Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
VeJja za vse leto ...
Za pol leta.....
Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto
n
i
$6.00 $3.00 g $7.00 |
$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih idelavcev v Ameriki.
1 S
D
The largest Slovenian Daily in tLe United States.
Issued every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 202. — ŠTEV. 202.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress <Jf March 3, 1870.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 29. 1922. — TOREK, 29. AVGUSTA, 1922.
VOLUME XXX. — LETNIK XXX
SENAT ZA ZAPLEMBO PREMOGOVNIKOV!
Senatorji so proti kontroli železnic, a za zaplenjenje premogovnikov dežele. — Kongres čsjka na sporočilo j predsednika. — Obe stranki sta proti temu, da bi i vlada obratovala železnice. — Potreba neposredne
akcije.
ČETE PROSTE IRSKE DRŽAVE ZASLEDUJEJO USTAŠE
Washington, D. C\, 28. avgusta. — Kongres ni danes ni<Vsar nkri-nil v zadevi stavke premogarjev in želez-arji'v. I>o>ti I m i nature«' <*lvisno «><1 sporočila, katero prinesel si-nator ( luninins o<l predsednika, ko se l»o Udiiji vrnil s svojega kratkega kri/arenja na krovu jahte Mayflower.
t' bodo najbrž predloge, 1 «
ho
b ►m«
do d i
pmi
sedanj« m < Iposici raz« wna družbi A repu* m i t r
jale predsedniku jh>1-prevzanie in obratuje-premogovnik« dežele. , t i kaj or a so pre vzet ja > najbrž zadržana, (Jla-i>pn»tujrjo številni se-ip!enjenju železnic ob "•a>u.
te skupine je dal i z-»r Watson iz Indiane v »ii]>a, ki j-- načelnik ikannkega narodnega ko-Ta dva
Pr'
zvezn«
nsu obratovanju že v slučaju najskraji Oba sta mnenja, da ni š<
zme razven šje potrebe, prišel
tak korak. Zakonodaja, ki bi dajala pred • Imku polno«!'**, <la obratuje železnice. n«* ugaja nobeni izmed nasprotujočih si strank v sedanjem sporu. Železniški magna t i s<» | :-epr»čani. da lahko zlomijo v kratkem času stavko, če ne bi» predsednik utaknil svojih prstov vmes. Stavkujoei uslužbenci pa so prepričani, da bi vladno obratovanj«' ne pomenjalo nič drugega kot prikrinkan poskus, da stila ta način zlomi stavko.
Na drugi strani pa priznava-
ŽIDOVSKO GIBANJE IN LIGA NARODOV
jo. Vsi. da je položaj »lede t,- menu, da se proslavi pet in dvaj-
ga premoga tako resen, da je ne-l».vr<-<ina akcija absolutno po-trebna, da se zajrotovi primerno produkcijo premojra. Oni, ki so v te>nih stikih s predsednikom, so mnenja, da je ustavnost uporabe rovov za nedoločeno dobo
Dr. Sokolov je izjavil na zio-nističnem kongresu v Karlovih varih, da bo Jeruzalem mednarodno glavno mesto miru.
Karlovi Vari, Čehoslovaška. 28 avgusta. — Lijra narodov je ži-v dovska id**ja, in Jerusalem bo I>'»^tal nekega dne glavno mesto svetovnega miru, — je rekel dr Xahum Sokolov, načelnik zioni-stovskejra izvirševalnega komiteja, na |>osebnem sestanku Zionist ične konference, ki se je vršil tukaj.
— Litra je priznala naše pravi-<*e do našega nekdanjega doma. — j«> nadaljeval Sokolov. — Mi Židje po eelem svetu bomo napravili boj Lige našim bojem ter ne bomo preje počivali, dokler ne bomo izvojevali konečne zmage. —
Sestanek je bil sklican v na-
STRASNO HUDA ZIMA PRETI RUSiil
Opazovalec izjavlja, da je položaj z ozirom na letino poln nevarnosti za sovjetsko vlado. — Kmetje se bore za žito, katero jim hoče vzeti vlada, da bi preskrbela mesta.—Transportacija je na višku svoje razoranosti.
Pariz, Francija, 28. avgusta. — Velikanska letina v v Rusiji, o kateri je toliko govoril Litvinov na konferenci v Haagu, se je naenkrat tako zelo skrčila, da preti deželi zima polna hrezprimerilih težkoe, soglasno s poročevalcem lista "Victoire'*, ki navaja svoj pogovor z inšpektorjem neke velike mednarodne tvrdke. ki je ravnokar završil po naročilu svojih delodajalcev pregled dejanskega položaja v Rusiji.
mmmmmmmm^
CŽrk
Posledica iiojt-v. ki so se završili okraju Cork med Četami proste irske države in ustaši, je
umor MVhaela Collinsa. znanega irskega voditelja. Slika nam kaže posadko v oklopnem avtr.mobi'u. ki bo preiska la. če je na parniku kak ustaš.
set o obletnico prvega zionistične ya kongresa.
— Današnji dan bo praznik za Žide po celem svetu. — je rekel dr. Sokolov. — Kar smo dosegli po boju }M't in dvajsetih let. se moramo r.;i hvalit i ženiju našega
SPLOSNA STAVKA V iUSIJA JE PROTI HOOVER NASPROTUJE FRANCOSKIH MESTIH PREDRZNOSTI FRANCIJE DRASTIČNI AKCIJI
Položaj e postal tako vznemirljiv za Moskvo, da so skrčili izdatke ter poslali v vse okraje rekvizi-cijske oddelke v poskusu, da se • nabere zadostne zaloge žita. S tem žitom po hočejo oblasti preprečiti stradanje v mestih do na-naslednje letine.	,
Dotieni inšpektor je bil poslan v Rusijo, da prouči razmere gle-Ijj^ de živil, transportaeije in financ. Izjavil je, tla je položaj glede vseh teh treh brezupen.
Položaj glede letine je baje 'bolj nevaren za boljševiško vlado
tov. Transportacija in 'finance so dospele do viška svoje razorano-nosti,. a ker je ruin v tej smeri več ali manj stopnjevit. ni ne-
FORD BO ZAPRL
SVOJE NAPRAVE
Ford bo prisiljen zapreti svoje naprave radi pomanjkanja premoga. — 105,000 ljudi bo začasno izgubilo delo.
Petdeset ljudi je bilo ranje- Trocki je rekel, da bi Rusija Predsednik jiarding se je po- varnost tako neposredna.
nih in trije so bili ubiti tekom bitke med vojaki in stavkarji v Havru.
ne mogla ostati pasivna, če bi Francija zasedla Ruhi ozemlje.
svetoval s svojimi svetovalci na krovu svoje privatne jahte Mayflower.
Havre, Francija. 26. avgusta. Moskva, Ru>i.ja. avgusta.
Detroit, Mich., 29. avgusta. —
105.000 uslužbencev Ford Motor
.Company po celi deželi izgubilo ker ogroža življenje kmc- , ,	. , .
^	.	'delo po 16. septembru.
Poleg teh bo prizadetih tudi par sto tisoč drugih delavcev, zaposlenih v industrijah, ki dobavljajo materijal Fordovim napravam.
Henry Ford je objavil to danes ter rekel, da mora zapreti vse
svoje naprave radi pomanjkanja
}
dežele morajo
V Moskvi baje nič več ne prikrivajo dejstva, da se obeta prebivalcem mest celo slabše življenje v tekoči zimi kot v pretekli, premoga. Vlada se zaveda v polni meri de- — Industrije
Več sto Amerikaneev se mudi v 1 Rusija je že skrčila svoje bojne tukajšnjih hotelih, ki čakajo na sile na 800.000 mož ter je vedno odhod francoskega parnika "La pripravljena vd-Kv.in -v tvim.-rr-|
Washington, D. C . 27. nvg. — Na svoji jahti "Mayflower'' s« je predsednik Harding posveto čiti -e katere-j val s tajnikom lloovčr in Fal! Savoie", ki bi uigral odpluti ju- koli razoroževalne konference, ki ] generalnim pravdnikom Daujrh- Volgi. Kmetje prosijo, naj se jim je v še naprej, — je rekel Ford. tri. Radi popolnega prekinjenja bi nudila jamstva za u-peh. Ona ertv-jem ter senatorjema Cumm- ne zapleni pridelkov, ker nimajo Stavke v premogovnikih in na vse delavnosti v pristanišču vsled n'e namerava vprizoriti nobene , ins in Kellogg glede vladnega o- baje dosti niti za svoje splošne stavke v skoro vseh tu- neposredne intervencije, a je mne( bratovanja premogovnikov za shi- družine, kajšnjih industrijah pa je malo "ja. da je napad vedno mogoč čaj, da se spor med delodajalci vrjetno. da bi mogel parnik v res- ter je dvomljivo če bi mogla osta- in delovci hitro ne končal.
jarfskega položaja in rekvizieij- dvigniti svoje roke ter se uda t i v ski oddelki so že odšli v vse po- teku par tednov, če bo trajala krajine, celo v stradalni pas ob stavka premogarjev in železničar-
lastne
niči odpluti kot določeno.
Cene v hotelih rastejo napre-stano'in ker ne vozijo poulične
ti pasivna v ,1
dvomljiva, vendar pa s*> n»> bri- j nesmrtnega voditelja. Teodorja kare, računajo taksi šoferji Ame-gajo za ta ugovor. Če ne bo v naj Herzla. ki je položil temeljni ka-1 rikancem povsem pretirane cene
krajšem času sklenjen dogovor v , men našega antracitnih poljih, ne preostaja; Vla.li m- drugega kot prevzeti j	brziljavk
rove ter jih obratovati na svoj
ibanja.
estanku je bilo sklenjeno
Pf dau-u,
račun.
DE VALERA BOLAN.
Cork, Irska. 2S. avgusta. Soglasno z avtentičnim pnror-ilom ,
je že precej izboljšalo zdrav- ne svetovne organizacije, da
javke Maksu Xor-enemu prvih sledilcev Herzla; Balfourju in baronu Roth*ehildu, ki je ustanovil prvo židovsko k<»lonijo v Palestini.
Senzacijo me<« delecrati je pn-vzročilo ugotovilo dr. ('haim Weizmana, predsednika zioni>tič-
ter delajo lep denar.
Pozno tekom današnjega večera so čete zavzel Franklin Club, kamor je pribežal« en tisoč stav-
lučaju. da bi Francija navalila na Ruhr okraj ter prLsilila Poljsko, da obnovi svoj spor z Nemčijo.
To je izjavil Leon Trocki. sovjetski vojni minister, tekom nekega pogovora s časnikarskimi
Kljub številnim nasprotnim trditvam domneva večina tukajšnih opazovalcev tozadevnega položaja. da ne bo prevzela vlada v tej skrajni sili niti antracitnih rovov, niti železnic. Znano je, da nasprotuje tajnik Iy>over odločno vsakemu takemu koraku in
železnnicah so po mnenju Forda krivi finančni interesi, "denarni baroni, ki imajo v svojih rokah delavske unije ter javni uradniki državni in narodni, ki so popolnoma impotent ni v tej veliki krizi — je nadaljeval "Ford.
— Stavke bo konec, ko bo večina naroda tako premražena in Kar se tiče transportaeiie. so-1 . . , ,	.	,
' .	. lačna, da se bo posluzua d rasti -
glasa jo vsi kompetentni ljudje.
V gotovih pokrajinah so se pojavile takozvane "zelene tolpe*', da branijo žito pred zaplenjen jem. Ne more se za enkrat i napovedati vnaprej ,kdo bo izšel kot zmagalee tega boja.
poročevalci, ki s<> mu stavili ne
številno vprašanj irlede notranjih ,' njegovi argumenti so tako mo-in zunanjih problemov Rusije. J nočni pri vseh vladnih posveto-karjev, ki so preje demonstrirali Kekcl je da vUda seda - v Ku>iji j vanjih, da bodo tudi v tem sluča-
po cestah.	^	m i r, da se ministrski predsednik j ju gotovo prevladali.
Preko dneva je bilo ranjenih	Lenin lahko odpočije, čeprav je ' Razventega pa je opaziti tuka*j
petdeset ljudi in trije so bili ubi-	v neprestanem stiku z vsemi važ- tudi naziranje, da se je spustilo
ti. Med mrtvimi sta dva civilista,	nešimi državnimi posli.	v javnost poročila glede zaple-
da je slabša sedaj kot je bila pred enim letom. Leta 1921 so dobili Rusi sto lokomotiv od Nemcev, a večina teh je že sedaj ne-porabna ter stoje na stranskih tračnicah. Več reda je na progah I kot ga je bilo preje, a ta red je i red pokopališča.
atveno stanje Eamon de Valere, bilo sicer nemogoče doseči spora-* ki b'/i v neki hiši v bližini Ban 'um z arabsko delegacijo v Lon d<>n;» *	don" "
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALIJI IN ZASE DENEM OZEMLJU
se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah.
