Edini akrvetuski ^mmwdk	1
flj Zedtajenih drevak :=	iti
m Velja srn vse leto . * $3.00	Hi
| Za pol leta......$1.50	g
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The Slovenian Dak? -s in the United States go
bsaad every f excepi Senate ** —i aid Legal Hofidayi. s— 50*000 Readers. s-
TELEFON PISARNE: 4687 OOETLANDT. Entered as Beoond-Glass Matter. September 21,1908, Ml the Post Off Joe at Haw York, N. Y, under 11m Act of Congress of March 8,187S.
TELEFON PI8ABNE: 4687 COBTLANDT,
NO. 174. — fiTEV. 174.
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 26, 1916. — BREDA, 26. JUUJA, 1916.
volume xxiv. p- uinns xxiVj
Na Zahodu se vrše krvavi, toda neodločilni boji.
ANGLEŽI NAPADAJO, TODA NEMCI ODBIJAJO NJIHOVE NAPADE; NEMCI VPRIZARJAJO PROTINAPADE, TODA FRANCOZI IN ANGLEŽI JIH ISTOTAKO ODBIJAJO. — POROČAJO, DA IMAJO VSI VELIKE IZGUBE. — ANGLEŽI SO LE ZA SPOZNANJE NAPREDOVALI; FRANCOZI SO TUDI NE KOLIKO. — DOKLER SE BODO BILI TAKI BOJI, NI PRIČAKOVATI NOBENE ODLOČITVE.
London, Anglija, 25. julija. — Bitka, ki se je pričela v dolini Somme v soboto, se bije naprej, ne da bi ena ali druga stran hotela kaj odnehati.
Angleži so sicer nekoliko napredovali, toda to le za spoznanje, pae pa so uspešno odbili števibie zelo hude nein ške protinapade. Ozemlje, ki so ga bili pridobili v prejšnjih bojih, so održaii.
Boji si* vrše največ mož proti-možu.
Uradno poročilo angleškega vojnega departmenta se glasi:
—	Tekom dne je bilo ver' nadvse ljutih inož-proti-mo-žu bojev; uporabljale so se tudi bombe in ročne granate.
Nemei so poskušali zavzeti naše postojanke pri Pozi-eresu, toda napad, dasi je bil zelo hud, smo uspešno odbili in povzročili sovražniku velike izgube.
Tekom zadnjih dni je dobil sovražnik na fronto v dolini 8omm«' več infanterijskih ojačenj, kakor tudi preeej šnjo množino velikih to]>ov.
Danes je bilo streljanje malone skozi eel dan, večkrat je postalo zelo resno.
Včeraj ponoči je sovražnik ]w>skušal napasti naše desno krilo, toda to smo mu preprečili.
Preteklo noč so Nemci vprizorili na sredino naše bojne črte hud napad, toda niso imeli nikakega uspeha, kajti poslali smo nadnje tak ogenj iz strojnih pušk in topov, da so morali kmalu odnehati.
Nemci so vprizarjali svoje obupne protinapade tudi na drugih delih sommeske fronte, toda niti na enem mestu niso imeli kakega uspeha.
Njihove izgube so brez dvoma ogromne.
Na nekaterih točkah, kjer so se vršili boji mož-proti-možu, so naše čete imele nekaj uspehov; osvojile so par sovražnih zakopov in vjele nekaj sovražnih vojakov.
Na severni del Pozieresa se Nemci še vedno z največjo trdovratnostjo zaganjajo. V teh bojih, ki so bili zelo lju-ti, smo mi nekoliko napredovali, tako, da je zdaj malone cela vas Pozieres v naših rokah.
Ob tej priliki smo tudi vjeli nekaj sovražnih vojakov, med njimi celo dva bataljonska poveljnika.
Pariz, Francija, 25. julija. — Francoski urad je danes popoldne izdal sledeče poročilo:
—	V južnem delu Somme doline smo včeraj v hudem napadu zavzeli več nadvse dobro utrjenih hiš. Naše čete so tudi prepodile Nenu-e iz zakopov pri Vermandoviller-su in jih zavzele.
Med Oise in Aisne smo z granatami razkropili par sovražnih oddelkov, ki so poskušali pri Tracy-le-Val prit; do naših zakopov.
Na levem bregu reke Meuse je sovražnik vprizoril na nase postojanke na višini štev. 304 hud napad z granatami, toda smo ga s pomočjo strojnih pušk prisilili, da je odnehal.
Na desnem bregu se je vršilo grozno bombardiranje med Fleury in La Laufee.	' •
V Alzaciji so Nemci, po daljšem artilerijskem pripravljanju, vprizorili napad na Balschwiller, ki se nahaja severozahodno od Altkinclia. Po daljših bojih je sovražnik res zavzel par naših zakopov, toda pozneje smo mi v protinapadu zopet vse nazaj vzeli.
Dne 22. julija je poročnik Nungesser spravil na tla deseti sovražni zrakoplov. V noči od 24. do 25. julija je neki naš zrakoplovni oddelek bombardiral železniške postaje Prierrepont in Longuyon.
Berlin, Nemčija, 25. julija. — Nemško uradno poročilo, tikajoče se bojev na Zahodu, se glasi:
—	V severnem delu doline Somme so danes, potem ko so bili Angleži 22. julija v svojih napadih brezuspešni, Angleži skupno z Francozi svoje napade ponovili, toda smo vse odbili, bodisi z našimi strojnimi puškami ali pa v bojih mož-proti-možu.
Vzhodno od Pozieresa, v gozdu Foureaux, blizu Lon-guevala, se je nase vojaštvo, zlasti pa še moštvo 104. saksonskega polka izkazalo kot zelo hrabro.
Pod Verduuom se je vršilo več hudih bojih. Francozi so na večjih krajih vprizarjali protinapade, toda uspeha niso imeli nobenega, kar je pripisovati našemu ognju.
Sovražnik je imel ogromne izgube.
London, Anglija, 25. julija. — Belgijsko poročilo se glasi:	,
—	Bilo se je več bojev. Hudo bombardiranje se je vr-fcilo v okiiyu Boeeinghe, toda položaj je neizpremenjen.
Ne bo se opral!
Značilen govor nemškega cesarja. Izjavil je, da so Nema najmiroljubnejši narod na svetu.
London, Anglija.. 25. julija. — Tukajšnje časopisje je priobčilo govor, katerega je imel nemški cesar ob priliki svojega zadnjega obiska na zapadni fronti. — Med drugim je rekel tudi sledeče:
'' Tovariši! V čast si morate šteti. ker se borite z Angleži. Vi se borite proti narodu, ki se je zaklel. da bo uničil Nemčijo. Že več let pred vojno so stvorili Angleži zvezo dežel, in ta zveza nam je na dani signal napovedala vojno ; nam. najmiroljubnejseu narodu na svetu. Medtem, ko so nam Angleži hlinili prijateljstvo, so kovali načrte, kako bi nas uničili.
Vojno je povzročila angleška di-plomncija. Zadnja angleška ofenziva ima namen zanesti vojno na nemške pokrajine, v nemška mesta in vasi. Jasno vam je, tovariši, v kakšno nesrečo bi prišle v tem slučaju nemške žene in otroci.
Vaša dolžnost je zlomiti angleško ofenzivo ter dokazati, da je Nemčija nepremagljiva. Premagajte sovražnika, premagajte ga tako. da bo obupan in da bo pripravljen skleniti mir pod pogoji, ki bodo za Nemčijo ugodni in častni.'7 —
To poročilo je dospelo v London iz Berna.
Usoda Ircev.
Avstrijci in Lahi.
Italijanski vojni urad poroča o u-spehih. — Avstrijci pa pravijo, da so vse napade odbili.
Irci so sel o razburjeni, ker {jih vodi vlada tako nesramno za nos. — Angleški vojni minister.
London, Anglija. 25. julija. — Irci so izgubili vse upanje, da bi se irsko vprašanje ugodno rešilo. Angleški vojni minister Lloyd George se sicer še vedno pogaja z Redmontom in drugimi voditelji nacionalistov, toda vs?» ta pogajanja bodo ostala najbrže brez vsakega uspeha. — Če ne bo drugače, bo moralo sedanje ministrstvo odstopiti.
Redmont in drugi prvaki so izgubili zaupanje ljudstva. Pri prihodnjih volitvah bodo skorajgoto-vo propadli.
Skoraj vse angleško časopisje zvrača krivdo na kabinet, češ, da je on kriv. da so se preknila pogajanja. Edina izjema je "Morning Postki zahteva za Irsko močno vlado in agitira proti "home-rule".
Dublin, Irsko. 25. julija. — Tukajšnji škof Walsh je izdal na narod proklamacijo, v kateri pravi, da se angleška vlada na neposta-ven način igra z Irci. Njegovo mnenje je tudi. da se irski nacionalisti ne bodo dali več dolgo slepiti, da "homerule,' v resnici že obstoji.
denar se lahko odpošlje v staro domovino tudi po brezžičnem brzojavu.
Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je trebA upoštevati tudi hišno Številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju.
To avoto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K.
Brezžične poiiljatve gredo vse ▼ Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto.
Natančno smo poizvedeli, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro sa sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan v 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da poftiljatev traje tudi dalj časa in to/ako se napravijo napake pri brezžičnem briojavu; denarja se ne more i z-gubiti, pač pa je mogoča sakai-nitev, ako se urine kje kaka napaka.
Kdor leti poslati na ta način denar v staro domovino, mm natančno napisati naslov In dodati: pošlje naj aa po ImrifflTi^ braojavu.
aitwtumm.mmYMk.n.Y,
- ' ''- m. - — • . ■	.
Rim, Italija. 25. julija. — Italijanske čete so vzele Avstrijcem Monte Cimone, pravi današnje, poročilo italijanskega vojnega urada. —
Poročilo sledi:
V Lagarina dolini se je je aktivnost sovražne artilerije povečala.
Na črti Posina-Astico je sovražnik v noči med 23. in 24. julijem vprizoril hud napad na naše postojanke pri Sasera in Zebio, ki smo jih mi par dni poprej zavzeli. Sovražnik je napadal z vso silo, toda naše vojaštvo je bilo v premoči in je vse napade odbilo ter zavzelo še par drugih postojank.
Zajeli smo tudi nekaj sovražnih vojakov in zaplenili par strojnih pušk.
Hudi boji so se vršili tudi pri Monte Cimone. Avstrijske čete so se dalj časa uspešno in trdovratno zoperstavljale, toda končno so se morale vseeno umakniti v ozadje gore. Naše čete imajo zdaj celo goro v rokah.
Pred Gorico in pri sv. Mihaelu, na soški fronti, se je vršilo dolgotrajno bombardiranje.
Dalje so se nad našimi postojankami na soški fronti pojavili sovražni zrakoplovci, ki pa niso na naših utrdbah napravili nobene škode. Par bomb je padlo na neko kmetsko hišo.
Berlin, Nemčija, 25. julija. — Avstrijski urad je izdal poročilo, v katerem pravi, da so na italijanski fronti avstrijske čete vse napade odbile.
"Črna lista".
Angleška vlada je pojasnila glede "črne liste". — "Lista" ni tako obširna, kot se je domnevalo.
Washington, D. C.. 25. julija. — Angleška vlada je potom svojega poslanika dala nekoliko pojasnil in napravila nekoliko izprememb. Anglija pojasnjuje vladi Združenih držav, da se s "črno listo" ne bo ogrožalo trgovine pravih nev-tralcev in dalje se tudi ne bo oviralo blaga, ki se ga mora poslati v Anglijo, vsled že prej sklenjenih kontraktov.
Vsled tega pojasnila angleškega poslanika Spring-Rice-a je nastalo v državnih krogih mnenje, da vlada Združenih držav najbrže ne bo vkrenila v teku kratkega Časa nobenega tozadevnega koraka.
Pri današnji kabinetni seji se ni veliko razpravljalo o črni listi? — Govorila sta o njej le predsednik Wilson in pa poslujoči državni tajnik Polk; ostali kabinetni člani niso prišli v konverzacijo.
Angleški poslanik, ki se je dalj-časa mudil v državnem departments je rekel Polku, da angleška vlada nima na črni listi onih tvrdk, ki so na katerikoli način v zvezi z o-nimi tvrdkami, ki jih je angleška vlada že naznanila, da jih je dala na "črno listo".
Dalje je izjavil Spring-Rice, da bo angleška vlada upoštevala vsako pritožbo kake tvrdke, ki je zdaj na "listi". Ako bo mogla tvrdka ali posameznik dokazati, da njegova trgovina ni služila v podporo in korist Nemčije, se je bo z "liste" izbrisalo.
' Krušne karte v Nizozemski. Amsterdam, Nizozemsko, 25. julija. — Nizozemska vlada je naznanila. da namerava izdati za celo Nizozemsko krušne karte. —- To
pa vsled pomanjkanja žita.
Polpaki se zahvaljuje Združenim državam.
