrstna domaCa in banatska vina ter prvo- vrstne buteljke. — Topla in mrzla j*diia vsaki Cas na razpolago. — Sprejemamo tudi abonente. Cenj. nieščanom kot tudi deželanom se priporoča za obilen obisk 23810-1 Ivan Cerne, I Kf%tigarna* I itmetsstne» \ muziKalije Mr • v t Zaloga paplrja, plsalnlh in risalnlh potrebSčln na debelo In droono.