Včermj so bile na^e cene s!cdečr:
Jugoslavija:
Raz!*.>iija na za<lnje tn^te in i7.[tiar-uje "Kr. poštni Čekovni urad in "Jaiir:iiiska lianka" v I-jiil>ljaui. Zagrebu. Keogaradu. Kranju. Celju. >Ia-rihoru. Iiuiiroviiiku. Splitu. Saraj«*vu ali drugod, kjer je i»ač za hitro izplačilo najugodneje.
300 kron ____ $ 1.10	1,000 kron ____ $ 3.40
400 kron ---- $ 1.45	5,000 kron ____ $16 50
500 kron ____ $ 1.80	10,000 kron ..'. $32.00
Italija in zasedeno ozemlje:
Raz|H>ši!ja na zadnje |«ošte in izplačuje "Jadranska banka" v Trstu, Opatiji in Zadru.
50 lir ____ $ 2.75	500 lir____ $ 24.00
100 lir ____ $ 5.10	1000 lir ____ $47.00
•300 lir .... $14 40
Za pošiljat ve. ki presegajo znesek dvajset tisoč kron ali pa dvatisoč lir dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust.
Vrednot kronam, dinarjem in liram mmIjiJ ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tepi razloga nam "ni mogoče (»odati natančne cene vnaprej. Računamo «-eni miega «lne, ko nam <lospe jioslani il«*nar v roke.
Cilede izplačil v ameriških dolarjih glejte pnvbm oclas v tem listu.
■Denar nam ji» i>oslati najt»«Ije jk> I>omestic Money Order ali pa New-York Bauk L»raft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. 7.
Stavku jc preprečila razkladanje z ameriških parnikov Bffna in Hastings. Effna nosi tovor ! bombaža iz Galvestona in Hastings bombaž in kavo iz Mobile. : Ala. Ameriška tovorna parnika Olcn in Drvden sta odplula v firuira pristanišča.
Osemnjast tisoč mož je rast a v-kalo, <la dajo izraza svojim simpatijam do kovinarskih delavcev. ' ki se v zadnjih dveh mesecih niso hoteli vrniti na delo ter sprejeti deset odstotno znižanje plač.
Le šeststo vojakov pairuiira po cestah in pomolih, a veliki oddel-iki vojaštva so pripravljeni izven mesta, da nastopijo v slučaju potrebe. C'ete so odstranile vse kamene s cest. ker so se stavkarji posluževali kameno v kot orožja proti vojaštvu.
Glede ameriške pomožne administracije je izjavil Trocki, da jo smatra ne le za Človekoljubno napravo, temveč tudi orodje, potom , katerega se Amerika lahko zanesljivo informira srlede razmer v Rusiji. Dostavil je:
— Jaz sem popolnoma miren • frlede razultatov take preiskave. Pozneje, tekom pogovora, pa je rekel, da se poslužuje Francija prav takih taktik kot so potrebne. da se prisili Nemčijo do revolucije.
njenja rovov in železnic izključno lo v namenu, da se premotri in sondira javno mnenje glede tega vprašanja. Administracija hoče baje iznajti, ako bodo reagirali tako delodajalci, kot premolar j i in železničarji na tako misel.
Predsednik je še vedno prepričan. da bo položaj v antracitni industriji uravnan v teku par dni, kajti uravnava nima nobenega posla z vprašanji plače ter-delav-
ne akcije.
— Nadaljni obstoj teh nemirov v ekonomskem življenju naroda je enostavno pripisovati požreš-nosti in skoposti Wall Streeta. — je trdil Ford ter dostavil, da obvladujejo Wall Street interesi železnice, premogovnike in javne naprave dežele.
Izjalovljenje pogajanj za urav-nanje stavk znači, po . mnenju Forda, da obstaja zarota, potom katere se hoče naprtiti vladi iz-mozgane ter zadolžene železnice Havre, Francija. 2čv avgusta, j za dobro ceno ter izmozgati iz na-Številni vojaki in stavkarji so hi-j rod«, nadaljni denar potom pre-li poškodovani včeraj pri nadalje- visokih cen premoga, vanju izgredov, ki so «e završili Objava Forda je pom^njala tukaj v soboto. Boji dneva so se! najhujši udaree, katerega je do-
STAVKARSKI IZGREDI V HAVRU.
pričeli, ko so stavkarji napadli orožnike na konjih tekom poi>ol-
PREMOGARSKI BARON V HER RINU BO PRODAL SVOJE PO SESTVO.
trajnosti kontrakta. Delavci za-— Ali mislite, da hi mogla o- litevajo. naj bo sklenjen dogovor stati Rusija pasivna, če bi Fran-; veljaven do leta 1924. a deloda-cija navalila na Ruhr okraj terjjalci hočejo jamčiti dosedanje s pomočjo Poljske provoeirala plače le do prvega aprila naslcd-nov evropski konflikt ? — je vpra- njega leta.
šal.	' Senator Cummins iz Iowe, na-
1 'elnik senatnega komiteja za med-
Iržavno trgovino, ki je v stalnem
stiku s predsednikom tako glede
premogarskih kot železniških žare bi prišla prilika za revolu-; dey> -Q rekel danes xopet, da je
c i jo v Nemčiji, potem bi pred-'
nih pogojev. Delodajalci in delav- dneva. Dodatne čete so prišle v <-i so le različnega mnenja jrlede mesto.
Vlada smatra generalno stavko v Havru za izključno politično stavko ter je trdna v svojem skle-
Ko so ga vprašali, kaj misli o i j tem, je odgovoril:
— Dvomim, da bi moirla.
pu. da jo zatre. Stavkarji pa zahtevajo. naj vlada izpusti njih aretirane voditelje.
pripravljen predložiti predlogo,
__j stavijali Rusija in Nemčija nepre- j ki bo dajala vla<Ji poinomoč, da
)	j magiji v blok. v ekonomskem in = prevzame premogovnike.
Cleveland, O.. 28. avgusta. — j poljedelskem smislu, — je izja- _ ^ ne bo stava y antraeitni William R, Lester iz tukajsnje-a I vil Trocki. Rekel je nadalje, da | industriji uravnavna v teku par
, mesta, lastnik površinskega rova j S(1 gotovo slabo razlagalo to , _ je rekei _ [)0m vložil
v Herrinu. 111.. kjer so stavku jo- j trditev v Ameriki, a dostavil smeh prf,a!oiro. Ui bo daja1a predsednici premogarji tekom junija ubili j ljaje: — Tam sem itak že na sla- j ku poinomo^ t]a prevzame rove. več stavkokazov, je objavil danes ^nt glasu. — Obraz Trockija se|položaj je postal skrajn0 TQScn po svojem povratku iz Illinoisa, I i*' zresnil, ko ga je poročevalec j jn ne j)0 nravnava dosežena v da bo v teku par dni prodal svoj j Associated Press vprašal, če na- , najkrajšem času. mora vlada na-rov Southern Illinois Coal Com- J nierava * vlada vrniti prostost po- stopiti.
panv.
I Lester je rekel, da ima dosti ' Herrina in da bo prenesel svojo j delavnost t kak 'zdravejši kraj\
litičnim organizacijnm strank kot je sovjetsi
d m tri h
Senator Cummins je rekel, dn i je vsa zakonodaja, tikajoča se — Ko bo kapitalizem poražen, prevzetja premogovnikov, pri-<— se je glasil njegov odgovor, j pravljena in istotako zakonoda-
živel Detroit izza časa indu^trš-jalne depresije pred dvemi leti. Fomenja namreč, da bo izgubilo delo 75,000 mož. zaposljenih v Highland Park, River Rouge in Dcarborne napravah Fordove kompanije. Trideset tisoč nadalj-nih delavcev, ki so zaposleni sedaj v različnih Fordovih tvorni-cah, raztresenih po celi deželi, bo tudi izgubilo delo. ja, ki se tiče prevzetja železnic.j — Normalna dnevna poraba Vlada pa bo prevzela železnice premoga v Fordovih napravah, šele potem, ko se bo prepričala, da znaša 3600 ton.	i
železnice ne morejo zadostiti po-j Ugotovilo, katero je izdal trebam prometa.	;Ford, pomenja. da je izgubil bit-
ko, katero je vojeval tekom zadnjih par mesecev, da si zagotovi zadostno zalogo premoga, vsled česar bi mogel zdržati obratovanje v svojih napravaH.
Ford je izjavil, da nima niti najmanjšega pojma, kedaj bodo njegove naprave zopet odprte.
— Položaj z ozirom na premog je postal naravnost nemogoč. V zadnjih par tednih smo videli, kako se je vedno bližal položaj, vsled katerega bomo prisiljeni zapreti svoje naprave. Iskreno obžalujemo, da moramo storiti ta korak.	_ _ _____j
— To se bo zgodilo v najkrajšem času, — je rekel senator Cumins.
s C'e bo vlada prevzela rove, bo prevzela le njih obratovanje, ne pa lastninskih pravic. To ugotovilo je podal senator "Watson iz Indiane, ki .se je posvetoval s predsednikom teK je istega mne-Jija kot senator Cummins. 0e mogoče, se bo vlada pogodila z^last-niki rovov, a 5e se slednji ne bodo hoteli pogajati, bo enostavno prevzela rove ter jih obratovala na svoj račun.
{
r
C LAS NARODA, 29 AVG. 1933
"GLAS. NARODA"
Novice iz Slovenije.
(SLOVENIAN OA IL V)
Owned and Published by
■loTenio Publishing Company
(A Corporation)
WWNK lAKICR, f»r*«]d*nt
Btg 3 doma.	t je v tako škandaloznem stanja
Ivana Šega iz Za mosteca pri So- j da se ne da več voziti po njej. Na
peljali 90 sicer kamenja za posipanje. toda ga še niso raztrosili, če-
Peter Zgaga
Sugaslntmnaka
Ustanovljena 1. 1898
Louis benedik, Trtttur« dražici je pobegnila z doma s svo-
Of tho C o r o or »tion a nd A d d rcMoa of Abovo Office:	lOletllO hčerko pod imOUOm All-,
c^-uandt str««t. Borough ot Manhattan, Naw York city, N. v. dolšek ali Dremelj z namenom, da'Prav Je sezona za to tukaj. Čudno
se nam zdi, da je odpustila upra
O t. A 8 N 1 (Vole« Of t h«
t R O D A People)
odpotuje v Ameriko.
BAJKA.
Korupeija je rasla v deželi. Tako bujno se je razbahala, da so
SCatoL Seitanfa
Inkorporirana 1. 190/
|va cestne delavce, ki **> skoraj za postavljali bogu Graftu krasne

GLAVNI URAD v ELY, MINN.
leouetf C vary Day Except Sunday« and HoMdaya.
Za	t«te icto veli« um	M /MIICIIKO	Za	New York xa celo leto >>Mm	»7.00
Zrn	In C anado ........	............ *e.oo			
	pol wta ............	............»3.00	Za	Inozematvo za celo leto	»7.00
Zrn	t«trt lata ..........	............ SI.50		za pol leta ........	S3.5C
Subscription Advert IMrnenta
Yearly «6.00 on Agreement.
MQlaa Naroda" Izhaja vaakl dan Izvzemil nedelj In praznikov.
Ooptal brea podplat In oeebnoetl a« ne priobčujejo Denar naj aa blafovoU po-HDaQ Po Money Order. I'rl apremembt kraja naro£clkov prosimo, da ao nam tudi preJAnJo bivali««« naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
O L A 8 NARODA M Cartlan#l Street, Borough of Manhattan, Naw York, N. V. _ Telephone: Cortlandt 287«	_ ___
.preeno je pšenica komaj polovico toliko kn kor lan'r, dasi je pšenica v spies-i nem b« !jše rodila, nego o^'a'a ž:
Himen.
za premoč ter jo premagal. Kdor ni imel na vesti že vsaj
Glavni odborniki.
Predsednik: RL"DOI.P PffiKDAN, 933 K. lS5th St.. Cleveland. O Podpredsednik . LOUIS BALAXT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, O.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn.