Hang, Nizozemska, 25. julija. — Poljski Odbor v Haagu je danes naznanil, da je poslal predsedniku Wilsonu v Washington kabel-brzo-javko, v kateri se zahvaljuje ameriškemu narodu za vse, kar je storil za pomoč Poljski.
Istotako je poslala kabel poljska delegacija, ki se nahaja v Lausanne, Stick.
Danska Zah. Indija.
Združene države bodo skoro goto- IT _ •
vo kupile dansko Zahodno Indijo. |\f}lT|(*l
Cena je $25,000,000.
Na ruski fronti nimajo niti niti Rusi uspehov.
Washington, D. C., 25. julija. — Že daljčasa se je vršilo med Zdr. državami in Dansko pogajanje glede danske Zahodne Indije; Zdr. države jo hočejo namreč kupiti.
Vladi sta prišli že čisto do spo-razumljenja in kupčija bo podpisana takoj, ko se bo državni tajnik Lansing, ki se nahaja zdaj na počitnicah, vrnil v Washington.
Gotovi državni krogi so mnenja, da se bo kupčija, ki zdaj še ni sklenjena, še mogoče izjalovila, kajti nekateri so mnenja, da bo te dni gotovo Nemčija pričela vplivati na dansko vlado, da ne bi svoje Zahodne Indije odstopila Združenim državam.
Tega mnenja ni predsednik Wilson, vsaj kolikor je razvidno iz naznanila, ki je bilo tozadevno danes izdano.
Enkrat so Združene države nameravale kupiti dotične otoke, s tem se je tudi danska vlada strinjala, toda velik del danske zbor- Stvr
KER NE MOREJO NEMCI POROČATI O SVOJIH USPEHIH, PRAVIJO, DA SO RUSI ŽE ČISTO IZČRPANI. — AVSTRIJCI SO BAJE ODBILI VSE RUSKE NAPADE. — SPOPADI OB REKI DVINI. — V GALICIJI SO IZSTRELILI NEMCI NEK RUSKI AE-ROPLAN. — RUSI SO PREKORAČILI P3ITOK REKE STYR, SLONOVKO. — IZ LONDONA POROČAJO, DA BODO AVSTRIJI POMAGALI TURKI.
Petrograd, Rusija, 25. julija. — Iz dauašujili poročil je razvidno, da je skoraj ob vsej rusko-nemški fronti zavladal mir. Samo iz Voliuije poročajo, da se je vršilo tam nekaj malenkost ne j šib spopadov. Zadnji čas so si priborili Rusi v Voliniji veliko lepili uspehov. Vjeli so preko 1000 vojakov in zaplenili precej vojnega materiala. Poročilo ruskega generalnega štaba se glasi: — Čete generala Sarova so odstranile ob reki Stvr veliko žičnatih ograj ter vdrle v nemške postojanke. Ko se je sovražnik z velikimi izgubami umaknil, so se začele ruske čete prevažati preko reke Slonovke, ki se izliva y
nice je bil zoper to, vsled česar se kupčija ni izvršila. Takrat se je govorilo, da je bil tedaj v danski zbornici nemški vpliv.
Združene države, ako se bo kupčija sklenila, bodo plačale Danski}
Danes smo vjeli več kot 1,000 nemških vojakov in zaplenili štiri topove ter nekaj strojnih pušk.
V okolici Lešinova, južno od Slonovke, se je vnela izvanredno vroča bitka, ki še ne bo tako kmalo končana. London, Anglija, 25. julija. — Neka tukajšnja brzo-da danske zahodno indijske otoke javna agentura je dobila iz Amsterdama poročilo, da bo-$25,000,000. Pred štirinajstimi leti do v najkrajšem času dospele v Volinijo in vzhodni del
ronohvblla DaDSka daIa 23 PCt mi"|Galici:le mOŽlie turŠke *ete' ki se bodo borile ob Strani
10iz°Danske se poroča, da danski] Avstrijcev in Nemcev. Turki so baje že na poti na vzho-parlament najbrže ne bo delal v!"110 bojišče.
tej zadevi nikakega nasprotja. V Vojaški strokovnjaki so prepričani, da ta vest ni po-Združenih državah mora zdaj od-(sebno resnična. Ako Avstrija ni mogla pregovoriti Bolga-lociti še senat. V zbornici se pri-,roVi da bi se bojevali ob njeni strani, se ji je še toliko
rrežiio	ki
Združene države utrpeti za to oto- vee ™eresov v Mali Aziji kot pa na vzhodnem bojišču.
Petrograd, Rusija, 25. julija. — S kavkaške fronte se poroča:
—	Vsled silnega pritiska naših čet se je začel sovraž-Nemčija bojzboljšala razmere v nik umikati. Nase prednje straže so oddaljene komaj 15
vrst od Ercigana.
Petrograd, Rusija, 25. julija. — Vrhovno poveljstvo! ruske armade razglaša:
—	Naše bojne ladje, ki se nahajajo na jezeru Mjad-
ke. velika opozicija.
cija je zadnji čas tudi veliko izboljšala razmere v taborih, kjer se nahajajo nemški vojaki zaprti.
koncentracijskih taborih.
Berlin, Nemčija. 25. julija. — (Brezžično preko Savville). Nemšk vlada je odredila, da sej
napravi v koncentracijskih tabo-' . ,	, . .. . . „	„.	, .
rih nekoliko izboljšanj, kajti Fran- S10*' so obstreljevale celo noc sovrazniske postojanke ob ^	• obrežju.
V okolici Skrolova, severovzhodno od Baranovičev, je naša artilerija zavstavila sovražniško prodiranje.
Nad Lutskom sta se pojavila dva nemška zrakoplova in metala bombe v mesto. Bombe niso povzročile skoraj nikake škode.
VSled negotovega dostavljanja Pri Seminki, nedaleč od Lutska, smo izstrelili nek poŠte, M je namenjena iz Amerike sovražniški aeroplan.
ln.Nwnajo	Pri zavzetju vasi Galičenje so se vneli po ulicah
■prejemamo denarne pošiljatve do	*J .,. ,	,	„t, ...
preklica le pod pogoje^DA 8E vroci bo;|1- ZaPIemh smo dva toPa ter vJeh 77 avstnj-
V8LED VOJNE IZPLAČAJO skib in nemških vojakov.
MOGOČE Z ZAMUDO. DENAb| 24. julja je obstreljevala sovražna artilerija nek naš
J?5ry NOBENEM SLUČAJU zrakoplov pri Burkanu. Zrakoplov se ie vnel in padel za IZGUBLJEN, ampak naitati - '	^ ''	1
Pozor pošiljatelji denarja!
sovražnikovo fronto. Zrakoplov je vodil poročnik Ričev, ki je najbrže mrtev. Ričev je bil eden najboljših ruskih zrakoplovcev.
Zapadno od Kimpolunga v Bukovini sta napadla dva sovražna regimenta našo kavalerijo. Bitka se je končala s popolnim porazom sovražniških čet.
V južnem delu Bukovine prav dobro napredujemo.
Kakorhitro bo malo boljše vreme, bomo začeli prodirati proti prelazom, ki vodijo v Ogrsko nižino.
Berlin, Nemčija, 25. julija. — Vrhovno poveljstvo nemške armade poroča:
— Jugovzhodno od Rige smo odbili vse sovražnišket napade. Položaj ob reki Dvini je za nas zelo ugoden.
Armadna skupina generala Linsingena: Ob fronti
Zapadno od Burkanova smo izstrelili nek ruski zrakoplov.
Berlin, Nemčija, 25. julija. — Poročilo avstrijskega generalnega štaba se glasi-
— Na ruskem bojišču je položaj neizpremenjen. Severno od prelaza Prislop ob Lobačevki, na desnem bregu reke Lipe, smo odbili vse ruske napade.
Naše in nemške čete, ki se nahajajo severno od Dnje-stra, prav dobro napredujejo.
_______( Berlin, Nemčija, 25. julija. — Vsa prizadevanja ru-
slovnik kaj veS, včasih p« tudi kaj' skih žet, da bi prodrle fronto generala Hindenburga juž-manj. Ust dotpe na sapad pona- no od Rige, so bila brezuspešna
S1™? .^L^LVSLJTS1 -H Zadnj 1 288 86 Vedno bol-i OP*2«, d* SO začeli Rusi pe-
pri ui cene	te večkrat• * __
j Na fronti med Rigo in Dvinskom vlada skoraj popo-
(len mir. Manjši spopadi med prednjimi stražami sploh' T, ne pridejo vpqftev.
Vded negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena i* Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe,! ■prejemamo denarne poiiljatve do' preklica le pod pogojem, DA BE VSLED VOJNE IZPLAČAJO. MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR} NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati sa-morejo le samnde. Mi jamčimo sa vsako denarno pošilj&tev toliko časa, da se izplača na določeni naJ slov. Iatotako nam jamčijo sanes-] Ijive ameriške banke, s katerimi smo sedaj v zvesi radi vojne in radi popolne sigurnosti pri pošiljanju denarja.
Oene: k	s	K $
5.... .90	120.... 16.80,
10.... 1.00	130.... 18.20
15.... 2.30	140____ 19.60
20.... 3.00	150____ 21.001
25.... 3.70	160.... 22.401
30---- 4.40	170.... 23.80
35.... 5.10	180.... 25.201
40.... 5.80	190.... 26.60
45.... 6.50	200.... 28.00
60.... 7.20	250.... 35.00
55 ---- 7.85	300.... 42.00
60.... 8.55	350.... 49.00.
65.... 0.25	400.... 56.00!
70---- 9.95	450.... 63.00
75---- 10.65	800____ 70.001
«0.... 11.35	600...„ 8100'
85---- 12.05	700.... 98.00'
90---- 12.75	800____112.00
100.... 14.00 900.... 128.00 110---- 15.40	1000____139.00
Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe na sapad ponavadi par dni kasneje In med tem, I ko dobi naslovnik Ust v roke, se pri nas cene morda ie večkrat:
ij*JSKA FRANK EAKSSB, I C9 0ertlaa4tlt,M«rTcsfc.*.Y,
GLAS NAHODA, 26. JUL. 1916.
v
"GLAS NARODA"
>	KSIotwS* Daily.) •
DwM udMBMkr« VLOrana FUBUBHXM oa
(* Mnmte.) ' ItifK HAF8EB. PrerttM« IX>tJIS BEWEDIK, TtWWfc
fUet at Bulm of tka corporation
and tddreM at tbora odem: m Portland* Street. Borough ot Mu-hitua. New Ydrfc Olty. K. T.
celo leto velja liet aa A meri to ls
fVlWirtO mm~m.mmm,m*mm—mm*m $3.00
■	pOl	UO a belo leto aa meeto New Yoc£_	4.00
■	pol leta aa mesto New Torff-*	2 00 m Ittodom vatkto	iBO
• . • pellets--2J»
m m n Četrt lete••r»r.r>	1.70
"•LAS NAHODA" lshaja reek daa lereemM nedelj 1« praaaltor.
"GLAS MAR ODA"
("Voice of tbe People"*) hMH ww> day except Soudan led HoUdaya. Bqtowcrlptlon yearly W-DOl_
Postal brae podplae la oeeteoetl e« mm
prloMojeJo. Mill imi ee blagoroli poVJafl H m
Money Order, frl feprftnembl kraja naroSalkor prosimo, da ee nam tndl prejSnJt M-1 MraUMe nmnil, da bltraje aa>-_demo nael omika._
Doplaom la pofUJatram naredite ta naslov: »GLAS NARODA"
«» Oertlandt Bt^_New Tort City.
_Telefon 4687 Cortlandt.
Pomen in namen ruske ofenzive.
Akt* hi ne imeli Francozi in An pltv.i tako dobrega zaveznika kril je Kuh, bi bili že zdavnaj slavne poraženi, kajti Nemčiji ne more nikdo odrekati silne moči in nevr jet ne vztrajnosti.
Za Nem<*iji> je vi-lika sreča, da ima tako i z borne železniške zveze Tekom nekaj ur lahko spravi na tisoče in tisoče vojakov z vzhodn« na zapatlno fronto in nasprotno Bogve, kolikokrat so že morali pre romati razni nemški polki to pot
Borbe v Severni Franciji, po sebno pa pred Verdunom sostraš ne. —
Tam je koncentrirana skora; vsa vojaška sila Anglije in Franci
je. —
Tej sili stoji nasproti samo po loviea nemških vojakov. Polovica nemških «"et je na fronti med Ri po in Bugom.
te hi ne pretila Nemeiji od te strani nobena nevarnost, bi lahko imela v severnem delu Francije se enkrat tol'ko vojaštva kot ga ima zdaj.
Kaj hi to znaeilo za zaveznike,, je vsakemu jasno.
Uotovo je tudi, da nima Rus na Rusko Poljskem, v Galieiji m Vzhodni Prusiji nikakih posebnih osvojevalnih namenov. Veliko večje interese ima v Mali Aziji. Izmed vaepa mu pa najbolj diši Carigrad.