Blagajnik: GEO. L. EROZ1C11, KJy. Xlinn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN' JIOVERN, 412 — 12th Ave. Uuluth, Minn. *
East.
iPRIJATELJEM BONUSA
Fran Kraševee, učitelj v Št. Vi- enega umora in desetih škanda-ta. Koruza je zdrava, a zelo potre- d n pri Stični, se je poročil z gdč. lov z gledališkimi igralkami, ni . huje dežja, /lasti v peščeni zemlji, j Faniko Jankovicevo, trgovčevo bil vreden elan visoke človeške Suša je napravila zlasti mnogo Hčerko v Mengšu.	družbe.
'Škode v Savinjske dolini, k j -r jej Poročila sta se pri Aljaževem Časopisje ni smelo drugega pi-vz -la vsaj eno četrtino hm< 1 j^.kega1 <Jomu na Kredarici pod Triglavom sati, kot navajati citate iz sv. i pridelka in skoro v.-- > otav >. Tudi: janko Ravnik, profesor ljubi jan- Pisma.
sadje odpada Dež. ki je /adnjič ^ega konserva torija in gdč. Mi- Strašna križarska vojna proti ;padel, je neprecenlj;ve vredno, če- Mrzlikarjeva. Profesor Rav nemorali je izbruhnila.
prav ga je še mnogo premalo.
mo
Gradba ceste v čracmeiiskem
okraju.	______________^^
Zadnji <'as ne razpravlja senat O llieeill drugem kot sa-j 1/ Beograda se poroča, da je fi-l v Spodnji Hudi nji pri Celju je J Vse
obonu.su.	nančni odbor dovolil znesek 25 ti-1po dolgotrajni bolf-zni umrl nad- ^Jti s
Ta razprava bo trajala >e par tednov, dokler je ne bo denarjev (100,000 kron) uoitol'i v pok., Franc Zopf, znani janih stranišč sploh ni bilo.
koiH-HO zakljlh'il predsednik Harding S svojim vetom. '^radbo ceste iz Bojaneev v Pri-' narodn jak in naprednjak.	ti v svetih knjigah ni nobc
r# i	....	'-1-j-i	i rod je v crn^nK*! jskem okrafju.
Zaenkrat namreč Ameriki m mogoče izplačati bonusa!	I
v znesku sedmih biljonov dolarjev, ne da bi razpisala novih Kralj lastnik nekdanje Muhrove'
vile.
nik je letos gospodar in oskrbnik Moralisti so nosili slike golili Aljaževega doma na Kredarici. žensk na banderah. jih kazali
otrokom teh jim pridigovali, da i Smrtna kosa.	. je nemoralno.st greh.	,
se domače živali so morale po dolgotrajni doi«ctu umri nau- biti spodobno v hlače oblečene.
kaj-nobenega govora o takih napravah. Najden utopljenec.	j Vsak zakonski par je bil 1>4)tl;
Tz Ljubljanice so potegnili trup- strogim nadzorstvom posebne me- j lo Valentina Bresfcvarja. ki je u-. todistovske komisije, ki je skr-
Vrhovnl zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E Ohio Street. N. e.
Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBAŠNIK. Room 206 Bakewell Bldg.. cor. Diamond
Streets, Pittsburgh, Pju StOllOll MLADIČ". 1334 \V. IS Street, Chicago, III. FRANK SKRABEC, 48L>2 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 4S0, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond, Wash. FRANK ZOR1CH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN riRC, TSO London ltd., N. IS.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 539 — 3rd Street. La Salle, 111. JOSIP STEKLE, 404 E. Mesa Avenue, I'ueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street. WuUkegan, 111.
and Grant
Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda"'.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSiljatve naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem nuvib Članov in bolniška spieevala naj Se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor -eli postati Clan te organizmi je. naj se zglaei tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drnStev ro pa obrnite na gl. tajnika. Novo druitvo se lahko vstanml s 8 člani ali članicami.
Generalni koraisarijat za tujski'tonil v Gruberjevem kanalu.	j be]a da se zakonca nista nikdar
proiujet v Sloveniji je poklonil kra-1
Strela je treščila
davkov
Značilno je pa to, da so se vse stranke izrekle za bonus.	Inromot v ftlnvAii i ii rwiL-lnnti	' --lt- i i i
približala drug drugemu.	1
....	■ r . . . .	. _ T. r	-	Vse otroke je samo Bog dal. i
lllh nagibov.	.Bohinjcem jezen., ki bo kralju,,b priliki nedavne nevihte v go- Zdravnika ni bilo v eeU dci?e.,
" * kot lovskl stan- Notar <lr spodarsko poslopje posestnika Fr jj nobene^a Kubar je prtMlložil kralju v i»odpis;juslina na Žirovskem whu. Po poklonilno listino, na podlagi ka-js]OJ>je se s.;J.er nj vžgalo, pač pa je . tere bo rzvršen zemljeknjižni pve-|strcja ui,,],, posestnikovega sina. pis vile na ime kralja
Dopis.
Za bonus so glasovale v edinem namenu, da se jim bo posrečilo dobiti zase tri ali štiri miljone glasov bivših vojakov.
JBomts za vojake je prva zahtevala " Ameriška Le-
Sija".
Hotius, ki ga je stavila na svoj program, naj bi napravil iz veteranov še močnejše in zanesljivejše stebre današnje kapitalistične družbe.
To jc tudi izrecno povdaril senator McCimiber iz North 1 lakote, ki je pa sedaj pri primarnih volitvah pro-i padel.
Claridge, Pa.	mii.»yktar stradal, ker v kempi se
Poročilo o koncu premogarske	hrane. !<i obstoja iz kruha, šura in
stavke, kot se je pi-ve dni pisalo	kave, človek kmalu naveliča. V
Bolezni si nobeden sam ne zs- po pi vih straneh časopisov, je na-	sedanjem štrajku pa niar.'- >v še ni
želi. in je vsledtega jasno, da je|Prav'h> pri nas prav slab vtis. N -	bilo in tu li v kempah še nLsmo

vsak Slovenec skoro v \^seh dru-Njegova izvajanja so zcinimiva ter se glase v izvlee- štv-h. ki pa nimajo ravno premaj-ku takole:	'line članarine. Kljub temu na so
( delovanje z,dra\xii'kov delovanje kakor nismo mog-li vrjeti. da l>i s- :>ili. Kadar pa do u-ga pride, bo I zoper božje odredbe.	na-s pustilo stavkati osamljene na prepozno.
_ _ . _ , .	, smrtni padec s Kolesa.	strelovodi ni bila m nobon!'»vojo ]Mist, o čemur Imamo West- .Mislil semr tla se zdajpazdaj o-
PosrtvDvalno Kočevje. « ob priliki slavlja r>01etnegH ob f^10^	', morelandčkni že lepe izkušnje. gladm. pa bilo skoraj nepotr,«b-
lz Korevja poročajo: Znano je. j stoja gasilske-a društva v Slov. i	^ se vendar snel ubo-	^	n0>	1;a ieteže * zabavljati ter
gi eloveski erv boriti proti streli , ' .	... . . - j	'	, -	, - -
I da v pittsburskem okraju se straj- »teti neet- premoga, ki ga naluze.
kaj<», in nekateri, ki niso hotel: ni bilo neumestno, vrjeti, so šli eelo na lice mesta. d«i Tako, bratje, držimo do konca! so se prepričali, drugi so se pa s t e pa gredo v Ohio, lllinoisu in pismi prepričali, da s«? tam še drugod n;i ckio, pa puhtite 11 a oddaljeni Sfavka, kakor tudi po Ohio in lili- podpori, tedaj je pa čas. da gremo
a je narodni davek danes tolik, j Bistrici je padel na bregu sv. .Jo- S i a se kemaj prenaša. Posebno ve-;žefa član gasilskega društva v Ho božji?
Iz knjižnic
ja to za narodno mešane kraje.itinjivasi in srreiialistični podžupan i;akor je n. }>r. Kočevje. Tu je'iz Orehovevasi Josip Breznik ta knjige posvetne
so odpravili vse vsebine. Kdor
ko nesrečno s kolesa, da ie čez 2 bi si p.redrznil trditi, da je člo-dni umrl v mariborski bolnici. vek s živaljo v kaki
žlahti. bi bil izobčen iz človeške noisu. Vrnilo se je le toliko pre- tud' mi. Xa svojo pest Westmore-" Velekapitalisti te dežele, katerim se je premoŽenje jse nal>rale v Kočevju letos Še sle-	Urednik — verižnik.	, družbe ter med živali poslan. jmogarjev na delo. kolikor je last , land še nikdar ni nič dosegel in
tekom vojne podvojilo, pot rojilo in nekaterih slučajih ee-	svt,t<4 v razm' dobrodelne na-| Jlariboi-ski socijalistični listič Edino le osla je bilo dovoljeno j nikov pod pisalo pogodbe, kar se tudi sedaj ne bo So že s tem malo
1«» počvetorilo, to/ari i o 1M> lie\V vorš kili listih da bi nrišli mene: /d Prenos Krodarjevih o- Volksstimme" se kaj rad zaga- C-astiti. kajti osel je v svetopisem- j pa nadaljuje dan za dnem. Tud talili, ker >0 pustili tem malim ro
, . - , . .. .-i	1 * ,	.	1 ,	stankov 1">ti0 K, za gladujx*e Ru-
na kant, ce bi jim bilo treba nekaj prispevati k bonusu ^ 1(J471 K za Pt,dp dvnUxo ju.
varjal pred mariborskimi okrož
se
onih vojakov, kateri so jim povečali premoženje.	gosiov. akademikov v Ljubljani
"Ce sta Že skopost ill doblčkaželjnost popolnoma H1>46 K ter za iJeeji in mattwinski uničili njihova patriotieiui čustva, bi se morali že vsaj dom 7160 K. Pri tem niti ne ome-nekoliko sramovati. O, gospod ]»redsednik, kako kratko- njamo	akf'n- Gor-nje na prijavil pri poii«-,iji kot odgovorni
vidne in pri/ete nas napravi nzkosrčiiost! teh časih '/T** \ran'ffl ^arodni urcd^tc§i; u?ta' rep5';lv je
,	i - -i i	, -	kočevski, sodelovale na so de- ip-ta l!WO. olusojen zaradi venfee- Xilt <l(l via
sph>snega nemira, v teh casili brezpostavnosti, kakorsne loma tudf m.m5Ue ™;du,ni, v „ja t-r je v»ied tega izgubil volil-'le kučemaj
min sodiščem bivši iiredr.ik tega - • ^ , - - . - rt,,., v« r .	..	.	ee je bil oslu j>nmerjan m prispo- Lina .\o
Usta Josip Stanainger, ker se je ^ ^
ske so morale biti za
atu pa do peta v debe-)'ompany podpisal«, se ne vemo. majke.	Tnijske plače, kot se poroča, so
Za vž i vanje mleka je bilo pre-
nja <d> korupcijo navijaleev cen tih knjigah nove in stare zave- j pri nas podpisujejo družbe pogod , vom in verižnik o v. Sedaj se je zago-ize ve(-..krat imenovan, in vsled bo. to je v Westmoreland okraju bo š
tega si je lahko vsakdo štel v čast, To so: Kjo
nja t'*r je no pravico in s tem tudi u sipo sob -
____________________
se nismo doživeli; v razdobju, ko so zatajene vse pravice poslednje tri namene so darovali do življenja, prostosti in lastninstva kot niso bile še lie-ltmli Nemci. V*a čast torej za ved koli; v teh časih vas vprašam, gospod predsednik, na koga nennl Kočevju*
naj se obrnemo, da bo posredoval kot razsodnik med pra-	_
vit ami posameznika in vlado tolpe.' Gospod predsednik, E3rstrlva risb in ženskih ročnih na 500 Din globe m 24 ur zapora. ( distilirano vodo.
kdo bo odločil, če naj vlada postava ali če naj vlada anar-	dcl
grebsti naokrog, kar pa naj - 'enkrat. V nasprotnem (menda Keowe .* > <*o. slučaju 1 '2, Wyano ter ena prej d«i majna na Kxportu. kot se nam po- oilo v začetku povedano. roČa. Kdaj ho pa Westm< reland Pozdrav!	Ig. Žmitek.
pa: IIura in živijo! Na-ztnam ! To jt*T kot nam je
dali r»" vseh rovih. Sieer West-noreland kompanija 11 i preslaba.
UMRL V STAROSTI 126 LET.
1 jenost za častno mesto odgovor povedano, češ, da prihaja ta te- ^ vež premosovnikov;;voJe nega urednika časopisa. Marmor- kocina iz nemoralnih virov. ,(je]a^ je £ yMnf) d(kbro
w L- » ^nn •« t i^k iUicnd i M uiid.inivi>i*iQ.	___	*
.ski senat je o+>?odd Staudingerja
Dovoljeno je bilo piti edinole vala. 0 uniji pa seveda ne mara
slišati, kakor tndi druge velike Predno ie bil izbran kak kan- družbe ne. Pa č? že da linijsko
Clarksburg, \Y. Va., 28. avg. farmer .John Drysdale, o katerem trdijo, da je dosegel starost 12G let. je umrl včeraj na svojem
Nanje moramo računati in jih upoštevati. Geslo njihove 7A obsto.i Strokovni učitelj Troftt,koi,zum»e8a društva v Mežici. Od
organizacije je namreč naslednje: 'Mi smo se združili zal** jt> ?zka2aI kot strokovnjak in *> v zapore. Osumljen je j . •	i -•«•	i i	razstavljene risbe so iasno nrienle da -1e poneverd na škodo svoji
iiaso domovino; združili smo se, da vzdrzimo ustavo Zdru- n nje{?0Jvem	služlK-dajalke 8994 kron.
ženih držav in jo branimo; da vzdrzimo postavo in red; da!zmožnosti vzbudimo ima napram
njf
manj zanimiva jei
[> v vsakem posameznik n odgovornost, ki naj jo bila razstava ženskih ročnih del ini |7 IimnclavilA am splošnosti; da se borimo proti avtokraeiji raz-	Frieova je lahko ]>onosaia na[	UgOSIftVIJC®
redov; tla zapustimo onim. ki pridejo za nami, principe svoje do]c- Zelr' PrJvla^na je bil pravičnosti, svobode in demokracije'.	-tudi razslHva predmetov zbirk
^Ikonzumncga društva v Mežir-i. Od- Kandidata so spravili na ljud- kaže drn?eira kor ciržav}. Dokler
sko tribuno ter položili Biblijo hodo v*trajali drugi, bomo tudi preden. Prisega se je morala iz-jmj__
vršiti v navzočnosti tisočerih prič. Govorica o končani stavki in o Predsednik Antisalonske ligt podpori ni bila nič kaj razveselji-je narekoval prisego.	za za nas, ker vemo, da se nas s
CIVILIZACIJA V OKLAHOMI.
Te h fantov bomo se potrebov.lL Bolj jih bomo po-^lon^' S^fe^ trelKJvah, tisočkrat bolj kot pa par dolarjev, katere bi lah- lahko izdelovalci, a čast trojiei ko pristedili, če bi bila ta predloga zavrnjena."	Trošt-Imlik-ZavršnTk, ki je s svo-
S stališča velekapitala je Mc(1umber j)ametno govo- j"n trudom pod vodstvom prvo-ril.	imenovanega pričarala na pred-
______________mefe orn^mente, ki so tako lepo m
okusno izvršeni, da so bili obisk o-
Jugoslavia irredenta. ^pin™'* f"''a,'a,,i ri"''niih
Tndi v Krškem je bila lična in
Wichita Falls, Texas, 28. avg.
Kandidat se je potil in omdle--em dene sušit. Podpora je sicer Neka restavracija, v katero za-
val. kajti prisega je bila nekaj ,*ama na s,lhi dftbra-	Pa »>ne-|bajajo crnci, je bila pozgana in
peklenskega	['mi, ki jo prejema, to je oni. kate- ljudska množica. brojeea kakih
- ,	, • ri bi si v druerem slučaju sam po-;'500 ljudi, je tudi skušala zažgati
Le le ni moirel z besedo na dan. • ^ i t- i i	, , . ,	.
_	. inagal. Torla podpora ne [»omeni črnsko baptistovsko cerkev in si-
mu je ponudil predsednik Anti--nie dobrega. Bil jem v zadnjem! cer radi te,r., ker « nm,oio ohla salonske lige kvort dobrega ken-j5trajku ko som kumaj iz krajaK®1	J1 "" °J° ° '3'
Promocija.
Na slaroslavui češki univerzi v Pragi j-- bil 15. julija Frane Jare iz Doberdoba pro mo vir an za doktorja prava.
T^scda slovenskih rekrutov v Italiji.
Ttaljan^ka vla-da je izdala na-redbo o uvrstitvi slovenskih in nemških rekrutov v vojsfco; re-kmti bodo dodeljeni v čete ita-Ijaiifikih narf»dii<Hti. V čerfah bo po en častnik in podča*<tnik ita-Ijanske n»pr*ino«tT, ki zna jezik rekrutov. v nižjih činih pa IkkIo le vojaki domače narodnosti. — Oe bo res!
Primeren odgovor slovenskega župan*.
Prodsed-nik društva "Buoni A miei" v Vidom (Udine) je pbsal županu v Kobaridu, da priredi društvo islet z avtomobili ter da ne ustavi tudi v Kobaridu. Priporočal se je za dober sprejem in na-
Vag-oni in lokomotive na račun reparacij.
Iz Beograda se poroča: Dosedaj je naše prometno ministrstvo prejelo iz Nemčije na račun vojne odškodnine: 5544 pokritih in odpr-' tuškega žganja. Kandidat je na- [prišel. Delal sem v Rilltonu m tih vagonov, 23 vagonov eistem in P™vil par požirkov ter začel; AVestmorelandn. nazadnje pa na'terem pravijo, da je napadel ne-98 lokomotiv. Do konca tega leta ''Prisegam pri živem Bogu in;M"eeali, to je pri tej bogati kom-j ko belo deklico.
bodo prejele naše železnice iz pri ustavi, da se niso moje listnice ; pan i ji. Marsikaj sen. poskusi___
Nemčije še: 40S lokomotiv za nor- še nikdar dotaknile alkoholne pi- mar^ai iu bil v kempi, poleg pa še'advertise in
malni tir, okoli 4000 odprtih va- jače. da ni mojega jezika, razen---
gonov in 2tX> sanitetnih vagonov, vode, še nikdar omočila nobena
GLAS NARODA**.
glašal, da je društvo politično hogata razstava ročnih del učenk.Dobava vagonov in lokomotiv za	dru<4 stvar- da moj želodec ne
brezbarvno. Prosil je tudi, naj se tamosnje osnovne šole.	.ozkotirne proge sc bo pričela pri-	ve ničesar o kakih prufih in pro-i
o temobvest: prebivalstvo, češ, da	.	^ .	'četkom drugega leta.	eentih. in obenem svečano izjav-!
bo vožnja varna. Kobariški župan Imenovanje v državni službi.	....	, , >
, .. . ,	.. , , .	,. , „ ,	,	Ijam in prisegam, da se bom z
rluretie je t hI govor d da društvo Ravnatelj drz. kmetijske sole v Novosadski šofer - miljonar.	vs0mi Rvojimi siiami, zmožnost-,
lah,co pride v Kobarid, kjer se mu S,. Jurju ob j zel. Ivan Belle je Šofer novosadske banke "Voj-	mi in mo:.mi odlo(,no boril proti
ne bo na- zgodile. Jvoband m atri imenovan za kmetij, svetiwka. vodina"' .Jenf Snaier ie bil te dni	i i...... . . t , .
i.,. r.ii,;,,..	v,-• . •	, . ' . I v * .i*^	i*«*!	hudičevi iznajdbi v vinski, pivski
>Ua naselbina, marveč bivajo tam	Z0i0 iznenaden; dobil je namreč	-	. \
izobrjiženi ljudje, ki	o	„	o___... .	__ ...	m pekoči obliki. Tako naj mi Bog
sprejemajo
gosje p«. nU vatiski ht-dinji, to je s »spoštovanjem in smpatijo.
Varnostna straža v Celju.
obvestilo iz Amerike, da mu je ne-
Pri varnostni straži v Celju je ki sorodnik zapusti! 15.000 dolar «
pomaga!"	j
Navzoči tisočeri so pričeli nav-
bilo v zadnjem času več uslužben-! jev, kar znaša v jugoslovanski va , , , ..... 'cev upokojenih. Nadstražnik An Iuti okoli 5 milj ono v kron.	duseno kl,eatl. m P°trJevati. j
Pcma2ali slovenski občinski napis, ton Rožane je bil v Ljubljano pre-	! Kandidatu je prišlo mahoma ,
!z Medane porrn-ajo. da so ne meščen. nadstražnik Ivan M are naj Tatvina zlatnine in srebnune slabo-znani zlikevei, ki so s tem zashi [ je prostovoljno izstopil. Sedanja	v Beogradu.	Predsednik Antisalonske "Lige i
žili. da bi jih človek z lesikovko straža znaša še 38 mož.	Neznani tatovi so se priplazili' mu I>onudil nov kvart žganja,'
pretepal, pomazali s^ovenv-ki ob-	v stanovanje bankirja Djordja je izplaknil iz ust gorostasno I
činski napis na tabli, ki visi na hi C«rkničani se pritožujejo. Boškoviča ter v času. ko ni bilo^až.	j
ši županstva, obenem so pr^ple Lesni trgovci plačujejo ogrom- nobenega doma, odprli s ponare- Ta bajka je morda nekoliko skali tudi občinski umik in vrata ne svote za ceste; preteklo pa je jenim ključem vrata in pokradli'pretirana.
ropN-. nasajen na dveh dro^ih, že kot leto dni. odkar se za to 57 srebrnih žlic. 41 srebrnih vilic Toda dejstva, ki jih navaja, so : zvezanih s frto, je bil najden pred nikdo ni pobrigal. Stari odbor, v nekaj zlatih prstanov in briljan- se res završila.
obr-imko pisarno kot "eorpus de- katerem so bili člani gotove stran- tov. zlato uro m par verižic teT še Krog leta 3950. ali tako ne- i .ieti". Kaj pa pravi nato varnost- ke. se za ceste ni nič zmenil niti ni mnogo drugih zelo dragocenih kako
na straža? Dejanje junakov noci predal novemu odboru obračana predmetov in tudi nekaj denarja.	.:...•..__
je bilo tako hrabro, da amo rado-1 in denarja. Tndi novoizvoljeni od-< Skupna vrednost pokradenih stva- i	j
vediii nanje.	bor se dosedaj ni lotil dela. Cesta j ri znaia 150.000 dinarjev.	advertise in «qlai naroda*.
Praktični
Priročna žepna knjižica, ki ima ▼se kar je v kupčiji potrebno, že natančno izračunjeno, kakor tudi sa izračunjenje obresti.
Knjižica je trdo vezana, stane
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York



OL.43 - NARODA, 23 AVG. 19-32
Vladimir Levstik:
VIŠNJEVA REPATICA.
(Nadaljevanj«.)
4 Tako pravite zmcTom : zdi se, kakor bi imeli poseben vzrok, da o»ibljete inoje hiše/' je vstal grof, ki je nekaj gnalo v razgovor o Mariji. "Sicer pa itak vem. 7>lban nji je bleknil že prvi dan. ko sem najemal hišo. Nearen človek >t eel Casanova;" Požupral mu j«' s prstom in ponaredil šaljiv smehljaj.
"Veste?" je dejal K gori. muza-je -»e nH-t-murno; komaj vidna rde čiea mu je izpreletala roprnn bledi obraz. "\u, glejte! Vsakdo s«1 ogiblj# reči. ki jih je črtal iz svojega življenjepisa. I.Judje pleto tudi brc/ t« ga preveč neslane bajke.** Zanieljivo je mahnil z roko.
"Raea na vodi. kako smo hladni! <%■ >mem verjeti govoricam, je bilo enkrat povsem drugače."
"Norel sem. gorel kakor »od petroleja; saj vem — *se mesto je ponavljalo to budalost. In zdaj govore natanko to o nekom dru-jrem.''
' Tako?" je zategnil grof s čudnim glasom ' Radoveden sem. o kom."
"O vas. cher coiute. Nesramnost kaj .' Tej sodrgi bi morali žc-pri rojstvu izdirati jezike/' In hkrati ga j«' meril od strani.
*'f'»*nu nesramnost* Včasih je morala biti vredna, da bi se človek zagledal vanjo."
"Ooo! Potemtakem imava isti vkih.' To je laskavo zame."
"Ljudje so obrekljivi," je rekel grof nestrpno in stresel ramena. "Sirota leži bolna; kdo bi zdaj mislil na drugo kakor sočutje."
' Vseeno. Sliši se, da jo marljivo obiskujete; in ženske cher coin-te. razlagajo takšno človekoljubje zmerom drugače."