Njegova sedanja ofenziva na celi fronti od Rige do Bukovine, ni tako velikega pomena zanj kot pa za Angleže in Francoze.
A ko hi mogli Francozi in Angleži Nemcem toliko škodovati kot jint škodujejo Rusi, bi se tudi že zdavnaj vse predrugačilo.
Preglejmo površno najvažnejše dogodke sedanje vojne.
Ko so zaceli Nemei in Avstrijci začetkom vojne napredovati v Franciji, je poslal Rus svojo silno armado v (»ulicijo ter s tem Nemce prisilil, ^a so obrnili nanj skoraj vso pozornost.
Ko ko Avstrijci in Nemci s pomočjo Boljrarov o« v o je val i Srbijo, je Rus s svojimi operacijami v Kavkazu preprečil, da niso tej tro-jiei pomagali Turki.
Skoraj v istem hjpu, ko so za-iVle avstrijske čete prodirati iz Južne Tirolske v Italijo, se je zo pet pojavil ruski stric v Galiciji in Rukovini.
Posledica tega je bila. da so se morali Avstrijci umakniti iz Ita lije.
Tako je bil konec one "slavne*' ofenzive.
Najbolj pomaga v tem času Ru si ja svojim zaveznikom Francozom in Angležem.
Nemci so se poslužili skrajnih sredstev, Francozi in Angleži isto-tako. in zdaj se bije pred Verdunom borba, kakoršne se ni videl svet. H
Težko je reči, kdo bo zmagal.
Ako bodo zmagali Francozi in Angleži, *e imajo r pni ta
hvaliti Kusu in šele v drugi vrsti avoji hrabrosti.
Gotovo je tudi, da bodo v slučaju nemške zmage zvračali Francozi in Angleži vso krivdo na Ruse, češ, da niso bili zadosti pritisnili Nemca v hrbet.
Rusko armado si predstavljamo kot ogromno silo, dobro preskrb ljeno z ameriško municijo in japonskimi topovi. Ta sila se zažene kot val v sovražnikovo zemljo. Zelo značilno je, da ponavadi o-stane tam, kamor dospe pri prvem zaletu.
Morda je to poseben način strategije, inorda je sovražniški odpor tak, da ga ne more premagati.
Na vzhodni fronti nimajo ne Nemci, ne Rusi in ne Avstrijci posebnih uspehov.
Za zaveznike je največje važnosti, da morajo imeti Nemci in Avstrijci par stotisoč vojakov ob ruski fronti.
Stotisoč Nemcev na ruski fronti pomeni, da jih je stotisoč manj pred Verdunom.
Največja želja Rusov je, dospeti v Ogrsko nižino. To bi bil eden največjih uspehov kar so jih in kar bi iih dosegli v sedanji vojni.
Avstriji bi ne preostajalo dru gega kot skleniti z Rusi separaten mir. Vsa ruska sila, ki je zdaj v Bukovini, Galiciji, Voliniji in Be-sarabiji, bi se lahko pomaknila proti severu na rusko-nemško fronto.
Tej sili bi tudi Hindenburg ne mogel kljubovati.
Ako bodo v tem slučaju znali Angleži in Francozi izrabiti priliko, jim je zmaga zagotovljena.
Nemcem bi preostajali dve peti; oditi izpred Verduna ali pa pustiti Ruse v svoje ozemlje.
Katerokoli pot si izberejo, vsaka bo usodepolna zanje.
—k.
Konvencija društva sv. Barbare.
gledal, ker le potem bi odstranili vsaki suiu, da niso računi pravilni.
Gotovo se bode raizpraivljalo tudi o društvenem glasilu, ker ima-' mo kar dva.
Jaiz se strinjam z gl. odborom, da se je oziral na člen XXVIII.' točka 4. dosedanjih pravil.
Zatorej, sobratje delegati, izvo-| lite doibre in zanesljive može v. glavni, posebno v nadzorni odbor
Treba je, da preskrbimo, da nam je bodočnost zagotovljena, tako, da bodemo člani sig-urni, da bode-mo dobili podporo in da bode izplačana naša usmrtnina.
Želim, da bi se še kateri delegat
biti od meliuriiesa katarja, bolnih ledic, pečenje urina. zjiubo semena. želodienili bolezni iu revniatlzma,
poročal sokapitalistom, da rajše svoj kapital prihranijo za pozneje, ko ho ruski narod prebujen.
Kako bo v Ameriki po končani vejni.
Profesor ekonomije na California" univerzi, Ira B. Cross, je za
pomeni za	delaske liste napisal sledeči čla
Ako se lio- I .	r
pravo sreeo. ---- - — .
čete ozdraveti, od teh nck:
kroničnih bolezni, pi- "Amerika bo po vojni imela Site za pojasnila na : največjo krizo kar jih je bilo v J. F. DOLENC, njeni zgodovini.
ali gl. uradnik kaj oglasil, kako' „ -	Veli^nske v°j'le »^ustrije in
| WV V V V v VV'cV W municijske tovarne se bodo zaprle,
česar posledice bodo, da bodo plače delavcev veliko manjše, kar bo povzročilo delavsko krizo, kakršne , še d o zda j ni bilo v tej deželi.
Naj malo natančnejše razjasnim.
misli o eni ali drugi stvari. Pozdravljam vse sobrate!
Vid Vodišek, član postaje št. 3, JofFre, Pa.
Dopisi.
vzdramil.
Kot član zgoraj omenjenega društva, se predrznem tudi jaz izrabiti svoje mišljenje.
Naj začnem glede bolniške podpore in bolniškega sklada.
Kot je razvidno iz mesečnih po-ročil bolniškega sklada, imamo skoraj vsaki mesec primanjkljaj, tako da moratno plačevati dokla-<le, pa še vse nič ne pomaga. Kako bi se temu odpamatg-lo? Jaz uiisJiin, da bi se naj uredilo tako. da bi mesečni prispevki bili 70f v bolniški sklad, ker. kot sedaj, 60c ne zadostuje. V vsakem drugem skladu je preostanek, toraj naj bi se vzelo pri vsakem drugem skladu par centov in dodalo k bolniškemu skladu ter tako od-pomoglo, da bi ne bilo večnega primanjkljaja indoklad v bolniški skhd. Kaj nam pomaga, če glavna blagajna narašča, ker moramo pa člani plačevati visoki asesment in še doklade povrhu.
Potem tudi omenim, da bi bilo pravilno, da bi za bolniško podporo vpeljali več razredov, namreč za $1.00, $2.00 in $3.00 dnevno ter tako dali priliko članstvu poljub-uo se zavarovati.
Usmrtnina bi naj bila $2o0,Q0, $500.00 kot sedaj in še $1000.00, ker nekateri člani hočejo biti višje zavarovani, posebno družinski očetje.
Potom je tudi moje mnenje, da i masno preveč konvencij, katere stanejo vee tisočakov. Potem še nova pravila in druge nove tiskovine, tako da so stroški ogromni. Konvencija naj bi se vršila vsakih 5 let. kolikor mogoče v sredini, kjer se nahaja največ postaj, ter se taiko prihrani lepo število sto-takov društveni blagajni za vožnjo delegatov.
Pravila naj bodo jasna; ako je potrebno v tem času kakšno točko pravil iapremeniti, se pa lahko zgodi potom glasovanja.
Varčevati se -mora, kodikor je mogoče, pri vsaki stvari; seveda so osebe, katerih to malo briga, samo da je njih. prav!
Priporočal bi tudi sobratoin delegatom, kateri se mogoče spominjajo, koliko so stale knjige in tiskovine leta 1914., namreč 3500
Aurora, 111. — Redki so dopisi Naročnica, iz naše slovenske naselbine; zato hočem jaz na kratko opisati tukaj-
vsaiko pridne roke. si lahko pre- Ko se bo ruski medved
sknbe vsakdanje trpljenje, ako le hočejo. Plače so take, da se lahko preživi, vendar o ka'kem prihran-! ku še govora ni, kajti hrana je zelo draga. Samci plačujejo od 20 ]\jr> McRoerts, eden podpredsed-do 22 dolarjev na mesec za stamo- n.jkov newyorske National City vanje in hrano, pa še velikokrat Bank-e, se je na potu iz Rusije je to težko dobiti. Najcenejše pri- ^jer se je mudil vee mesecev, vsta-dejo še pečlarji skozi, ki so sami vil v Stockholmu in dal sledeče iz-zase, kajti ti pridejo trudni do- javo:
mov, pa se jim ne poljubi kuhat( "Vojna je Rusijo tako vzdrami-in tako si prihranijo denar; po- ]a kot si ne more to nihče pred-sebno pa še zdaj, ko je taka vro- stavljati. Ta dežela zdaj nudi A-čina. — Na društvenem polju smo merikancem velike prilike, da in-tudi zelo dobro preskrbljeni; zla-ivestirajo svoj kapital v dobra posti društvo sv. Jerneja J. S. K. J.
izvrstno napreduje. Letos so si "Ameriško ljudstvo se zdaj še člani sezidali svojo dvorano in jo ne zaveda ko^^e vrednosti bi bil
za nas ruski trg in ruski naravni zakladi. Potrebno je. da se pripravimo, da bomo dobili rusko trgovino po končani vojni. Prepričan sem, da ho v Rusiji po končani vojni največja prosperiteta.
*' Moje mnenje je, da je za nas Amerikancc najboljše, da napravimo v Rusiji podružnice naših tvrdk. tovarn itd. in napravimo tako ameriška podjetja neodvisna od tuje paroplovbeT\
McRoberts, ki je znan v Ameriki kot eden največjih ameriških financirjev in se ga lahko primerja svojemu sodrugu Vanderlipu, ima toliko zaupanja v Rusijo in je tako prepričan, da se je pričela Rusija prebujati, da je sklenil kar petdesetmiljonsko posojilo z rusko vlado.
Petdeset milj ono v; — to je sicer ogromna svota, toda za rusko vlado je komaj zadostljiva za tri ali štiri dni.
Vendar to je postranska stvar. Bogve kako Mr. McRoberts misli. da se bo ruski narod prebudil iu zdramil?
Najbrže ne tako kot mi. On pravi, da se naj ameriški kapitalisti požurijo in investirajo v podjetja ruska, ker prilika je zlata. kajti narod se prebuja.
Ker tako pravi, gotovo ne misli na pravo narodovo prebujanje. —-Zdaj se je pričel probujati šele ruski kapitalizem — pričetnik, ki je skoro dozdaj spal in kot tak nima i dovolj moči, da bi stal na lastnih
najst meseeev zime vsako leto, pa menda je tudi res tako, kajti še 21. junija je sneg pobelil tukajšnje kraje. Mislim, da je drugod drugače z zimo. Omenim naj še, da je pred kratkim stopil v zakonski stan Ignacij Pajk z gospo-	. die no A. Husar. Obilo sreče! -\ . P ^VgUSta 1914 po da 1. JU*
mja 191 b je prišlo v deželo za ne-
l>anes je Amerika dobesedno pijana od zlata.
tudi plačali. Dne 4. julija so se zbrali v svojem domu in si iz društvene .blagajne kupili celega pra-seta, tako da je bilo prijetno pote-uo v noč. — Edino napako, katero imajo po mojem mnenju tukajšnji Slovenci, je ta, da se menda sramujejo svojega lastnega jezika, posebno tie na slovenskih veselicah. Ne rečem, da ni lepo, če kdo zna angleški jezik, toda znaj ga tam. kjer ga potrebuješ; pa veliko je tudi takih, ki znajo par besed. potem pa poskušajo svojo u-čenost, da človeka kar zavija v trebuhu. Priporočam toraj, da rojaki malo bolj svoj materni jezik upoštevajo, če že drugje ne, vsaj na svojih veselicah. Nekateri pravijo: Kaj mi bo slovenski jezik v Ameriki!? Res je to, toda spoštuj ga vseeno. Saj ga že drugi dovolj teptajo, badimo mu vsaj mi toliko milostni in se ga ne sramujmo. Poglejmo druge neamerikanske narode, nihče se ne sramuje svojega jezika. — Tempotom bi tudi tukajšnjim rojakom priporočal, da bi se kaj vkrenilo glede kake veselice za naše slovenske rojake v stari domovini. Na delo, jjotreba je velika in naša dolžnost je, da priskočimo na pomoč! — Opazovalec.