"Magari. I "mrla bo," je dejal grof mirno, opazujoč ga z brezizraznim blesk«-m v očeh.
''Sama si je kriva — ako j» res. da boleha zato!" je mahnil Egon ravnodušno. ' Kdo ji je da pravico misliti, da bo z moje strani kaj več nego zabava? Čl ovel-se poveseli. nato pa vzame klobuk in gre; prijetno je bilo. hvala 1« pa in Bog plačal, hahaha... Kam pa pridem, če naj se ženim z vsako sacrablen ? Niti ako bi ji obljubil. mi ne bi smela verjeti. Bila je zabaviea. nu da, in še pusta povrhu: sentimentalnost me zmerom mori."
"Zelo rada vas je morala imeti. In vav r.e žene, da bi jo šli pogledat — vsaj zdaj, pred smrtjo?"
"Bogve ali bi me bila še vesela." je prignal Egon cinično. — "Sieerr pa. kaj morem za to? Nič pikantnosti, nič demimondskega. da bi dražilo čloevka; veenega * ljubim te' bi se vsak naveličal. Ne rečem ako bi bila vsaj poro-čena; prepovedan sad je slajši, kaj ne? Tak do svidenja, cher com te — do svidenja, sacrebleau!"
"Lump!" je siknil grof za njim. ko je opletal pod kostanji. malia-je s paličico in veselo žvižgajo, ves nepodoben morilcu, ki si mu pravkar omenil njegovo izkrvavelo žrtev.
Prednik Mahne je pisal ravno uvodnik za drugi dan. Temnor-java. ob Sencih zredčena griva mu je visela nizko na papir, kratkovidne oči so bodle skozi nanos-
nik. kakor bi orale vrsticam pot,
in koščeni prsti, oboroženi s strašnim peresnikom našega ljudskega tribuna, so plesali pravcat fandango svete jeze. Bil je podoben sest ranlanemu levu. ki grebe s šapami v pe.sek ter si dcmišlja. da razmetava žrtvi poslednje kosti. Od časa do. časa je prenehal prebral si napisano od začetka, poki-mal v znak odobravanja ter se zakadi) dalje. Beda premogarjev je bila nazorno predočena ob vzrokih delavne trboveljske stavke; zdaj je povdarjal pravkar, da "s tistim beraškim poviškom m rad še ni izdrta korenina zla. ki razjeda človeško družbo", ter odmo-taval v mislih že naprej svoj "ea-eterum censeo", neizogibni zak-Ijuček vseh uvodnikov "Rdečega plamena":
"Rešitev se nam obeta v zmagi socialne demokracije. Trdno sklenjena in neomajno odločena izvo-jevati pravični boj. gleda naša staranka bodočnosti naproti. — Njeno gesk) je in ostane; Prole-tarei vseh dežel, združujte se!"
"— združujte se!" je ponovil >redi pisanja ter stisnil peresnik z dolgimi belimi zobmi. "Preklicano dolgo se združujemo in gledamo bodočn»»sti naproti.;.. Oi-dno. da ljudem ne presede to upanje v zmago pravične stvari! Da sem jaz kak navaden sodrug. bi najbrž potrkal ob mizo ter vprašal voditelje, zakaj gledamo tako neomajno v bodočnost in čakamo v pokorščini do Boga in cesarja, namesto da bi si veleli: marš naprej ! To se pravi mešati ogenj z vodo: volk sit in ovca cela; pro-tinaturna nečistost z načeli....
Mi Bi HOTEL POROČITI S PRINCEZINJO
Industrijska konferenca na Bledu. _
I Na Bledu se je vršila II. konte-, renca industrije kraljevine SHS , (y velikem salonu hotela "Toplice* j Salon je bil napolnjen z došlinu 'zastopniki industrije iz vseh po-t j krajin Jugoslavije. Konference s-> se razen tega »del oži H predstav-j niki centralnih oblastev v Beogradu pokrajinske uprave v Ljublja-jni ter zastopniki industrijskih or. j ganizacij v državi Najštevilneje i je bila zastopana Slovenija Pred 's-ednik Zveze industrijeev v Ljub ljani Vink«> Majdič iz Kranja j" »»tvoril zborovanje, ki se je vršilo j | v lepem soglasju in bilo dokaz. da t je baš industrija oni faktor, v Ju-'i goslaviji, ki prvi praktičnim po-! roin koraka nasproti ujedinjenju j vse in Just r; je v kraljevini. Glavmi 1 predmet zborovanja je bilo kre-
5EVEH0VA ZDRAVILA V2DR2UJEJQ
ZD^AVJf / "HUZ-MH.
bo<Jo »Jofcvo dobile uspešno odporuoč kadar uživajo
5EVERA s REGULATOR
1on*ka za zen^Ke
Pretna^ bolečine, popravi neredne funkcije, ponjava naravi o^repčafi oslabele ženske orjaneiu jim povrne normalne razrnere. cen a i i.2 s Vprašajte V lekornoh^
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS. IOWA
da !>i bilo tr«*ba za vsako ma len-
ipm,«lil Iilrai,^.wntrallnf1» zastopstva in kost hiteti v Beograd, da dobi M.i-je mudil dust nje vse_ kraljevine v Beogra ribor ]asten odbor za dovizc in va_
»lil, kar se je lucli sprejelo
Slika nam kaže danskego žurna lista Olafa Linoka. ki >e j
dolgo časa v afriških džunsr lah. Možak je skrajno pogumen,
toda ves pogum mu je upadel, ko ga je prosila neka culu- jjete so bile res^lncije. ki rsebujt kafrska princezinja, naj se poroči žnjo. Časnikar je pobral [j" te zahtevke; 1. Konleivnea h šila in kopita ter se vrnil v domovino. Slika nam ga kaže v javlja ponovno, da se moi*a glede spremstvn svojih dveh služabnikov.	zakonskih načrtov, ki posegajo
—■ globoko v
lnte, i.ii da se uredi obmejni poštni. železniški in cestni promet v v/' mariborskem okrožju, ki strašno vira trgovinsko poslovanje. Zvečer j" bila v dvorani Zdravil&ke-
še gospodarsko .	, .
Vsi. Vsi smo hlapci in kompromi-[ govoril grof. -^Dovolite — moje I Ueuje. dat: gospodarskim organi- <loma veeerta, .;< s., se .le ude-
• • a - i i ••	L„0:;.,m a ,	4 i' len s svojimi damam- vsi na kon-
sarji; ni je duše pod solneem. ki ime ie —	,/aesjam možnost, rta .se o teli na- ..	. , . ,.. .
i • . ... , , . ,.,! '	,i„	i - terenci navzoči predstavitelji m
bi zares sveto služila kaki * sveti"	- - -- - »«»'nn	«- 1	J
Hleji."
Obupno se je zgrabil za podivjano francosko brado; njegov o-braz je bil v tem trenotku poln malodušja in sila nepodoben raz-
'"Vi!** je zavpil sodrug Mahne, še preden se je utegnil gost. imenovati. " Grof Kunnigsbruch! Ne. veste kaj.... Oe ta ni debela!" Ves j/ sebe je položil pest na mi-
zo. dokaj glasneje, nego sejipodo- J^ega naroda. Ta z ik«
izda prej. nego oddajo svoje mn»
črt ili izjavijo, p red no se dajo na- , .. x, rodni skupščini v sklepanje. 2. So- 4Juset»Jc- Na ^"eri»> je pnsu,' tu-glasno se zahteva, da se čim prej ilf kra!j '	P^vde in mi-
izvede izenačenje davčnega siste- 11,strof? I-,vora; ma za v,o Kraljevino, da se davki ,uestnik Ivan Unb!ir J>redstavil pravično razdelijo na vse sloje na- kralju preds«»dnika Zveze mdu-
trijcev za Sb>venij»» Vinka Maj-
. i.. , . v .. , . , - i--« •"■>• •■.!« i <i inon nai se ne jarjem, bliski srse«-i glavi, v ka-j bi vljudnemu Človeku. ''Rad bi ......__________diča in tekom vceera mu bili
n je gospodarske organ ;zac: je. Ra- predstavi j« ni še št vilni drugi za-zen tega so se sprejele t ud i rosolu- st°Plliki industrije, njihove gospe
tero se uirajo na ljudskih shodih ; vedel, česa iščejo takšnilp verni pogledi množic. Prav tedaj istokrrratje v uredništvu 'RdeČe-je pot
Mahne je nipoma izpremenil obli-:mnii. da bi ponudil stol.	, - v . 1 w ..
čje ter zavzel pozo kakor za fo-	„ l a mu,- , J	'J	Podstavljen tudi Andrej Jakil iz
. . ... . ... \ as. gospod Mahne, je rekel strjjeev v Ljubljani, da se vojni Knrlove-tografa; mrak pri vratih je bil ?ost prepokojllo. -Vesel sem. da davek ne zaračuna več za ) 1090 Kai tako gost in pnšlec tako nenade- , vaR xUUm jn „poznam ,,epray je da se ured
trkal in vstopil grof. Viktor j »a plamena'?" Kar nič se ni spo-	i-- - t -	a« i ^ « • • i t
* t-	•	-i ut- .	i(tj". k iii to predlagala niarrbor- m n^erke. ^ »il ornginu mu ie bil
e je hipoma izpremenil obli- mnil. da bi no "1 '	1	*
jan. da ga izprva ni spoznal. — Vprašajuče ga je premeril z očmi ter zdajci osupnil.
"Mislim, da imam čast z gospodom Mahnetom." je mirno izpre-
sprejem vse prej ko nadebuden."
ii praznovanje prazni-
li«
(Dalje prihodnjič).
kater-m s« je kralj «la-asa ra/.g«>varjal o begunjskem
kov. glede katerih vlada sedaj ve-	vPl'a«»ni»- lJ:lkil i* Coriean.) —
lika zmešnjava, da so v carinskem	° "»»Hki te k«>nferen«-e s<- je vrši-
(pogleilu da važnim obmejnim ca-	la tudi seja sekcij.- velike indu-
jrinarnicam pooblastilo, da v »nanj	strije v .»kviru Zveze industrijeev
advertise in "glas naroda**. v'ažuih stvareh same odločajo, ne v Ljubljani.
□I LJUBEZENSKE AFERE LANDRU-JA poroča wimam Leoueux
Knkrat ali dvakrat se j«' peljal sam z avtomobilom ob bregu morja kajti madam a se je pr< hladila ter morala ostati v sobi. Te vožnje / avtomobilom pa ^o imele po\ M-ni d«dočen namen, kajti hotel j«* natančno preiskati ««elo o-kolico.
Š«1 vedno s«1 je »lelal kot »la j« strastno zaljubljen vanjo in nekega popoldne ji je rekel:
Noči so polne luninega svi ta ter očailjive, moja »Iraga. Za kaj bi ne odpotovala danes zvečer od tukaj ter nadaljevala svoje p«>to\ anj«' v Havonne ? Lahko bi peljala po j>oti. tik ob m»»r-ju. \ krasni mesečini ter bi dospela zjutraj v Bayonne. — Nate pa j«- dostavil:
— Od|H>tuj jutri zjutraj, če ho češ. a jaz se rad vozim v mesečini.
Kljub svoji starosti je bila ma dama Bitisson zelo r»»mantiena kot >o ponavadi žensk«*. Romantika, velika sila, igra pogosto od-ločilno ulogo v našem življenju čeprav se mogoče tega ne zaveda mo. Njegov predlog ji je vsled tega takoj ugajal.
po večerji je plačal Landm svoje račune, naložil kovčege na avtomobil in odpeljala sta se krog devete ure zve«*-er po vijugasti stari |*>štni cesti, ki teče ob skalnati obali proti Bayonne ter naprej proti Hendave, ob strogo za-ittraženi španski meji. Železniška črta kri/a prostrana slana močvirja, imenovana Kes Lan«les. a cesta teče sedaj nizko ob morskem bregu, sedaj visoko nad pečinami, naravnost proti jugn, — krog zasneženih vrhov Pirenej. ki ločujejo Francijo od španske.
Potovala sta na ta način približno eno uro. Njegova «lebela tovarišica. zavita v gorak plašč, s k oiu h o viri o krog vrata, je nekaj časa veselo brbljala, a nato naenkrat zaspnla.
Bilo j«- enajst ponoči. Nagovoril jo je. a ona ni ničesar odgovorila. Z eno roko je držal za kolo. z drugo pa jo je močno stresel. Se vedno ni dala n«rbenegii o«lgo-vora Bila je napol nezavestna. — prav kot je pričakoval.
Resnični položaj pa je bil naslednji.
Predno sta odpotovala, sta iz- j ril, je preveč dobro opravil svo-	vek in bil je nad vse radodaren [
pila < rno kavo. po zavžiti večer- je delo.	napram h»>telskim uslužbencem, j
ji. Vdova Buisson si je dala pri-j Zapeljivi Andre Chareroix. to	.To je bila vedno njegova navada,
nest i kavo v svojo sobo. kjer je je Landru, veliki ljubimec, ki je	potem ko je izvršil kak zločin, spravljala svoje stvari v kovčeg tako strastno razkladal svojo lju- — Jaz hočem videti dejansko
n v to kavo je Lan»lru nalil dve ' bežen več kot dvesto ženskam in	mejno črto med našo Francijo in
ali tri kapljice nekega narkotič- ki je pogosto dvoril ob istem ča-	Špansko. — je rekel vratarju ho-ru»ga sredstva, katero mu je bi >u sedmim ali več svojim žrtvam, tela.
pripravil njegov prijatelj, med i-1 je že natančno premotril mesto,' Slednji mu je dal potrebna na-
•inee i/. Quartier Latin.	kjer se je Ustavil s svojim avto-	vodila in krog enajste ure se je
Naenkrat, na neki točki vi ju
. mobilom.
odpeljal s Ibvojim avtomobilom.
no svetilko, brez vsake besede, a izrar njenih oči je postal strašen.
Ženska se je borila z vso kvo-' jo silo proti nezavesti. One kapljice opravile svoje p«'klenske delo in bila je brez moči v rokah največjega morilca, ki bi ne mogel napraviti v nobenem slučaju več kot sto funtov v angleškem denarju. Brez dvoma je bil to največji morilec sveta.
Landru pa je držal svetilko v S roki, hladen in molčeč, ter čakal ! njenega konca.
• . f
g as te ceste, kjer so morski valo-■ Z mrtvo žensko poleg sebe je	katerega je uporabljal pri tako
vi butali ob skale, je Landru u-! odpeljal Landru naprej po cesti	številnih pogrebih svojih žrtev,
-tavil avt«>mobil t»T p«>svetil svo-I za približno en kilometer, kjer je	i po cesti proti mostu, se imenu-
ji žrtvi v lice s svojo električno : segal smrekov gozd skoro do vo-	je Pont International de la Bidas-
svetilko. de in v gozdni tišini je obrnil svoj	. soa. Tam prehaja glavna cesta iz
Andre, — je vskliknila ona ; avtomobil. Nato pa je odprl ene-	Francije v SpansKO, v provinco
naenkrat s slabotnim glasom. — ga svojih kovčegov ter potegnil	Guipuzcoa.
Ne j>očutim se dobro. Prav tako t iz njega veliko vrečo.	y spremstvu neke deklice, s ka-
rni je kot par dni nazaj po večer-j V temi noči je potegnil vso o-	tero se je seznanil, je preživel celi
ji. Ne morem dihati. V glav* s« ; bleko raz trupla uboge madame	dan v Fuentorrabia. obedoval v
mi strašno vrti. j Buisson, da prepreči spoznanje ▼	hotelu Concha ter si ogledal malo
Na t«-j samotni cesti ob morju » slučaju, da bi našli truplo. S po-	baskovsko mesto s svojimi ozki-
t ji je svetil v lice s svojo električ- močjo lopate, katero je bil kupil	mj ulicami in starinskimi, masi-
prejšnji dan v Biarritzu in kate-	vno zgrajenimi hišami,
ro je imel skrito v svojem avto-	Razdalja med Parizom ter Špan-1
mobilu, pričel nato kopati v meh-	sko mejo znaša tisoč kilometrov,
ki gozdni zemlji, pokriti z igla-	a Landru se ni brigal za to ter se
mi smrek ter uvenelim listjem hra-	naslednjega dne napotil nazaj
Stov.	proti glavnem mestu Francije.
Prejšnji teden je padal skoro	Na p»iti skozi Bavonne, tik ob neprestano dež in vsled tega je	m0stu. se je peljal mimo hiše, v bilo lahko kopati. Kopal je do	kateri je živel slepi sin madame globine približno osemnajstih in-	Buisson. Ta mladi mož je v priče v, dokler se ni pričel močno po-	četku leta 1919. zbolel in s tem tit i. .	so se pričela poizvedovanja po Obleko madame Buisson je	njegovi pogrešani materi. Ta pospravil v vrečo ter zaprl slednjo	izvedovanja so konečno spravila v svoj kovčeg. Nato pa je zapeljal	na dan dejstvo, da je takozvani Madama Buisson. zadnja žrtev svoj avtomobil zopet nazaj na ce-	Monsieur ('hareroix v resnici Land rn ja, ko je edina preostala sto. Z lopato in svetilko v rokah,	Henri Landru. posest je obstajala iz pohištva v se je vrnil, zasul izkopano jamo.	S hladno drznostjo, ki je pred-! treh sobah in kuhinji v njenem v kateri je ležalo truplo udove	stavljala značilno potezo tega naj-majhnem stanovanju v Parizu, je ter skrbno izbrisal sledove k'oles	večjega morilca modernega časa, izdihnila brez vsake natlaljne be- avtomobila. Nato je sedel v avto-	se je pripeljal v svojo garažo V sede. • mobil ter se hitro odpeljal s me-	Neuillv in potem ko je pojasnil, Pod vijugasto cesto, po kateri sta, kjer je ležal zakopan dokaz	da je bil odsoten v južnem delu i sta se pripeljala, so se lomili va- njegovega najnovejšega zločina.	, Francije po poslih, je opravil svo-lovi ob skale in morilec, ki je za- Ko je prevozil nekako tri kilo-! jo korešpondenco ter se vrnil k pazil v luči električne svetilke, da metre, se je ustavil, prijel lopato	: §voji družini.
je ugasnilo življenje v očeh nje- ter jo vrgel preko skal v morje.	Tam je ostal več dni ter izjavil
gove žrtve, se je odpeljal naprej Nato se je obrnil proti Biarritzu,	svoji ženi, da je izmučen od dol-s svojim avtomobilom. se' peljal skozi mesto sredi noeijgega potovanja. Pojasnil ji je tu-
Sedaj ni preostajalo drugega ter se vozil naprej proti španski	? di, da ni bila kupčija tako dobie-
kot iznebiti se trupla uboge, la-: meji do Hendaye.	, kanosna kot je pričakoval ter je
hkoverne ženske, ki mu je tako Malo po polnoči je vzel tam so-	vsled tega izgledal razočaran in
slepo zaupala in ki ga je nagovo-1 bo v nekem novem hotelu ter se	pobit. Obleko madame Buisson pa
rila se v svojih zadnjih vzdihih i vpisal v knjigi kot Jean Henry.	, je dodal svoji čudni zbirki spomi-
ina tako ljubeznjiv in udan način. Zjutraj je vstal ter i«pil eaao k a-	nov na svoje zaročenke.
Zavratni strup kojega učinkovanje je Landru natančno preme-
ve z mlekom.	| Še vedno je skrbno pazil na to,
Nastopil je kot premožen člo-| da ga ni nikdo videl v Parku po
dnevi, kajti čeprav je inšpektor Gaffiot izjavil, da je opustil iskanje zaročenca pogrešane madame Cuchet, je Landru vendar dobro vedel, da ima pariška policija na stotine drugih risjih oči in da so njeni agenti vsepovsod.
Pisal j«- vsie«'f rega svojemu pri-jatolju Caillardu pod imenom Gu-illet ter ga prosil, naj se sestane z njim ponoči v neki majhni kavarni v bližini Pont Neuf. Tam se je iznebil Landru lastnine ma-dam«* Bui>son ter obljubil svojemu prijatelju, da mu bo dal pooblastilo. podpisano lastnoročno od ženske, ki je ''šla v inozemstvo'. kot se je izrazil.
Kupčija je bila sklenjena pri čaši kave, čeprav ni stari Caillard še nikdar videl dotienega pohištva.
—	Ce bom videl, da je pohištvo sredno denarja, vam bom poslal bankovce ven v Neuillv, — je rekel stari Caillard. — Predno pa morem iti na bulevard Nev, moram imeti pooblastilo, da smem odstraniti pohištvo.
—	Seveda vam bom poslal pooblastilo še jutri, — je rekel Landru. — jZa enkrat pa potrebujem nujno nekaj denarja. Ali mi hočete dati sto frankov? — je vprašal.
Stari Caillard, ki je imel že toliko posla z njim. je takoj vzel iz svoje listnice dva bankovca po petdeset frankov, dočim mu je Landru izstavil pobotnico za ta »len ar.
—	Ko bo ta majhna kupčija zaključena, vam svetujem, da takoj izginete iz Pariza, prijatelj moj, — je rekel Caillard. — Človek nikdar ne ve, kdo ga opazuje. Jaz osebno sem mnenja, se je izpostavljam nevarnosti, če se se-stanem z vami.
—	Jaz sem previden, ne bojte se, — se je smejal Landru. — Vse kaže, da je Gaffiot opustil lov.
—	Jaz dvomim o tem. Dogodek v oni noči, ki ste zbežali iz moje hiše, mi je prinesel dosti nedobrodošlega poizedovanja glede mojih poslov in vsled tega priznavam, da mi ta situacija ni všeč.
—	NOj — se je smejal Landru.
— Dokler živiva vsak zase. ni nobene nevarnosti. V bodočnosti vam bom vedno^>isal pod imeaom Guillet.
Naslednega dne, potem ko je obiskal izvedenega ponarejevalca pisav. Bo asa, je poslal po pošti pooblastilo, navidezno podpisano od madame Buisson, s katerim je izročila slednja vso svojo lastnino gospodu C'harcroix, ki je s svoje strani pismeno izjavil, da je prodal vse pohištvo Jules Caillardu, prodajalcu pohištva.
Dva dni pozneje je prinesel neki deček v garažo v Neyilly pismo, v katerem je bilo tristo in pet in osemdeset frankov. Mada-.ma Buisson je morala izgubiti svoje življenje za svot»> desetih
angleških funtov ali petdesetih I dolarjev v ameriškem denarju.
Več nadaljnih tednov jo živel Landru povsem mirno v krogu j svoje družine ter navidezno vodil j življenje trdo zaposlenega, vsega spoštovanja vrednega državljana. Z doma j«' odhajal le zvečer in »>b neki priliki, je komaj ušel smrti, kajti neka bomba se je razpoeila v Rue Blanche in pročelje neke petnadstropne hiše se je sesulo ravno pred njegovim nogami.
Velika škoda po toči. ^ y
Iz ptujskega okraja poročajo, da je naredila toča, ki je divjala 2fi. junija v ptujskem, ormoškem in rogaškem okraju, na poljih in vinogradih l."0 miljonov K škode.
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče: , . j . f !
Prvi del: GLASOSLOVJE. / £ i \J r Drugi del: OBLIKOSLOVJE.	,
Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLO VEN.-ANGLEŠKI BESEDNJAK. Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
^ Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino
$1
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street
New York, N. Y

sVSišL . ..
ČUDNA ZAPUŠČINA
loom. — Francoski spisal L. B. Poslovenil O. P.
41
(Nadaljevanje). Moč dobrega vojaka obstaja v napadu, a te-
Brezplačno.
Kdor san« kak« knjig«, pri fnftu M knjižic«
"NOVA POSTAVA"
za paoHKlmii Mam v Pom ■jlvaniji
breiplatM. dokler nasi
SLOVEN IC PUBLISHING CD. New York, N. Y.
GLAS NARODA, 29. AVG. 1923
Vatikanska plemiška j Dragocene starinske iz-
tovarna.
kopnine.
Kretanje parnikov - Shipping News
31. avgusta:	16. septembra:
Susquehanna. Bremen: Mongolia. Cher-	La Lorrajnt. Havre; 51«lMt:c, Cherbourg in Hanitiunc: Caronia. Cherbourg	bout*: Zeelund. Jk«rbour,: Orctuna. .n Hamburg.	Hamburg.
papež podelil ! nov so tekom letošnjega leta iz- septembra:	New Amsterdam. Boulogne: I*rea. Hard-
Kyndam, Boulogne: America. Bremen	»'K. Cherbourg in Kiemeu. znamenite starine. Olympic, cherbour*.
Na klasičnih tleh starih Hele-
Kaj zahtevajo Angleži od
—	Zakaj čakati ga najbrž vi ne veste.