Pueblo, Celo. — Že dalj časa nisem videl dopisa h te naselbine, vendar v teku zadnjega časa se je precej novega dogodilo. Delavske razmere se nekoliko boljše in postajajo še z vsakim dnem boljše. Kot se čuje, v tukajšnji jeklarni
vsak lahko delo dobi, ako le hoče,n.°-ah 111 opravljal svoj posel; zato delat L Plača je najmanj $2.50, v.sl mora klicati na pomoč starejše-nekaterih slučajih pa tudi $3.00 izkušenejšega in močnejšega
do $4.00. — Ker se časi spreminjajo, tudi naši rojaki zelo stopajo pod zakonski jarem. Poročil se je znani rojak J. Simonič v Puob-lu. Čestitamo! — Društev imamo dovolj; najstarejše je društvo sv. Jožefa K. S. K. J., najmlajše je pa samostojno "Sloga", katerega po mnenju nekaterih ne bi bilo treba. Toda na tem mostu naj bo povedano, da je bilo društvo vstanov-ljeuo na popolnoma nesebični podlagi. V blagajno plačujejo člani
v«ak mesec samo 75ff, za kar je deset miljonov.
bratca — ameriškega kapitalizn^i
Ruski kapitalizem se je pričel prebujati, ne pa narod, ki šteje nad 150 miljonov ljudi.
McRoberts misli na na ruski kapitalizem, kajti,ta se je šele pričel malo dramiti.
Ako bi pa ta ameriški financir malo pomislil, da je mogoče, da se bo pričel prebujati — v resnici — cel ruski narod, potem bi se gotovo prej nekoliko premislil predno bi kartakole vrgel ruski vladi pet-
potem v slučaju bolezni deležen $6.00 podpore na teden in pa 85 dolarjev za slučaj stmrti, kar je ravno dovolj za dostojen pogreb. Ako je član bolan več kot en teden, dobi vsak dan 85f, ako je pa dva tedna skupaj, dobi pa $12.00, ako je cel mesec, pa $24.00. Dalje se je na zadnji seji sklenilo, da, ako se bo še kaj več članov pri-
dolarjev, katere je predsednik glasilo, se bo vstanovilo domačo nadz. odbora naročil pri tiskarni1 godbo na pihala. Toraj, dragi ro-A- S. ter tako prekršil pravila, vjjaki, kogar veseli, naj pristopi; katerih je razločno zapisano, da se posebno priporočljivo je to dru-Uiorajo Vse listine tiskati v unijski štvo fantom, toda tudi možem bi tiskarni. Naj se o tej. stvari tudi ne škodovalo, ako bi plačevali 75 razpravlja ter tako omeji absolu-j centov na mesec in "bili v slučaju tizem, katerega je preveč pri gl. bolezni deležni gotove podpore, odboru. (Ka?ko je to, da nosi A. S.'Poodrav vsem rojakom! — Poro-unijaki label? Op. ared.)	čevaiee.
Nadalje priporočam, naj se vsa- Sublet, Wyo. — Tukaj, dva pre-kih šest mesecev pokliče državne- mogorova prav dobro obratujeta, ga »frtuarja, <3* b9<Je ko^e pre- Pravijo, da je v te^	$rj-
Ako se bo pričel prebujati, bo do ti petdeseti miljoni povzročili ameriškemu kapitalizmu več kot petdeset miljonov škode — pomi sliti moramo namreč, da bi ti pet deseti milioni prinesli njemu, ako bi jih kje drugje investirali, kak velik dobiček, — kajti, ako bo ru ski narod sprevidel v kakih pesteh je, v kaki temi ga drži vlada in v kakih pestih ga namerava držati "zdaj vzd ranil j eni" kapitalizem, bo vsem skupaj nastavil roge; iu vsi bondi ruske vlade so potem — od muh.
Ako bi McRoberts videl v Rusiji, da se pričenja narod v takem smislu predramljati, potem bi lahko rekel, da je za cel ruski narod čas napredka ; — in mi pravimo — čas svobode. • J Potem bi gotovo ne sklepal z ru-' 9k9 vlgdo posojil« ig H rajše pri-
kako $633.000,000 zlata, skoro vse za velika vojna naročila.
To je povzročilo, da je v deželi zelo veliko denarja, toda je tudi povzročilo, da se zdaj zlata manj kupuje in da se je življenje podražilo.
Nastala je prosperiteta. Plače in cene so se povišale.
Ker je v deželi tako ogromna množina zlata, je razumljivo, da je zlato prišlo ob svojo prvotno vrednost, kajti postalo je že preveč navadno in pregosto.
To je za ljudstvo sicer malo tež-žo razumljivo, toda pri tem se naj vpošteva dejstvo, da je vrednost kake stvari odvisna od dveh pojavov, namreč od množine in pa v koliki meri se more dotično blago ražpečavati, ali z drugo besedo: v koliki meri ga ljudstvo hoče kupovati.
Dasi je cena unče zlata ista, kot je bila. kajti ceno zlata je določila vlada Združenih držav, je zlato v primeri z drugim blagom manj vredno, kajti zlata je zdaj več, druge stvari postajajo pa dražje, vsled česar je razumljivo, da se za gotovo množino zlata manj kupi kot se je lahko prej.	»
Kadar se zmanjšuje kupovanje zlata, se kot rečeno, cena zlata znižuje. medtem se pa cena drugim predmetom povišuje.
To pravilo postoja tudi v nasprotnem -slučaju; ako so za zlato zahteve velike, potem je tudi zlato večje vrednosti in cene drugih predmetov padajo.
Ko bo konec vojne, bodo prenehale vse municijske tovarne iu na tisoče delavcev bo brez dela. Razumljivo je, da vsled tega ne bo brez posledic na delavske plače.
To bo pa povzročilo veliko krizo, zlasti med delavstvom, česar pa delavci najbrže ne bodo razumeli, temveč se bodo čudili kako je to mogoče.
Ta industrijski preobrat ali nemir, bo imel pa svoje posledice na deželne finančne interese, kar bo pa povzročilo, da bomo videli v deželi veliko bedo.
Prišli bodo veliki socialni in ekonomični preobrati.
Zdaj je še težko reči, kak bo konce krize; mogoče se bosta morala sporazumeti delavstvo in kapital, kar bi bilo za deželo brez dvoma zelo velike vrednosti.
Toda popolnoma gotovo je, da bo konec sedanje evropske vojne za Evropo velik blagoslov, medtem ko bo za Ametiko prišla doba ne-blagostanja."
Pismo siov. vjetnika v Rusiji.
Dobil sem dobro mesto v neki trgovini. kjer sem še zdaj. Delam v trgovini, ki je mnogo lepša kot katera pri nas doma. Za delo se zanimam in tudi za druge stvari. Naučil sem se ruščine, da že dobro pišem in čitam, tudi časopise berem. iz katerih dobim poročila o vojni. Vse bi bilo, le denarja jti premalo in na čevljev iu obleke mi manjka, ako vam je mogoče, prosim. da mi jo pošljete. — Vi ste lahko vsi veseli, da vam ni bilo treba na vojno. — Tvoj brat J. H.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
S. M., Leadville, Colo., in drugi.
Glede dobave slovenskih jetnikov iz jetništva je stvar sledeča: Kolikor je nam znano, se je dozdaj le malokatereinu slovenskemu jetniku posrečilo priti iz Italije oziro-una Rusije v Ameriko. — Umevno je. da Rusi milejše postopajo z jetniki, ki izjavijo, da so sovražniki Avstrije, s tem pa še ni rečeno, da bi takemu človeku kar meni nič tebi nič dovolili oditi v Ameriko ali kani drugam. Lažje je seveda, ako se zavzame za jetnika kaka višja srbska, angleška ali francoska oblast, (n. pr. konzulat ali poslaništvo). Oni, ki želi dobiti v A meriko kakega svojega sorodnika ali prijatelja, ki je vjet v Rusiji ali Italiji, mora že vnaprej poslati posredovalcu gotovo svoto denarja za trud in stroške. Prepričan mora biti nadalje, da se jetnik ni nikdar zavzemal za Avstrijo, ampak da je pri vsaki priliki zagovarjal delovanje zaveznikov. Kdor ni o j tem uverjen. naj ne poskuša nikogar dobiti iz jetništva. ker si bo •napravil s tem le nepotrebne stroške.
VABILO na
aw piknik
katerega priredi društvo SV. UARliARK štev. 57 v Homer City, 1\»..
v soboto dne 5. avgusta 1916
na farmi sobr. Fr. Kareneliaka.
Pričete k ob 4. uri popoldan. Vstopnina za moške je en dolar; dume so vstopnino proste.
Tempotom opozorim vse člane na sklep zadnje seje, pri kateri je bilo sklenjeno, da mora vsak član društva sv. Barbare postaja št. 57 plačati $1.00 v društveno blagajno. potem naj se vdoleži piknika ali ne; oddaljeni člani pa le 50^.
Zaeno vabimo vsa sosednja društva ter posamezne rojake in rojakinjo. tla nas omenjeni dan pol-noštevilno obiščejo. Za vsestransko zabavo, dobri prigrizek iu sveže pivo bo preskrbljeno.
Na veselo svidenje dne o. avgustu!	Odbor.
(26-27—7)
Dr. LORENZ,
£l«eHaliKt moških bolezni.
Jnz sem e<llnl hrvaško povore-čl specialist moških bolezni v Pittsburgh!!, l*n.
Dlt. LORENZ. 611 Pran Av. II. nadst. na ulico.
Uradne ure: dnevno ««1 O. ih>-pohlne do S. lire zveiVr. V |K>t-kili <m1 !). dopoliic »lo {»opoldne. Neileljo lO. itnp. <lo 1!. imi|h«1.
Prijatelj lista nam je dal sledeče pismo na razpolago: ^
Bolša, Miheilovka, Rusija, 22. 5. 1916. Dragi brat!
---Potem so prišli pa ko-
zaki in so nas pobrali. Hodili smo po Rusi i i menda več kot dvajset dni. Jaz sem bil pri ruskem poveljstvu celo za tolmača med ruskimi častniki ia vojnimi vjetniki. Tam se mi ni dopadlo, zategadelj sem prosil, da bi me poslali kam na delo. Dovolili so mi, da sem vzel s seboj 400 mož — samih Slovencev — in so nas poslali v Ekateri-noslavski okraj; seveda šli smo pod rusko stražo. Prišli smo v neko mesto, kjer so mi odvzeli večino ljudi, mene so pa s petdesetimi možmi poslali na neko grofijo. — Tam sem živel dobro, samo denarja mi je primanjkovalo za kako večjo potrebo. Tam smo ostali tri mesece, nakar so nas poslali v kon-- centracijski tabor, toda jaz sem že, gledal, da jroem M predolgo tam.
NAZNANILO.
Vsem cenjenim rojakom m roja kina ni se toplo priporočam za nadaljna naročila ž a vino in obenem pa tudi naznanjam, da je mesto Fresno, Cal. premenilo vse poštne naslove tako tudi mojega. Zato prosim cenjene roake in rojakinje, da mi zdej naprej pišejo in pošljejo naročila na spodaj navedeni nov naslov.
Stari naslov je bil Frank Stefanirh. R. R. 7. Box VJ4, Fresno. Cal. Sedaj mi pišite pa na ta naslov:
FRANK STEFANICH, R. A. Box 96,	Fresno, Cal.
MODERNO UREJENA
TISEAMA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
DELO OKUSNO.
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNUSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SL6VENIC WILMS &
82 Cortlandt St., New York, N. Y.

GliAS NARODA, 26. JUL. 1916.
SI d v o.
I. S. Rabin.
Po mestnih ulicah so gorele že luči. ko sta prišla v mesto. Oblačen jesenski večer je bil in zdaj-pazditj se je vlil precejšen dež. — Ljudje no nejevoljni nad slabim vremenom hiteli sempatje in ulice so se skoraj praznile. Le dolgočasni vozovi tramvaju an se izpre-hajali s svojim neprestanim žvenk-Ijanjem in ju podili s ceste, kadar sta se umaknila drugim boljšim ljudem s trotoarja. Mati se je vse lej strahoma ozrla, prijela sina za ,, roko in zbežala zopet na trotoar. . Prešla sta skoraj celo mesto med večnim umikanjem in ropotom.
"Počakaj. Franeelj, pojčiva si, jaz sent trudna'', je rekla mati in sedla na klop ob cesti. Vožnja po železnici, prestani dan, hoja skozi mesto, skrb in strah, vse to je mater utrudilo. Sin je odložil svoj kovčeg na tla in sedel poleg ma tere. Mati se je ozrla na sina in zasmilil se ji je. Bila je to navadna historija, ki se gode vsak dan na tistem mestu.
"Ali nisva še kaj pozabila, Franeelj ?" vprašala je mati zamišljeno. —
"Ne vem"., jeo dgovoril sin in gledal pred se v tiho deževne noč in mislil bogvekaj.
Mati se je zamislila. Grozno težka s** ji je zdela ta pot. . . . Hodila jo j«' že drugič. .. . Pred petimi leti je odšel mož v Ameriko. Cez tri leta je pisal, da naj pride za njim starša hči. In moralo se je zgoditi. Bilo je prav kot danes.