—- To vem prav tako dobro kot vi.
—	Za kaj nočete potem napasti?
—	To hočem, a šele, ko bo sovražnik v ppsti.
—	Tu ni prav.
Tako >ta se nekaj časa prerekala naprej, a konečno se je oče
Jaguar odstranil /. izjavo, da 11111 je pošten Indijanec ljubši kot pa	-
veroloin.n belec. Poročnik j** zaklical za njim par žaljivih besed in ' Dober detektiv mora, kakor tedaj je potegnil lieroniino svoj nož ter rekel:	j dokazuje primer Sherlock Holme-
—	Molčite, drugače vam porinem nož v trebuh. Vi nam prav nič sa, pravzaprav vse vedeti. Toda. ne imponirate s svojo poročniško častjo. V deželi očeta Jaguarja da se iste tajne znanosti zahteva-vedo por<Hniki več kot tukaj vasi generali. Ali me razumete!	jo tudi od navadnih redarjev, to
Vstal je ter pustil poročnika vsega besnega.	^	je posebnost Anglije. Neki lon-
Prebivalci-vasi so odkazali gostom par koč, da lahko spijo pod i donski list pripoveduje, da stavi-streho. Ker j«' glavar razposlal sle na vse strani, so pričeli že tekom j0 na te mladeniče najvišje za-noči prihajati Indijanci iz bližnjih vasi. Tekom dopoldneva so pri-j hteve. Naj navedemo samo ne-
in
Zadnja leta je sieer le malo-! kdaj slišati, da bi komu plemiški naslov, vendar pa kopali nove je bila svoječasno trgovina s ple- Tako so na tkz. Temistoklejevem	u^r^nia. cher-
miškimi diplomami za sveto sto-' xidu dobili več kipov, ki so krasni hour«, lieo zelo ra/vita in dobic>kanosna eksemplarji arhaične plastike v	Cherbourg,
kupčija. Zanimivo je. da je Vati- Atiki. Kopali so nato še naprej 7. »tptembra: kan za te svoje kupčije dobil naj- in našli marmornato
več odjemalcev ravno v repuhli- kateri je bila naslikana sedeča'®, septembra: kanski Frane i ji. k i* en,el j i tako- oseba. Ob straneh in zadaj sta jo^tT H^mt"™1^^ nekoč na tradieijah velike revolu* dva napisa.'Portret kakor tudi oba Pres- n«*oaeveit. cherbour« in Bif-mon:!
rt ~t\ rt«.«, e 1 -	1 .	•	1 • , ....	. • ISaxonia. <'tu>! Im.ui k 111 Hamburg; Arceri-
cije. /.a .>0.000 Irankov je vsakdo napisa sta izdolbgena z ostrim jtina, Trst. postal vojvoda, za 20.000 frankov ' predmetom in je zato. napise tež- 12. septembra: iriof in za 12.000 frankov baron, ko razrešiti. Ugotovljeno je le to-Ako smo vprav poučeni, se mora • liko, da izvira slika iz druge po-
iilnš«"-o Ti;i Minnekshda. Cherbourg ns:i, Hamburg.
19.	septembra. \v
Resolute. lUitburC.
berengana. Cherbouig.
20.	septembra:
ftancc. Havre.
i'res. Monr>>e, Cherbourg.
Hamburg; 21 ■ septembra:
St. I'aul, Cherbourg In Wuerttenb« rg. Hamburg,
Hamburg:
sedaj vsa svota vplačati naprej, loviee šestega stoletja pred Kri- i dočim je bila svoječasno kasirana • «tom. Del napisov je bil najbrž | šele po izročitvi diplome.	| sestavljen v heksametrih. ostali j
Nekega dne se je zgodilo, da je del pa vsebuje podpis znamenite-i bogat bankir poravnal račun sa-' sra kiparja Endolosa. Vrjetno je| mo na polovieo. Kardinal Anto- torej, da predstavlja slika tirana j nelli. ki je bil takrat državni ta j- Peisistrata, ali pa enega njegovih j nik v Vatikanu, pa si je znal ta- i sinov. Ako bi slika predstavljala
Aquitania. Cherbourg. 13. septembra:
Paris, Havre; Torek. Bremen: Pres. Garfield, Cherbourg in Bremen. 14 septembra:
IloehambeHU. Havre.
Manchuria, Cherbourg in Hamburg: Conte Rosso, Genova: Mount Clinton. Cherbourg in Hamburg.
Z3- septembra:
George WashlnEton. Cherbourg: N«.»or-dam. Boulogne: Kroonland. Cherbourg.
Olympic. CherbourR. Cretic. Genoa.
26 septembra:
Seydtitz, Bremen Mauritania. Cherbourg.
27.	septembra:
President Adams. Cherbourg: Seydlitz. Bremen.
28.	septembra:
Mount Clav. CherHourg in Hamburg. 30. septembra:
Rotterdam. Boulogne.
primejo z Abipones.
šli še nadaljni, s svojimi družinami. Zbralo se je na ta način kakih kaj vprašanj, na katera mora od- koj P°ma«atL r°clolil > ^opuhn I sedečo boginjo Ateno, potem go-šeststo mladih, močnih ljudi, ki so komaj čakali prilike, da se spo- j govoriti vsakdo, kdor hoče biti
sprejet v redarsko službo. Redarji morajo na primer, vedeti, kako je sestavljena gornja zbornica, kakšne so davčne razmere, pa tudi, kako in ple
Dvanajsto poglavje.
naknadno pridevek grofa iMonte tovo ne bi bilo vzroka za razpras-Avarieo. nakar pe bankir nemu- ( kanje slike. Ako pa je slika por-doma poslal še ostanek zneska z tret kakega tirana, potem je to nujno prošnjo, naj ga vendar Va- i popolnoma razumljivo zlasti Pel-tikan čimprej oslobodi tega zo-' sisistrati so bili silno osovraženi
KROKODILOM V PLEN. ^
Tretjega dne je zapustil oče Jaguar z Inko in Ancianom va«. j je bil neki redar pri izpitu vpra-. da jaha nasproti k<>t ogleduh. Vzel je ta dva s seboj, ker je vedel, šan. kako dolg in širok je nava ,	diplome,
da wta sposobna v vsakem r.ziru. Naslednjega dne naj bi sledili voj- den biljard, koliko nog ima rak ' Ivl;iNU'na- 0
e so davčne razmere, pa tu- \	»MlJ	^	.	.	.
ko sž napravijo razne torte U>rno?a P^miškega naslova (grof j m so po njihovem izgonu očivid-
tejo nogavice. V Liverpool'	i n° ^ lzbnsatl Ysak spomil1
noL-1 v^cr t\i'i	i Latinščina, v kateri so bile ! nanje. To se je dogajalo tudi v
REPUBLIKA COLOMBIA IMA NOV KABINET.
Bogota, Colombia, *JG. avgusta. Novi kabinet, katerega je dam's potrdil predsednik Ospina. obstajala iz samih konservativcev.
Prejšnji kabinet je bil bolj liberalnega značaja ter naklonjen Združenim državam.
[OSUUCHiiNF
-Naravnost v JugoclaviioV^i
^ fijo
Znani PARNiK.*. iznoRNt ugoonosti
; No Imejte brezrMrebi Ih stroškov in u-mude.
ARGENTINA ____ 9. septembri.
BELVEDERE .... 14. oktobra. 1 PRES. WILSON____21. oktobra
Vnaprej Mad an* karte za sorodnike ali prijatelje se lahko preskrbi pri bltin>4 parobrodnl sgenturl ali pri
PHELPS BROS. & CO.,
ADVERTISE IN »GLAS NARODA".
2 WEST STREET
Generaln* AgCntl
NEW YORK
ntki pr»*ti k<»tlini ''izsušen tere se jim je opijalo.
Ko je odšel o o Jaguar f obema doktor Len««ir /b*/ati i« taborila ter
hajajo kosti pred pot opni h živali j«
je/«-ra"' t*-r y.avzeli tam |K>zicije. ka-
spremljevalcema je sklenil jH-i^kaT;	kjer se lia-
ni bila ravno, klasična, o zaslugah odlikovancev ali pajk. R-darji morajo poznati j na raznih »nanstvenih ali politič-dalj»- najmanj 10 imen raznih a v- j nih	»» ^ SeVeda
tomobilnlh fabrikantov in 8 raznih vrst jabolk. Nato jih izpra-Šuj^jo o
vzirojni vrednosti steno-;
zve- j
mor«' govoriti. Eden najkrasnej-i ših grbov je bil ]K»deljen lastni ku trgovin
Rimu po smrti nepriljubljenih r vladarjev.
Najvažnejše, kar izhaja iz t< | izkopnine. pa je dejstvo, da je ki par Endolos živel za časa Pelsi-stratov. Dosedaj je bilo samo zna- !
7. oljem v Niči.1 D0< ^a je deloval po njihovem iz-ral je
rim-k«ira vojvodo. Neki Darh^ry. |
Odše y s P. r k m ;n dvema konjema ter blodil nekaj časa	grafije. o raznih železniških zve- Astrandu" Avanz,raT narart>- **
po planjavi dokler ni tadel m«M re o-rta Jaguarja. Tem sta »le-	za h za tu- in ■■■■» in po-' ^^ Na<IalJn" iZkoPnm<k
dda t» r |»r.*la tak v do w ^ išni-jra jwra. K . imela dolin«,	da:! m .rajo kratek p- razn i Tr-oV'a v Sr- V*uem;nu J" P"
za m* boj, -ta o ljaha a b« j pr. d^n kajt. sledov; izgubili v	osebnosti, kakor življenjepis an-' 'ta! Print* d A-hery'. n-ki Ibn-
pe^ku. Kmalu na* -'a i a do iv ■ v.rja. kr.-z kaT**rega je bilo	jrl-šk^ga vladarja, papeža itd. • P1"-'1* -J" N.. d>..-;m
it.	v , u. p<"«Ta n^k Laforire. ker je ime!
vse p^lno kosti.	» "t?«iak<»r pr*«-*-j v.- ike zahtevt*. : * J
že preveč konfliktov s kazenskim
;e r»*kl L*n »ir. — Naložiti morava tovor
—	S^daj na delo. ter izginiti od tukaj.	i
—	Zakaj ?
—	Danes je zadnji dan in lahko bi prišli Abipones. To bi bil ' užitek, če bi najti zalotili! Na delo, a pazi na krokodile. Vse polno , jih je tukaj, kot vidim	j
Pri'ela sta zbirati ko-«ti. kar ni šlo posebno hitro, kajti Lenoir j* pojasnjeval vse mogoče stvari. Čas je posekal in oba ni>ta pazila nato. da sta stala v neposredni bližini močvirja. NVnkrat pa »ta
ta
Ženski porotniki.
zakonikom.. milosti sv. < j le "knez Vitenval"*. ; Sinovi na_:l<> obogatelih .tr^ov-;»kih rodbin bili že (»d nekdaj ; najboljši odjemab*i vatikanske
e poro čilih **Manehester iiuardiana" i/ Aten ha v i ji. / irrški« pred/.:r««do v n.. Italjani kopljejo v jugoza-patin* m k"Tu Akrup- 'a v ozemlju, ki se j\- zvalo v si.,r:h časih "IV lark ikon"Razkriti so hoteli sledove najzgdnej»j kulture v Ate nah in rezultati so bil: presenet Ij i vi. V bližini Eunienovega kipa so našli ostanke naselbine iz poz-
Skupno potovanje Slovencev.
Franroska proga priredi skupno potovanje Slovencev preko llavre v Trst ill Ljubljaiu s svojim najmodernejšim l.r/oparnikom PAKIS. ki odpluje v sredo septembra.	-
Potmke bo spremi.al do Liub!|inr uradnik tvrdke Frank Sakser State Baik. Mr. tnnaco Hude. ki bo paz>l na to da bodi ootn.ki h »r na|octo(«ne ■ n ojbitrejse p'->tova : z asti pa bo raz.I na r»rti|acjo.
S" na r .»z n-t a tj© kabine X % a f bo t |š 1 brana m pri ,«-
Za potn.fce III. razr»Ja 2 ah ^ in 6. posteliam». d< vino zastonj.
Iz New Vorka d" Trsta stane vožn t voln-m davke m S113.85: do L)ub!jan« J O" vet.