V trenutku se je mati vsega spomnila. Slovo doma, pot v mesto, in zopet slovo in žalost in jok. Zdelo se ji je, kot da je vse tako usojeno, in da je vse^ra že navajena. Vse njeno življenje je bilo polno solz in joka. in malo je pomnila lepih dni. Spomnila se je, kako težko ji je bilo takrat poslati mlado hčerko v tuji svet med tuje ljudi, daleč črez morje, ko sama ni vedela ne kam ne kako, ko nihče ne ve, kaj se lahko zgodi po poti. Kadar so potem o njej govorili lju dje, se je zjokala, kadar je videla domača dekleta skupaj, nje nekdanje tovaršice, se je zopet jokala. In zdaj zopet eden.... Mati se je zopet ozrla na sina in si otrla solzo. Imel je šele šestnajst le, njej se je zdel še popolnoma otrok. Mati se je spomnila, da je tu nekje večerjala s hčerko.
"Ali si lačen, Franeelj?" — je vprašala sina. Mrzla burja je zavila po resti in sprožila težke deževne kaplje z dreves,
"Ne ', je odgovoril sin zamižlje-no in se stresnil od mraza.
Težko je bilo materi. Rada bi mu bila plačala z zadnjimi krajcarji zadnjo večerjo na domači zemlji. da bi imel za veden spomin, da je ob materi večerjal zadnjikrat. Le denarja ima malo, in Bog ve, kaj še pride....
Spomnila se je doma na svojo družino, na hišo. na kravico. če je
vse v redu----In pred oči so ji
prišli vsi spomini, ki so bili v zvezi z domačo hišo. Spomnila se je nekdaijega bogastva pri Maslenu. Vsi so spoštovali rajnega Maslena. Govorili so, da ima tisoče v skrinji m niso verjeli, ko je staree tožil o .slabih časih. Vsi so že naprej bla-grovali tisto, ki bo prišla na to domačijo.
Tako je bilo takrat, ko se je ona možila. Prišla sta stari Maslen in stric Tine in sta snubila. Vse je šlo mirno in srečni so bili prvi meseci. prva leta. Vse so jo zavidale.. Potem pa se je vse izpremenilo. Prišla je tožba, težave, dolgovi, prepiri, — in ni je bilo več sreče... Kot da je bilo usojeno.
In mati se je spomnila vsega, vsega....
Okoli je ležala mrzla jesenska noč. luči so gorele daleč po ulicah, zdajpazdaj je prihitel kak Človek mimo. Mati se je zopet ozrla na svojega ljubljenca, ki je gledal z resnimi očmi v čudno-otožno noč in menda sanjaril o daljnih tujih mestih, o lepotah sveta, o prijetni vožnji in se včasih s tesnim srcem spomnil na z jut ran je slovo od bratcev in sestric. In ko se je spomnil, kako se je zadnjič ozrl na tiho domačo hišo, se je stresnil in hotele so ga znova zaliti solze....
Ozrla se je mati*na njega in ga vprašala:
"Ali te zebe, Franeelj?"
"Ne", odgovoril je in si z rokavom otmil solzo. Videlo se je, ka ko mu je težko. Mati se je spomnila, kako so nekoč brali podobno povest doma — po zimi okoli gorke peči — in so vsi jokali.... Spustila se je v jok in zakrila obraz n
HaJjft
H
pri njih. Mož je prihajal domov ponoči, ob dveh. ob treh. ob štirih, včasih ga pa ni bilo celo noč in cel dan. Poslala je ponj v gostilno, a tudi tam ga ni bilo, saj pijanec ni bil. Bil je v mestu zaradi pravde; iskal je praviee, in.ko ni mogel več nazaj, je moral naprej, naprej, da bi rešil sebe in družino. Gospodarstvo pa je šla nazaj, vedno nazaj, ker ni bilo gospodarja, ona pa ni mogla vsega.
In tako je prišel včasih domov, izmučen, lačen, potrt. Smilil se ji je. in včasih niti besdice nista iz-pregovorila. On je imel svoje skrbi in če ga je ogovorila, je gledal nanjo zaničevalno, divje, prezirljivo. ... In to se je ponavljalo meseca in leta.... Nekoč pa je prišel
domov čuden, otožen, s pijanimi očmi.. .. Bil je vesel in govoril je mnogo. . . . Včasih pa so se mu za-blestele oči. da se ga je bala.... Stregla mu je. in jo je gledal hvaležno, skesano. Nazadnje pa je zajokal, zajokal kot dete. —
"Pri kraju smo", je rekel in stisnil pesti na mizo. "Prokleti sleparji!" In naslonil je glavo na roke in jokal. Ona se ni čudila. — Vedela je kaj vse to pomeni; ni mu rekla očitajoče besede, molčala je in tudi jokala. Okrog je spalo petero otrok mirno spanje in razločno se je slišalo njih brezskrbno dihanje.
AMERIŠKI ARTILERISTI.
"Ali si zaspan. Franeelj?"....
Sin je pokimal in v tem trenutku zaspal....
Milo se je storilo matpri. Čutila je vse, kar je moral čutiti on. — Slovo, ločitev od dragih bratcev in sestric, od domačega kraja, strah
"V Ameriko pojdem', je rekel' pred potjo v neznano deželo: vse on nekoliko potolažen in si je je to ga je moralo utruditi. In potem ni upal pogledati. Ona je posluša- še dolga hoja....
la tiho brezskrbno dihanje otrok in huje zajokala.. ..
Crez štirinajst dni je odšel. Delal je najlepše obljube, lepo se je
Zadnjič spiš ob materi", je šepnila tiho predse, da bi ga ne vzbudila, in pri sreu ji je bilo čudno-otožpo, milo. Mislila je na pota, ki
poslovil od otrok in sosedov. Spre- jih bo moral hoditi, mislila na tež-mila ga je. poslovila sta se in po- ko delo, v zakajenih tovarnah ali
tem je jokala cel dan. Bil je prvi	pod zemlip, kjer si bo z nevarnost-dan dolgih bodočih let. Kakor da jo svojega mladega življenja slu-
je slutila, kaj jo vse čaka. Prejokala je cele dni. Kadar se je spomnila njegovega pogleda, ko so ga
žil revež vsakdanji kruh. Ah, da je tako usojeno! 'n zakaj ne druga če, da bi živeli mirno ob materi.
zalile solze, se je zjokala še huje.'da bi doma imeli vsi dovolj kruha. In vse je prestala--------j v domači hiši. na domači zemlji...
Otroci so spraševali: "Mama, In tako gredo drug za drugim in kje so ata?" In ona jim ni vedela J sčasoma izpraznijo hišo in njo pu odgovora in zdelo se ji je. da je materino srce izpilo takrat kupo
objokano ruto.	I
do dna, ko je po noči v skrbeh poslušala brezskrbno spanje peterih ljubljencev.
Med tem pa so se oglašali upniki od vseh strani, tirjali in pretili so s tožbami. Žugali so prodati vse in jih izpoditi iz hiše. Ona pa je prosila, prosila in jokala, ter pritiskala kljuke pri vseh različnih
gosposkah----Mrzla zima je bila,
ko je iskala vsa premrla od mraza do mraza po ulicah dohtarske naslove, doma pa jo je čakalo petero
otrok----Mrzel večer je že bil, ko
je našla hišo....
Veter je zopet zavel. Mati se je zavedla v svopih spominih. Po cesti so prihajali ljudje. Bila je črna truma.
"Ze gredo", rekla je mati in vstala. Tudi France je vstal in se ozrl po cesti. Bili so izletniki, ki so šli na kolodvor. Z njimi je imel iti tudi on. tako je bilo zmenjeno. Vsi so stopali tiho. noseč vsak svojo prtljago. Tuintam se je slišalo še kako govorjenje, sicer pa samo koraki po mokri blatni cesti.
"Ali greste v Ameriko?" — je vprašala mati.
"Da, gremo", je odgovoril visok kmet in hitel za drugimi.
Mati se jim je pridružila. S težkim srcem je stopala poieg sina za to črno trumo. Bogve, kaki ljudje so vse med njimi. Nesrečno ljudstvo. kako mora iti za svojo srečo... .
In šli so po temnih, nerazsvet-ljenih potih, po blatnih cestah, v dalji pa so se jim svetile svetilke kolodvora. . . .
Prišli so na kolodvor, ter se u-trjeni posedli po svoji prtljagi in po klopeh. Vmes pa je hodil agent in naročal to in ono ter urejeval notne liste. Vsi so molčali zamišljeni in mislili na bodočnost. Nekateri so dremali in naslanjali u-trujene glave na zid. Mati je sedla s Francetom v kot in gledala na ljudi. Bili so zdelani in utrujena o-brazi z objokanimi očmi; njih pogledi so gledali obupno-radovedno predse, kot da .bi iskali bodočnosti.... Vsak je premišljal svoje in gledal na svoje sotrpine. Ura na steni je počasi pomikala svoje kazalce. Vsi so se ozirali nanjo. Vlaki so se sprehajali dolgočasno po kolodvoru in njih pisk je vsakokrat nemirno pretrgal tišino oblačne noči. Vozovi pa so se kremikali s težkim škripanjem, vmes pa so se kazale motne luči.
Mati je zrla zdaj nemirno premikanje silnih lokomotiv, zdaj mirno spanje izselnikov. Njene misli so sčasoma odhitele daleč daleč po železniških in morskih cestah v daljne tuje prekmorske dežele iskat svojih dragih. France se je naslonil ob nje roko. Pogledala ga in vprašala:
' stijo samo. Gredo, odidejo in ni jih več nazaj. Ona pa je priklenjena
Hm ■
na hišo in dela in trpi. da bi jim ohranila dom. da bi se imeli kam vrniti, kadar se vrnejo.---
Na nasprotni strani sta dremala mlad mož in mlada žena drug ob drugem. Ona je bila naslonjena na njegovo ramo, on pa se je opiral na potni kovčeg, ki je ležal sredi med obema. Tudi ona menda zadnjič sloni ob njem, je pomislila mati. ko je gledala njiju od težav shujašne obraze. In spomnila se je na prva svoja leta.
Zopet je zapiskal vlak. in vsi so se vznemirili, dasi ura še ni bila pol ene.... dremajoči so se vzbudili ob nenadnem šumu, a ko so spoznali, da še ni čas, so zadremali dalje. Vsak pisk je zabolel mater v srce. Bala se je trenutka, ko bo zapiskal vlak, ki ji bo odnesel zopet enega ljubljenca iz njenega skrbnego naročja v tuji mrzli svet. Ko bi mogla, vrnila bi se domov, ostal naj bi doma. in ona bi trpela, delala, samo da bi imela svoje okoli sebe. Dosti je že prestala in še toliko bi hotela, samo da bi ostali doma....
V čakalnico je prišla večja šum-na pijana družba. Zopet so se vsi vzbudili in se radovedno ozrli. — Družba se je ustavila v čakalnici, smejala se in vpila. Bili so ženske in moški. Začeli so peti. Ob klopi je stal star kmet s svojim sinom. Gledal je pijano družbo in pljunil na tla : "Fej. baba, kako grdo poješ!" je rekel in šel s sinom ven...
France se je prebudil.
"Le spi, le", mu je prigovarjala mati.
France se je zopet naslonil in zaspal. Ona je zrla na njega, kot da hoče zadnjič vtisniti v spomin njegovo podobo. Hotele so jo zaliti solze. V hipu se je spomnila vsega njegovega življenja: kako je spal v zibki, kako je shodil, kako je izrekoval prve besede, kako je tekal okoli hiše, vse vse, do današnjega dne. In zdaj gre od nje med izprijeni svet in Bog ve, kod ga bo vodila pot, mogoče po grdih, ostudnih potih neznanega ji veli-komestnega življenja. Nesramni tovariši bodo morda trosili njegov trdo zasluženi denar in ga pogu-bili.... On pa bo pozabil na njo, na mater, na Boga, na dom, na krstno cerkev, na vse.... Mati je zaihtela in strahoma prekrižala Francetu čelo, usta in prsi. Ito bi
mu mogla dopovedati, a zdi se ji reč, imajo ponavadi silno mršava, še preotročji! In preden se bo za- kljuseta, -ki ne "bi mogla zatajiti vedel, ga bodo imeli mogoče v svo- nobenega rebra. Ko pride nekoč jih rokah ljudje, ki mu bodo izlili prebrisan čevljarček mimo take iz srca najlažje spomine na mater, krevse, ki je'komaj še stala, skoči na dom, na vse, kar je videl doma brzih nog na stran, lepega--------"Nič se ne iboj", ga potolaži
In zopet je gledala njegov speči, voznik, "saj ne grke in ne brca!" zdravi obraz. Kaj bi dala, ko bi ji "Sej se ne bojim tega, ampak Mlaj šepnil: "ICati, nikdar----" da bi name ne padla!" odvrne ta
A on spi minio in sanja bogvekaj. ta jo M odkuri
■
Koliko bi u še rada govorila, naročila. vse bi mu še enkrat rada povedala, a zdi se ji. da je dober, da je ne bo pozabil. In pisala mu bo, kadar pride tja....
Ura je kazala polnoči. Po čakalnici je postal nemir. Vsi so pripravljali svoje reči. Vsi so se predramili in se jeli zadnjič poslavljati s svojimi. Pijana družba je odšla na peron z veselim petjem.
France se ni predramil. Materi se je smilil iii ni si «ja upala poklicati. Zdelo se ji je, da bi mu vzela še zadnje, kar mu more še dati, da se še enkrat naspi ob njeni strani, ko se poslej ne bo nikdar več. Morda ga ne bo videla nikdar več....
Vlaki so piskali, kolodvor se je oživel, ljudje so hrumeli, železniški uslužbenci so hiteli z belozelc-nimi svetilkami semtertje. Agent je spravljal svoje ljudi v red.
Mati je zajokala....
Zdelo se ji je, da je vse njeno življenje slovo in ločitev.
"Franeelj, vstani!" je rekla z jokajočim glasom.
France se je prebudil. Mel si je oči in gledal, kot da ne ve, kje je.
"Sajal sem", je rekel in prijel za kovčeg.
"Kaj si sanjal?", je vprašala mati.
"O očetu....", je odgovoril France in si obrisal solzo.
Težko je bilo srce materi. Zdelo se ji je, da jo hočejo zaliti solze. Zakrila si je obraz, vzela je prtljago in odšla s Francetom na peron.
Potniki so čakali nestrpno. Govorili so s svojimi še zadnje besede in se ozirali, če že gre vlak. Nekateri so posedli po svoji prtljagi in se zamislili, kdove, ali nazaj domov, ali v svojo negotovo bodočnost.
"Franeelj. priden bodi", je govorila mati jokaje in skrivala žalost. da bi ne otežila sinu slovesa;
"priden bodi. pošten in dober____
Boga se boj, delaj rad in očeta u
Kakšni so ruski vojaki.
Anton Ozarnecki. poseben do-pisni'.k "Chicago Daily News-a", prše:
KOZAKI V LVOVU.
Izkušnje, katere so imel i prebivalci Lvova z ruškimi kozaki in drugimi vojaki ruske armade, ki so se mudili v mestu okoli 290 dni, nami nudijo zelo različna mnenja o značaju ruskega vojaštva.
Nekateri so se izrazili o njih pohvalno, drugi so jih hvalili, nekateri so jih preklinjali, drugi so pravili o njih smešne stvari itd.
USMILJENGST LN BRUTALNOST.
Slkoro vsi so se pa izrazili, da so ruski poveljniki, kolikor jim je bilo mogoče, protežirali ljudstvo.
Dobil sem na razpolago dejstva, iz katerih lahko za sigurno posna-men. da se je ljudstvo ruskega vojaštva in 'mskih poveljnikov veliko bolj balo kot je (pa 'bila njih bojazen opravičena.
Seveda dogajalle so se tudi ne-posltavnosti in zgražanja vredna dejanja ruskih vojakov.
Pripovedovali so mi slučaje, ko je ruski vojak delil z gladnim človekom svojo hrano, ko je branil človeka, 'ki ga je naipadel z besedo ali dejanjem njegov to variš-vojak
itd.	I JE VZEL URO ZA SPOMIN.
Slišail sem pa tudi »pripovedova-* ^va Zida, urarja, sta mi pravila ti, da so bili vojaki z ljudmi, ka- o svojih izkušnjah s kozaki, zlasti
S I o> en* ko ^k* loll i>4Oj
IS====i5|
podp. društvo	sviti Barbara
13=====®
ZA ZEOINJENC DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedmi: FOREST CITY, PA.
Miipilnii 4mm 21. juwrja 1902 v drfavi PMMflrairiL
"	QLAYNI IJBADNIKI:
Pred tednik: JOŽEF PKTERNEL, Box 96 Wlllock, Pa.
I podpredsednik: KAROL ZA L,AR, Box 547, Forest City. Pa.
II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wye.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa.
II. tajnik: JOHN OSOHN, Box 492, Forest City, Pa.
Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537. Forest City, Pa.
Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St. Joliet, HL
VRHOVNI ZDRAVNIK t Dr. MARTIN IVUC, 900 Chicago St, Joliet, Hi.
NADZORNI ODBOB:
Predsednik: IGNAC PODYASNIK. 6325 Station St. E. E„ Pittsburgh. Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORNlC, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVL.OVČIČ, Box 705, Conemangh, Pa.* m. aadsornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave.. Cleveland, Ohio,
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72. East Mineral, Kana. I- porotnik: MARTIN STEFANCiC, Box 78, Franklin, Kane.
H.	porotnik: MIHAEL KLOPČlC, 528 Davson Ave., B. F. D. 1. Green-
field, Detroit Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11 H, Bridgeport a
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghton, Pa. n. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt 111.
Dopisi naj ae pošiljajo L tajnika Ivan Telban. P. O. Box TOT, Forcat Cltv, Penna.
Droit veno glasilo: "G LAB NARODA*
nič slaibega sluteč, spravil v žep Ko sem prišel domov, sem vzel, kot navadno vsak večer, listnico iz žepa ter zapazil, da se nekoliko razlikuje od one, ki sem jo nosil iz kavarne grede. Ko sem jo od-
(lospodar se je tozadevno pritožil pri vojaških oblastih,-ki so postopanje vojakov sicer obsojale, toda z ozirom na postopanje gospodarja ira>pram ženici vojaki niso bili nič kaznovani, temveč jim
pri, sem pa zapazil, da mi je vojak je bil izrečen le ukor. Gospodarju izročil listnico, v karteri je bilo 750 hiše so pa ruski vojaški oblastniki mblj ev, namesto moje s sto kronami. — Vojak mi trdil, da je bila listnica njegova, vsaled česar se da sklepati, da jo je dobil na isti način kot je mislil mojo.
"Ruske vojaške oblasti so mi dovolile, da sem denar jaz obdržal pod pretvezo, da ga bom, ako se bo »kdo oglasil, izročil lastniku.
ukazali, da mora imeti ženico v hiši : in »»stala je, dokler «o bili Rusi gospodarji mesta.
KOZAKI IN POMANJKANJE.
Ko se je pričelo opažati pomanjkanje hrane in ko je nastopil hud mraz, so vojaki nasvetovali ljudstvu, da so šli ven iz mesta iu se
Tozadevno so oglaševali v listih.! posluiili drv v okolišnih gozdovih ' Dotičnega vojaka so pa izgna-J in hrane na polju.
li iz mesta; kaj se se potem žnjim e&godilo, ne morem povedati." —
tere so dobili na cesti, naravnost brutalni. Mnogi so morali sprejeti na svoje glave udarce oziroma so morali požreti hude psovke.
VOJAK MU JE VZEL DENARNICO. • Nek ugleden trgovec mi je pripovedoval sledečo dogodbo:
'"Vračal sem se iz "Central" kavarne — z »menoj je 'bilo še par dru<gi4i mož. mojih prijateljev.
bojraj. Pozdravi vse: očeta, sestro, njimi eelo par ruskih častni
' kov. V »neki ulici sem se moral lo čiti od prijetne družbe in se obrniti »proti mojemu stanovanju.
" Bilo jo 'že <po deveti uri zvečer; v tem času se pa ne sme miiiče po javiti na ulici, brez dovoliLuega
in — povej, kako živimo. Piši kmalu, kako ste hodili, če ste srečno prišli in ne pozabi — matere, ne nas...." Naprej ni mogla. Naslonila se je na zid in začela jokati naglas..
Nihče se ni menil za njo. samo.^sta France je ihtel ob njej. Vsi so sta- "Prišedši voSa1' me Je vsta*
li pripravljeni na vlak___. Vl1 ruski v°jak m zaihtevarl, da mu
_______ ____pokažem dovolilni list. Potegnil
Vlak ie zapiskal in obstal. Lju- semr veu sVOW denarnico, v kateri dje so se vsuli v vagone. Mati se ^ ,md ocenjeni list. Ko sem
--- i
■.-•S	HL
je sklonila in molče poljubila Franceta ter mu naredila križ.___
"Priden bodi", mu je šepetala, "bodi pošten, pozdravi vse in pi-
V .	, «
si —
Agent je prijel Franceta in ga .odpeljal,
Še enkrat se je ozrl France po materi in izginil je v drenjajoči se trumi — .
"Bog te varuj----"
Sesedla se je na klop onemogla in utrujena. — Zdelo se ji je, da so se ji izsušile solze....
Vlak je zapiskal, vozovi so zaškripali in kmalu je utihnilo" vse. Po kolodvoru so ugašali luči, in mirna noč je pokrila celo postajo.
Na klopi pa je v poispanju jokala utruiena mati....
Ne boj ae!
držal denarnico v rokah, mi je vojak usto izpulil in mi zapovedal, da nadaljujem svojo pot brez nje. V listnici je biio okoli sto krou. Ker sem se mu zofperstavijal, me je hotel dejansko napasti.
"To mi seveda ni bilo po volji vsled česar sem sklenil vrniti se nazaj v kavarno, <kjer sem bil pustil še dva ruska častnika in nekaj drugih gospodov. Dobil sem jih še tam, nakar sta šla častnika z menoj -do mesta, kjer sem pustil onega vojaka.
"Vojaka sem oibdolžil vprrco častnikov, ki sta ga nalašč zelo nahmlila: on je »kraja sicer zanika val. toda pozneje, iko sta -mu zagrozila, da ga bosta preiskala, je vse pripoznal.
"Zaukazala sta mu, da ini je izročil listnico nazaj. Storil je brez zopersta vl j an j a.
Častnika sta me prosiia apro-
Mestni vozniki, to je že stara ščenja in me naprosila, da sem šel
domov. Sama sta pa potem obra cunala tz vojakom.
"Zahvalil sem se jima za njihovo prijaznost in spravil listnico ter se obrnil hitrih korakov proti moji hiši.
MU JE IZROČIL NAPAČNO takoj metati mh*;stole itd. na ce-'Carr Garrison sta se danes vstavi-LlblNiCO.	sto. Vojaki so pričeli zopet nositi la tukaj. Oba sta na potu v Turči-
"Ko mi je vojak izročil denar- nazaa » goapodai^a tabo zbili, da1 jo, kjer namerava oiajSati bedo taico, je ruathat pogledal, temveč jo je moral vee dni v postelji oetatilturikemu prebivalstvu.
tekom prvega meseca okupacije. Rekla sta. da sta vse svoje dragocene ure, prstane in dmge dražje stvari spravila na varne in skrivne prostore, kajti kozaki so imeli navado, da so prišli ure in drugo zlatnino, ali kar je že bilo, pogledat in jo, ako se jim je dopadlo, kar vzeli, ne <da bi jo plačali, ako jim je predmet ugajal.
"Nek koza k je prišel v mojo prodajalno", je pravil eden izmed njiju, "ter si pričel ogledovati ure, ki pa niso bile posebaio veliko vredne, kajti druge »boljše sem imel na varnem. Ko je znašel, katera se mu najbolj dopade, me je vrprašal. Če sem kristjan ali Žid.
Mestni ljudje, zlasti delavci, so v velikih armadah na[>adli gozde in polja ter se posluževali pridelkov in drv. To seveda ni bilo prav lastnikom gozdov in posestev, vsled česar so dvignili posestniki resen protest, tako, da so bile vojaške oblasti primorane to vstaviti.
To dovoljenje niso dale ruske vojaške oblasti uradno, temveč vojaki na svojo roko.
Ko je 'bilo prepovedano, je bilo kaj takega početi kazujivo.
KOZAKI PRIJAZNI NAPRAM OTROKOM.
Kozaki m drugi vojaki, zlasti oni iz notranje Rusije, so bili zelo naklonjeni otrokom.
Različni trgovci so mi pripovedovali. da so vojaki prišli v trgovino in kupili za otroke sladsčic, kruha ali kaj sličnega. Ako pa ni-
"Jaz nikdar ne zatajim svoje so imeli vojaki denarji, so prišli vere in je t<udi v slučaju, da bi mi J v trgovino in zahtevali, da so jim bilo v korist, ne bi, vsled česar:dali sladkorja in kruha "na kre-
se in mu ipripoznal.
da sem Žid J do". V večjih slučajih so pozneje kajti reči, da sem kristjan, bi bilo celo plačali. Nekateri so pa rekli,
nesmiselno, kajti laliko je sodil z moje zunajnosti, da sem Žid.
"Potem je kozak liro spravil v žep in mi rekel, da jo bo obdržal kot spomin na Lvov ter da mi jo bo plačal po vojni. Kaj sem hotel?,iuiku o Smejati sem se mu moral
da bodo plačali, ko 'bodo prišli zopet v Lvov, ali pa potem, ko bo enkrat, konec vojne.