Za natančnejša p rasnila se err te na svcleca agenta alt naravnost na
LINE
N£W YORK
F 1 E N C H
STATE STREET
V Angliji imajo, kakor znano, j pb>nuške tvornice. Takega plem ne kamenite dobe. in pa velike tudi ženske porotnike. V tem res- j je ^ dandanes mnogo na »ve- nmožine glinastih črepinj. Glina-
nem delovanju pa jih mnogokrat j tu. toda ljudje imajo slab spo premaga sočutje, prirojeno než- ; min in (lru,_ri a]; Tr,,Tji roil sp]oh
nemu spolu, katerim dajo duška j ne vpraša več nikogar, kako je s solzami. Nedavno se je v Leedsu j njegova rodbina prišia do zvene-
Bližala >e je namreč cela vojska jezdecev m peaeev. Ti ljudje ki ^ ljubosumnosti prerozal svo j ' ' _ ;__
cula neki »rlas Nahajala sta se ra nekim grmom, ki ju je zakrival, a sta lahko videla skozi veje. Kar sta zagledala, je vzbudilo v obeh veliko skrb.
ji ženi vrat. Bil je obsojen na ' smrt. M*-d porotniki so bile tudi , tri dame. ki so soglasno glasova- i le za startno obsodbo ljubosuin-j neža. Ko so se porotniki po po- 1 svetovanju vrnili v dvorano na
Vprašanje bolnic v Sloveniji.
V sf ji Narodne skupš - ne je od
>0 se hoteli ustaviti v nekoliki razdalji od močvirja ter prenočiti. Jezdeci so prišl; že «'>isto blizu, kajti od daleč so videli konje, pri katerih so se ustavili. Eden teli jezedeeev je bil Indijanec, drugi pa beli.
—	To je lepa reč. — je rekel Petereek.
—	Prav imaš. •— je odvrnil Lenoir. IV se ne motim, je tam tudi rili Periljo. ki Je Streljal name ter kapitan Peljeho, ki naju je pre- svoje ^Ježe, se je sodnik pokril senetil pri velikanki želvi.	s čepi(.0 se obrnil k obtožcncu in j
—	In tudi oni veliki, močni človsek, k: se imenuje Gambusmo. mu ,epo razložiIj da ga bodo obe. | Poglejte, doktor, ven na P^to. Najmanj osemsto ljudi je tam. To sili Sodnikove besede so silno j Omerovič na vprašanje posla ne a 60 Abipones.	.vplivale na ženske porotnike, in I Kranjca zaradi krize bolnic v Slo
—	Ali ne moreva bežati?	iz treh porotniških klopj Se je ne_;veniji. Priznal je, da se bolnice v
—	Kam? Tja ven k Indijancem, ali v močvirje, k krokodilom? , nad0ma začulo tiho ihtenje. ki se'vs< l1 delih	^ velikimi
—-Torej he skrijva v grmovje. Mogoče naju ne bodo našli. je končno razvilo v Masen jok 1 m;iT,,ri'aliilini težkočami. ^>stro pa
—NV bo p<Ueklo pet minut in imeli naju bodo v krempljih. I Solze so ravno tako nalezljive Je	upravo bolnic v Slove-
" I>otf'm bo nevarno, kaj ne?	|kakor smeh; v jok se -e spastila!n!ji? ki ,f je	,brez
—	Prijetno gotovo ne.	tudi publika. Porotniki so izrabili I"1'" J0*11^- -^^vedal je strogo
—	Kaj po rečeva, če naju vprašajo, kaj hočeva tukaj? iJikf( Jn hhro «P™ve ter naznanil Ti ljudje ne smejo vedeti, da je oče Ja-I^u prf>5nj0	____Uia l>a v!ada P^topala proti v*-m
minister narod, zdravja
v časop se. pretlno je bilo j ministrstvo o stanju v bolnicah u-
guar tukaj in da vedo Cambas Indijanci za napad. Midva sva sa-; SodnikT^osnj" pITralT na" l^oda^tvo Tu^T^ ter'olT ma prišla sem. Pri tem ostaneva, tudi če naju pribijejo na križ. tn	j	rud« je nun.ster obso-
m „	1 j 1 i	,	..... , . . _ . to dejal obsojencu: Prošnjo d-1 ml, da so nekateri sanitetski or-
Medtem se je oddelek navodoalih približal grmičevju. Gambu-' r^-iir.™	„ a , „ •	...
. , . ,	. .	-t , w - ® . ,. 1 .,	pošljem, ne morem pa reci, da vas gani preje spravili vprašan ie slov
smo je korakal naprej. Ko je zapazil doktorja, je vzkliknil;	pomilostijo". Sodnik torej edini (bolnic
—	Kako čudo! Dva stara, ljuba znanca. Dobrodošla! Kaj de- • nj j^j sentimentalee
lata tukaj.' Res. s kostmi se t>e."-ata. Tudi vajine kosti bodo kmalu---; „ajrt( 1,. -- v- i
J	aiuaiu	jradno obv^i-etio. Na koncu je na-
tako »gledale.	I V NA2NANJE LOUIS BAR- znanil minister, da je dosegel odo-
(irdo se je zasmejal m drugi so sledili njegovemu vzgledu. Zgra- j . TOLL-U.	jbrenje posebnega kredita v znesku
bili so oba ter ju odvedli k konjem, kjer je bilo bolj varno.	. Imam delo za rezanje logsov.(2r»0.000 dinarjev za bolnice v Slo-
Gambusino j« stopil jired Lenoirja ter rekel;	za 1000. Vsak dan zmerjene i venp. Pesl;.jiec Klanje je dejal
—	Kaj pa je postalo iz očeta Jaguarja?	\ na mestu. Približno 3 miljone čev da je z odgovorom zadovoljen in
—	Ta vam je ra petami, — se je hitro oglasil Pcterček.	iljev Prosim piši. če sprejmeš Pri-ida so izvajanja ministra Omero-
—	Kdo je vprašal tebe, — je rekel Gambusino. — No, ti si od- P01)1 — Kari Micheletsch viča tudi resnična, kritosri nejši ter si lahko rešiš življenje, če boš govoril resnico. Ali * a,,1P	East Branch, North	-
je oče Jasruar res jahal za nami onega jutra?	[Stratford. N. H.	(24-29—8) i LISTNICA UREDNIŠTVA.
—	Da.
—	Kako dolgo?
-- T^ga ne veva, ker naju ni bilo poleg.
—	Kaj pa je hotel v G ran Čako?
—	Uotel je nabirati čaj s svojimi ljudmi.
—	V kateri okolici?
—	Tega ne vem. Sploh je bil zelo molčeč napram nama in izvedela sva le to, da hoče hitro za vami. da izve, kam ste namenjeni.
—	Koliko ljudi je imel pri sebi? .
•— M*ogoče dvajset.	mi lahko izplačamo ameriški
—	Kako pa sta dobila te konje in orožje? Mi smo vama vendar ! denar v uradu Jadranske banke j
Vaši sorodniki, prijatelji k
n F. L., Kenosha, Wis. — Reka
tki teče skozi Pol iane ter se pri
znanci v starem kraju škorji Lnki Wiva v Snro w in,°
kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrje- i nega potnega lista za v Ameri
nuje Poljanšiea. Sora se izliva r>ri Medvodah v Savo.
ste posode spadajo med tipe. ki SO bili dosedaj v srednjem <lr škem še nepoznani. Pra-prebivalci Aten so imeli najbrž zveze z narodi na severu, ker imajo izkopane posode popolnoma tesa.iski slog. Angleži s(> kojvili v Maeedo-niji pri Ohaochitsu in prišli na sled grobišču iz starejše železne dobe. ■
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
Po novi odredDt finančnega mims.ei stva v Jugoslav)ji ie bankam tarr seda prepovedano izplačevanje Čekov ali dru i Bih nakazil v tuilh valutah. Ako toea pošljete denar v arnerikanski veljavi, tu, i a.si potom ceka ali nakazila. wa Dan« v Jugoslavia n« sme Izplačati v do larjlh, tem ved PO dnevnem tečalu \ domači valuti, to ie v kronah oziroma dinarjih
H sreči se Je pa pri k«stavi ome
njene odreaoe voo»tevaia cot--fca iz seljencev v toliko. Oa zamoremo za st-a ke. ki lma|o potovati v A.ner>*-.e. /*vr 1 kiti ie vedno izplačila v ameriških do larjih, vendar pa nakazilo ne sme presedati zneska $250.— za vsakega posa meznega potnika. Do te svote pa lahki izplačamo polfuhne zneske. AmeriSki de nar se izplača ie proti predioZitvi potne ga lista v t/adu Jadranske banke > Ljubljani ali Zagrebu.
V AVSTRIJI. ITALIJ* in MSEDE NEM OZEMLJU pa še vedno t«i)ho brei | ovir IZVkiujemo izplačl'« v ameriških d" I Ur |lh.	I
Na nakaznici ali "areCilnem listu naj bo vidno- označeno, da se Ima izvršit-izplačilo v ameriških dolarjih.
Poleg zneska, ki na I se izplača v ame 1 rlškem denarju, se nam mora postat tudi za poštnino in druge stroike kakor sledi.
Za izplačilo do t 10.— po 50 centov za Izplačila od t 10.— do • 50,— pr S 1.—. za Izplačila, ki preseoajo znesek $ 50.— po 2 centa od vsakeoa dolarja ali po $ 2.— od sto.
Denar nam Je postati najbolje po Do- f mestic Money Order atl pa New	4
Bank Draft.
Frank Sakser State Bank
8» Cc-tlandt St.	New Vork. N. V
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
COIN! ILOVCN'KO OOVORKČI ZDRAVNIK iPCCIJALIIT MCftKIH BOLEZNI. Meja etrokn Je zdravi>n>* akutnln In kroničnih boNznl. Jas earn ±e zdravim nad 23 let ter 1 nam skušnje v v««>i boleznin In ker znam slovensko, sato vaa morim popolnoma razumeti In apoznetl vašo bolezen, da vaa ozdravim tn vrnem moč In zdravje. 1'krtl 23 let eem prpobll ^osebno skušnje pri ozdravljenju moških bolezni. Za>o se morete popolnoma zanesti na -nene, moja »fcrt> pa Je. d« vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ainpak pridite čimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, ms^utje In lise po tfttesu, bolezni v grlu. Izpadanje las. bolečina v »-osteh, star«rane; oslabe'oat>Živčne 'n bw1e*nl v mehu« Ju ledlcah, jetrah. Želodcu, rmenko rvvmatlzem, katar; zlate ills, naduha Itd Uradne ure: V ponedeljek: sredo lt> p^tek od d»p<>l<1ne do i. >opotdn^; V torek, četrtek ln eoltota od t dopoldne do t. sveder, v nedeljak ta praznikih od IS. dopoldne do 2. popoldne.
	-^-	
		
Rojaki, izrežite ta oglas!
Vbe pobrali.
—	Dal nama je vse to, ker je domneval, da bo plačal bankir Salido.
—	Sem si mislil. Kako pa sta prišla v to okolico?
—	Vedela *va. da je najti v Gran Čako kosti starih živali. Jahala »va na alepo ter jih tudi našla.
—	Ali Rta zadela na Cambas Indijance?
—	Ne. Ko sva prišla včeraj «kozi par vasi, so bile prazne.
—	Zakaj t
' — Kako naj vem to, senjort
{Dalje prihodnjič.)
v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati $240.
V Italiji in zasedenem ozemljn pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih.
Ako kaj ne razumete, pišite nam, da Vam pojasnimo.
Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St., Few York, N. 7. _ _ _ _ (A*rwti»*wt>
N A R O Č
L O .
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 22 Cortlanfit Street. New Vork
Priloženo dobite 50 centev. za katere ml pošljite slavni roman Berte pl. Suttnerjeve "STRAHOTE VOJNE". (Doli z oroijem).
Ime
Naslov
Delnice Jadranske Banke.
Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanzivxiim delom v vseh panogah gospodarskega živ-lja v d'/movini je izkazalo potrebo povečati lastna obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27, maja se je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Din. 100 nominale.
Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo naši izseljenci želeli nabaviti delnice III. izdaje, vsled česar se je rok za podpisovanje v Ameriki
podaljšal do 31. oktobra t, 1. Naši izseljenci ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini.
Cena za eno delnico je:
(K400 za glavnico in K360 za rezerve) K760. doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31.
okt. 1922 : : : : : K 31.70
K791.70
Delnice imajo pravico do dividende za L 1922.
Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to jeK48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dehodek.
Za vpis in informacije se obrnite na:
Frank Sakser State Bank
Glavno zastopstvo Jadranske banke.
82 Cortlandt Street New York City