V nekem slučaju, ko se je ženska pritožila poveljujočemu čast-nepostavnem
, UJtkU V	1LVU1 postopanju
in mu z njenim otrokom od strani neke-zagotovil, da me jako veseli, da je( ga vojaka kozaka, je bil kozak obiskal mojo prodajalno ter mu( hudo kaznovan.
dai svojo karto, na kateri je bil. Pripovedovali so mi o slučaju, moj naslov. Postopal sem žnjim) ko sta bila v neki družini bolna kot s svojim najboljšim odjemalcem."
oče in mati, kar so otroci povedali ruskim vojakom. Kmalu nato je bilo videti, ko so nosili v hišo hrane in drv ter obleke. Nekateri
i
..... , . . . . . | pravijo celo, da sta dva vojaka mar,jebdakraden; tatvme je ot>-\^lo pJraIa in pomivala.
USMRČEN RADI TATVINE. Nek trgovec, pravzaprav kra-
dolžil enega izmed rusfkih voja-	_^^^_
kov. Vojaške oblasti so napravile
preiskavo in pronaarle, da je vojak Angleška križarka v Chesapeake
res storil ta zločin. Vojak je »moral plačati svoj ein z življenjem.
BRANILI SO REVNO ŽENSKO.
zalivu.
Norfolk, Va.. 25. julija. — Vojna ladja_ Zdr. držav "Louisiana" je danes zapazila v Chesapeake za-
Pripovedovali so mi žalostno- J livu neko angleško križarko. smešen slučaj neke ženske, matere j Kapitan Phelps je angleško kri-štirih otrok, katere mož je bil žarko vprašal, kdo je, toda ni do-menda v vojni. Revica ni mogta bil odgovor, nakar je parnik od-plačati stanarine, vsled česar jo je'plul iz zaliva v vodovje, ki se na-
hišni gospodar vrgel na cesto. Ko so to videli ruski vojaki, so ipo-gTaforli ženskioo ropotijo in jo meeli nazaj v »hišo. Gospodarju to seveda ni biio po tgodu in je pričel
haja tri milje od obrežja.
Na pomoč Turkom. Haag, Nizozemska, 25. julija. —-Karl Davis Robinson in James
; S& m
GLAS NARODA. 26. JUL. 191«.

Jugoslovanska
B-	-
=S
Katol. Jednata
H
lokorporirtra dne 24, januarja 1901 v državi Minnetoj.
Sede* v ELY, MINNESOTA
GLAVNI URADNIKI!
Predsednik: J. A. G KRM, 507 Cherry Way os koz 87, Urad dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 1G6. Petri Ave^
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE. Box 105. Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COST£LLOt Box 583, Salida, Cole.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dir. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, IU.
NADZORNIKI:
ZUNICH, 421 —. 7ih St., Calumet, Mich.
PETER jŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kaas. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽISNIK. Rout« 2, Bur ley. Idaho.
POROTNIKI:
1EAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JCGEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springe, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Week.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva ar. Cirila in Metoda, ftter. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva «v. Srca Jeiusa, iter. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, it., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn
Vsi dopisi, tikajoči s« uradnih sadev, kakor tudi denarna KtŠiljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožb* pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne beds
Društven« glasilo: "GLA8 N ARO Da'
Na valovih mladosti.
Roman Romanov.
I.
Maj j+* trosil svoje bogastvo tU roko naokoli, trosil je v taki obilici, tla sza je bila dfželna vsaka najmanjša stvar. Mladost je za>-iv*»la zunaj, mila nladost s cvetočimi sanjami, in vsakdo jo je zaslutil — e»lo starec iu stari t-a sta jo za/.nala. kako <;re mimo njiju s prikritimi in lahkimi sto pin jami.
tSoln<~-ni žarki so se bili že u maknili z ravnin in poljan in vz-
plavali *:ori na visoke vrhov«', ki in komaj zaznana pikrost. Ali — ujih urah tam na griču nad meso rdeli iu bb š» ali. ko da bi jiii ujega e bilo prevzelo veselo čuv- stom — kako je lepo gledati soln bile potr« sb- ii« \ idn«' roke s sa- stvo; zakaj dopust je imel v že- ce. ki vzhaja tam pred nami, in mini suhim zlatom. Prijeten hlad pu iti jutri ua večer stopi zopet nebo žari. in vrhovi gorski sije prihajala nad vso naravo; enkrat na domača tla.	rde. V dolini pod nami se vije ti-lUfhki. hlad««*i dihi so ve. I i s«iu Ui| jt. človt-k, v katerem pre- sta temnozelena in tiha reka, na od /apa la. iu solu< ni žarki so m vladujejo hipna čuvstva. ki vsta- n.ient>,n desnem bregu rasto 111110-poiuika I i više m više. jH 0,| 0<aia ,j0 vrat z VS(. goletne stnreke iu visoki bori in /e »o bili zapustili visoka gor zamišljeno glavo in povečanimi »jihove sence se plazijo boječe ska slemena in soline se je skri očmi... Za 1.1 jim je hodila vsak *n plašno po jrladini tihe reke in lo za strmimi vrhovi. Le s. nel>< ,'.as množina sanj. vsa opre- ^P1' v »jeni globočini! tam ua zapadu je žarelo v živili ZI,a in previdna, in čakala, kje Vt'ra jfl spoznala, kako je obje-in vrne i h barvah, iu saiuoteu ob <rH najde prostega. Dobravnika misel ua dom in lak je rdel v v« . « rnji zarji. C>1» takih trenutkih so se pa kako so pa vsega očarali mehki Na prostran vrt. ves preprežei oklenile sanje nanaploiua in na »poinini ua drapi rojstveni kraj. od visoke see i in od stoterih ste enkrat, ostale pri njem nemoteni Vi<lela je. kako se veseli trenutke. je bil pridihal prijazni hlad , as. iu on se jim je bil že popol ko bo<i° stopile njegove noge umirajočega majevega popoldne tJOina privadil. V zadnjem času ua rcMlno zemljo, in zavoljo tega va. Mimogredt-eemu se je zdelo, dn jt. }ska| pogostokrat sam prilik- se poslovila od njega vsa ne prihaja iz poire eveto< ega in deh ,Ja jo ponudi svojim sanjam, da prijetnost, ki se je bila polastila teeega »padskega hezpa. da spej pridejo in pa objamejo. počet koma, pri prvih Feliksovih iz kelihov vrtnih rož. ki so dvi Zdelo se mil je. da zaživi v njih besedah.
gsb- svoje trudne cvetove kvišku čudovito lepo življenje, nedotak- Izkušala je euvstvovati z njim.
Zeleznihki uradnik Feliks Do uj,.no od umazanih svetnih rok in — Gospod Feliks, ali se boste bravnik se je /prehajal s heerko nepohojeno od blatnih svetnih spominjali name, ko boste doma. svoje gospodinje po belih vrtnih	ko boste v svojem domačem kra
stezah, in vid« lo se je. kako j« Sieer pa je bilo njegovo živ- ju prvi dan. peti dan, prvi teden, bil njegov obraz poln radosti in Ijenje do tistih dob popolnoma deseti dan, drugi teden? Ej. te-kratkoeasnosti. Dekle je opazil«, preprosto, brez burnih trenutkov žko da, gospod Feliks! to. ko S.- je ozrlo po njem. Spo j,, brez naenkratnih in nepričako Govorila je s kratkočasnira izgnalo je. koliko veselega pričako v;mih dogodkov. Svojo službo je razom, in Dobravnik se ji je ves vanja je v enem samem njegovem opravlja! vestno in intimnih pri- čas prijazno smehljal pogledu, kako izvira od area jateljev takrat ni imel. Bilo je že — Ni res Veriea ni res' vsak njegov smeh. m kako dalee do,„0 0l{ tistikrat. ko so se po- Boste videli, kako lepo se vas boso njegove misliod tistih besed razgubili zadnji njegovi drugovi dem spominjal! Vsak dan raz-m poklonov ki jih je govoril to dijaki po Sirokem svetu - po gledniea, okrašena z lepimi roži-pozno popoldne.	razgubili so se, in tudi prijatelj- eami
B.1,0| y! 30 rJT,)r,Jet-,°' zakaJ.O1'.'5 stvo je usahnilo. Včasih, ko ga je Dobravnik se je kopal v sami je ljubila odkritosrčnost. Ni ji obšla dobra volja, je rad pravil dobri volji in dokazoval je Veri. bilo do zlatoodieenih iraz m n> vesele dogodke iz radosti polnih kakp nelepo bi bilo, če bi on na iskala skrivnostnih pomenov v dijaških dni in pri taki priliki se dopustu v svojem domačem kra-izgovorjeni besed, ali žaljivih je spomnil ua tiste vesele fante z ju pozabil nanjo misli v ure, enih stavkih. 111 jih razigranimi besedami in kratko Mrak se je že zgostil in vecer-prekrojala po svoj. razigranosti, časnimi izrazi.	nica je že zagorela na jasnem
V njej namreč sploh m bilo veh Večino večerov je preživel v nebu. Tam iz bližine je bilo čuti kombajne razigranosti; — zato je družbi gospodinje in njene hčer- slavčeva petje, ki se je razlivalo »prejela besede kakor ko prihaja ke, ki se je bila razvila baš takrat z očarujočo krasoto nad sanjajo le 1» ust. popolnoma uedotaknje- v ljubeznivo dekle. Zelo rada je čimi rožami in grmi. Lahko se j.
J*	J«»e..	.	»i*111 k bil čist in pri- zaznal večerni mir, ki je plavai
Bila je ljubeznivo dete senti- ja2en. in železniški uradnik je nad širnim vrtom, in hišni prebi-m eiita In tli ch-i iu popolnoma ua inud veselje, ko jo je spremljal ua valci so prihajali doli iz velikega lahko rdeče nadahnjemh he. klavirju.	poslopja, da se naužijejo iepega
— Ali. gospod Feliks, vi mi go- Ali njene ljubeznivosti in vr- večera, vorite toliko sladkih besed, in — iine so mu ostale popolnoma ne- Vera in njen spremljevalec pa vaae so misli tako daleč odtod! opažene. Bil je namreč že več let sta šla po stopnicah v stanova-AU nimate danes zame nič odkri v stanovanju pri isti gospodinji : nje, in ona je zaželela, da bi pre-tosrčnosti več?	prišel je bil tja. ko je bila Vera pela nocoj še dolgo vrsto pesmi:
Feliks Dobravnik je spoznal še otrok s kratkim krilcem pri Feliks bi sedel pri klavirju in jo prikrivano uzaijenost, ki je zve trinajstih letih in tako se je bil spremljal, okna bi bila odprta na nela v njenih besedah; obrnil se nanjo čisto privadil in ni opazil, široko, lahki glasovi mlade pe-je k nji iu govoril z mehkejšim kako posU*jff js nje lepo 4evojka. s®i bi odhajali pod milo nebo in
f"tmi	Tistikrat je bila	§tar§ y sobo; vso prepredeno 04 Y^ec-
.....
~~ A j- gospiea Vera... vi, Veriea! Kdaj nisem,imel za vas odkritosrčnosti ? A glejte, v resnici. danes sem razmišljen; pred oči mi je stopil uioj dom. moj tihi dom ob veliki temni reki. tam za daljnimi gorami, ki ga bom obiskal ž«* jutri!
Obrnil se je k ni, in njegovo lice je bilo polno prijaznosti. Vera je stegnila drobno roko in u-trgala cvet španskega bezga.
— Povejte mi kaj o svojem domu! — Glejte, vse vaae misli so pri njem. njemu veljajo vsi vaši smhei... Povejte mi, ali j>> lepo tam?
Feliks Dobravnik je še začutil, kako diha tudi iz teh besed lahka kako lepi so, Verica! Ob jutra-
demnajst let. in Feliksu je bila 11111 m rakov, bi prihajal spomla-vdana s popolnoma otročjo vda- dapski mir...
nostjo in sestrskim prijateljstvom.' Z roko je prijela za krilo iu Včasih ji je prišlo na pamet, in odhitela pred njim z veselimi kobilo je to baš v zadnjih dneh, da(ra^i*	vrhu stopnic pa se je bi odšel Feliks od njih in se ne ozrla nazaj po njem, ki je stopal bi nikoli več povrnil. In pri tisti kvišku s popolno enakomernost-priči je sklenila zatrduo. da bi Dvignila je drobni roki prav stopila k njemu iu ga vprašala obraza, jih sklenila in nabrala objokanimi očmi: | svoje ustnice in svoja zardela
—	Gospod Feliks, vi odhajate? v izraz dražestne prošnje. Zdelo se ji je jasno, da bi jo j — Gospod Feliks, gremo p<0?
pobožal po licih in ji odgovorili Tu se je Dobravnik prvič zaves dober:	j čudil njeni sveži dražesti.
—	Nikamor ne grem, Verica!! — Rad, Verica, pojdimo! Ona pa bi se smejala v solzah,] Začutil je v prsih lahkoto in
in v veselem smehu bi odnesla iu] zazdelo Se mu je. da ga je v tem
trenutku obiskala pomlad, da je prišla na dno njegovega srca iu da sadi tam bogate cvetove...
Po sobi je plaval mrak, in Vera je .hitela odpirat okna. Polni akordi so zazveroli v mogočni melodiji, ki je kipela, kakor — zakipi življenje v mladem srcu, ko se zave ljube pomladi in mile mladosti...
Vera je stopila h klavim in iz njenih prsi so prekipeli mehki in lahkotrepetajoči akordi...
II.
Mlado majevo jutro je prišlo na široke poljane in objelo je vse strme gore in priložile holme in
zelene drage in skrite doline. _
Pripeljalo ga je s seboj solnce, naznanilo njegov prihod z jutranjo zoro in ga poslalo po svojih svetlih žarkih v bogato naravo. Po ravninah so vstajale rože, — dvigale svoje orošene glave, in rosa je blestela po dražestnih ke-lihih. In žarki so hiteli in poljubljali solze z obrazov ravninskih cvetov.
Dahnilo je življenje nad poljanami in prid i hal o je do sanjajoče lože. In zašumela je veselo prebujena, in zaplulo e po njenih prebivalcih življenje, kakršno vstane v majevem jutru.
Oglasila se je sladka pesem i/ grma in z visokega vrha — vse polno pesmi s<* je rodilo in sreča-vale so se in hitele druga mimo druge.
Vlak je hitel čez širno ravnino vso pokrito od plodonosnih njiv in zelenih travnikov Oblak dima je plaval za njim, se dvigal in izginjal.
V kupeju drugega razreda j> sedel Feliks Dobravnik sam in gledal skozi odprto okno. Gledal je bogato ravnino, in radostil s«' je ob zavesti, da je to slovenska zemlja. Prišlo je k njemu vse polno sanj. vse lepih in srčnih — pripeljale so mu pred oči njegov tihi dom, ki se mu bliža, bliža...
Xa spomin so mu stopili kraji njegove mladosti, vesele urice prve mladosti so prišle k njemu z mehkimi in plašnimi koraki. — In prigodilo se je. da je stopil pred njegove duševne oči, da je vstal prav tam na sredi veselih uric mile mladosti obrazek Veri čin. Videl jo je pred seboj kako mu je pri odhodu želela: — Gospod Feliks, adijo! (Pride še.)
pospravila pripravljene kovčege.
Dobravnikove sanje so navadno sestajale iz različnih spominov izza mile mladosti. Čestokrat je videl n. pr. 11a peronu stasovi to mladenko z bledim obrazom, črnimi očmi iu ernimi lasmi — in to so se ovile in odičile njegove sanje. A tak obraz ga je zalezoval en dan, in vse je bilo končano.
Drugič je zopet zrl v svoji do-inišlji ji preprosto dekle z objokanim obrazom in tresočimi ustnicami... I11 tako so hodile njegove sanje okrog različnih predmetov. Ali Vere ni bilo nikoli — med njimi. Bil se je nanjo privadil, kakor se privadi človek na ljubeznivo sestro, da misli nanjo in se je spominja šele takrat, ko so ga že ločile od nje gore, visoke iu vse nevarne, in doline glo boke in brezmejne.
Sanjava narav pa je bila ostala Dobravniku sem iz prvih dijaških let. Ukvarjal se je namreč v tistih letih z literaturo: njegova srčna radost je bila. postati pisatelj ali še bolje — pesnik. Tistikrat je imel tudi žepno knjižico vso polno negodnih in zaljubljenih verzov in osnov in imenitnih načrtov za dolgovezne romane in novele. Premišljal in presanjal je vse proste ure — iu to mu je
ostalo v poznejši dobi.
•
Vera je dvignila cvet španskega bezga k obrazu in, potegnila vase njegov opojni vonj. Dobravnik je govoril s prijetnim glasom in nabral obraz v prijazne poteze.
— Da. lep je moj dom moji domači kraji so lepi. Temna re ka se vije kroginkrog mojega rodnega mesta in ga oklepa od treh strani. Prav tik nje stoji — moj doni, kjer sem preživel otročja leta. — Tisti priazni gozdovi v okolici mojega rudnega mesta.
Katastrofa v Cievelandu.
Cleveland, Ohio, 25. julija. — Pri gradnji Erie prekopa je bilo včeraj vsled neke nastale katastrofe usmreenih 20 delavcev. Veliko je pa ranjenih, enajst pa smrtno.
V S P E H MU J E B I L NEPRIČAKOVAN.
Tistikrat je bila	$tar»
.....•<—-
H. H. von Sehlieku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega Čaja. kateri je s stotisoči bolnih v stalni zvezi in danzadnem dobiva na kupe zahvalnih dopisov od onih. katerim je Bolgarski Krvni Čaj povrnil zdravje, je rojak Anton Triller, 433 6 St. Rock Springs. Wyo. pisal sledeče pismo:
"Zahvaljujem se vam na Bolgarskem Čaju, ki ste mi ga poslali, ker je nepričakovano dobro deloval na moj organizem. Prosim zopet 5 škatelj. ker želim, da ga vsi moji prijatelji spoznajo."
Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za 5 mesecev, pošlje za 1 dolar kamorkoli:
Mami Products Company
9 Kami Bldg.
Pitta u r g h, Pa.
Pripomba: A£o hočete pošilja-tev osigiirati, pošljite vee,
Zemlja,kmetje in dom {
v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
imam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobili te zdoiej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno. ^ ^ ^
Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polne, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE.	* v ' '
Na$el boš tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepla* % ga; vrtove, aelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto ka* terikoli dižave v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsako\rstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Vi* del boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dva-krat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 gmlonov kosmulje (goosberry).
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in de* ŠeJo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav govejo živine.
ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ.
Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter šole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse. potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tu* kaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš. da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z \ spehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih.	,
Prona^el boš, d& vedo oni ljudje, ki te deželo nikdar ▼iJeli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teh kra* jev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo.
Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega * ne dobiš nikjer.
PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. ^ FRANK GRAM, NAYL0R, MO. POSEBNE PONUDBE SO: ' ~
40 akrcv ravnine, izsekan gozd, en aker iačiščen. aker $25.00.
80 akrov ravnine, mala hiša, goad izsekan, aker $25.
120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00.	.
200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. 4
160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, B akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
Yeo to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam ▼ na* Jem ter plačam po $5.00 od akra.
Imam valovite kmetije, deloma čist svef b hišami od il0.00 do $30.00 aker.
Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam taet let easa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, ia 86 57 et čisti.
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVKU ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. 4
Vse navedene ponudbe se poleg Slovencev, šol n železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod efmizo da da meni juliji polovico medu kot popolno plačo.
FRANK GRAMxNaylor, Mo.
i
i


Domači obrti na franj-
Si
Spisal Janko Jovan.
se bolj moti, ko upa dobiti, blažila v žganjepitju in v žvečenju tobaka. Toda kljub naporu dela bren-kar toliko časa, da odpade prah od dlakovine in žime. Sedaj sprede na kolovratu, podobnem onemu, kakršnega rabi vrvar, vso snov v debele vrvice in jih izroči gospo-
tv RTTAMTT70	dar ju, 'ki jih potem kmalu spravi
XV. SITARSTVO.	v prom€t. Ta žima za posteljne
Ni je menda dežele v Avstriji,	žimuice se prodaja na vago v raz-
kjer bi bilo sitamtvo bolj razŠLr-	Hc.nih ^ R 1 m do K 3 60
j eno kot na Kranjskem. Zgodovi- kakor je že boljša ali slabša kva-na sitarskega obrta pri nas sega liteta,
daiec nazaj v prožla stoletja. Ome-|	bed kot je t v kateri
nja Sitarje ze \ alvasor na vcc me-'.^ ubog. brenkarjit sk<)ro ni do.
QLA3 NARODA, 26. JOE. 191».
I
nja Sitarje stih ter pravi med drugim: ' Mnogo izmed njih kupčuje s siti, katerih se izdeluje ravno na Gorenjskem velika množina, in sicer jih neao na prodaj v Seno^alijo (Sini-ga*rlia) tu Augusto (ob Jadranskem morju v Italiji), v romanske dežele onstran morja." Na drugem mestu piše: "Bitnje je največja vam na Kranjskem; v nji bivajo večinoma sama sitarji, ki izdelujejo gita iz konjske žime in se imenujejo v rimski državi splošno sitarji (Sieber)in: "Prav tu v vam Pevni (podružnici Stare Loke) izdelujejo tudi mnogo sit iz konjske žime." Poleg Valvasorjevega poročila priča še več starih listin o raznih kupčijskih in dedin-ttkih pogodbah ter sitarskih masnih ustanovah, tako da se ne motimo, ako trdimo, da je bilo sitar- -tri vo pri nas vdomačeno stoletju.
Znano je, da so bile ■Škofje Ix>ke višge proti Kranju nekdaj last brižinskih škofov prebivalci teb. vasi naseljeni N ci. Mogoče tedaj, da je sitarstvo res nemškega izvora, dasi kij učeno, da ud b
biti. Trpin brenkar nasituje dan na dan svoja pljuča s škodljivim prahom in slednjič, da bi zacelil rane svoje bede. seže po strupu, ki njegove rane le še hujše razboli. Ali ne bi bilo potreba misliti na to, kako |K>magati ta kun revežem ter odvrniti od ljudi nevarnost prtfegodnjega hiranja vsled mucin ega dela? Kako malo se pač ceni člcveiško življenje! 1 Drugo je tkanje sit. Tudi za sita je treba konjsko žimo, katero dobivajo sitarski podjetniki v velikih množinah iz Rusije, Francije, Ilolandije in Ogrske, dobro oprati, kar se agodi vse 11a Savi. Oprano žimo posuše na drogeh ali vrveh in jo potem lepo poravnajo. Raz-
vpletena ta vrsta, pod drugo, ki je terske podjetnike, da nekaj spuste bila pri prvem vpletanju spodnja,1 pri ceni; ker se pa podjetniki ne •kar hočemo vse opisati, kolikor je( vdajo, zmaqj-kuje dela in so ubogi mogoče. Na vsako ničovnico je sitarji v nevarnosti, da pridejo v privezano stopalo, "podložnik",'še večje stidke. Oni, katerim je siki potegne svojo ničovnico za se- tarstvo le postranski zaslužek, so boj, aiko stopiš z nogo nanj. Niti že še; hujša pa prede tistim, ki skozi ničovndce pa so navlečene ta- imajo ves zaslužek edino le v si-ko, da ako se vda ena ničovnica, tarstvu. Zaslužek na teden znaša se vda z njo tudi vsaka druga ži- 8 K, najemnina za stanovanje pa ma 11a zavezi, ostale pa ostanejo 60 K na leto. Potem naj pa siro-s svojo ničovnico v prvotni legi.'mak živi! Ričet, kislo zelje in Ako se pa pritisne na drug pod- (krompir, to so jedila, katera pri-ložnik, potegne ravno tako ta svo- hajajo dan na dan na mizo; in še jo ničovnico za seboj in z njo vse Bog če jiii imajo! Če si pa v nede-one žime, ki so prej ostale v svoji ljo v veselju, da si prejel plačo, legi, ko so se druge znižale. Ko kaj več privoščiš, moraš pa med tedaj pritisne na podLožnik in po- tednom pokoro delati. Kajpada tegne nizdoli vsako drugo žimo, ima tudi stanovanje sitarskih ostane med obema vrstama nekaj obrtnikov le eno, kvečjemu dve prostora, kamor vtaikne sedaj ži- sobici in kuhinjo in vse je silno mo-povprečnico. V precej tenki borno, zlasti v rodbinali, ki so o-bezgovi cevi — "spoli" — ima blagodarjene s celim krdelom o-namreč vtaknjen šop zim. To trok. Tudi oprava je po tem. Naj-^špelo" vtakne tedaj na enem sla-bejše posledice pa ima okol-kraju v prazen prostor in ko pri- nost, da se v obrtu uporabljajo gleda na drugi strani ven, prime nežni otroci, ki dostikrat niso do-z roko eno žimo, jo obdrži, "špo- segli še starosti 12 let. Na obranih lo" z ostalo zalogo pa potegne na- jib je že spoznati, čigavi so. Do-zaj, da ostane tako prva povpreč- čim so obrazi kmetskib otrok lepo na žima med vsako drugo podol-| rejeui in rdeči, so otroci sitarjev goma. Na podložniku odneha sitar slabe konstitucije in bledega lica. z nogo, žima vsa pride nazaj v j Zlasti hudo se šele godi našemu prejšnjo lego, ži mo-povprečnico sitarju, ako ga vrže bolezen na po-, pa poravna z grebenom proti se- steljo. Zapisan ni nikjer v bolni-
haznahilo dv priporočilo.
Cenjenim rojakom ▼ Clevelan-du, Ohio in okolici "»»"»"jnnift. da jih bo obiskal nas potovalni saatopnik
*	e
mršeno žimo nekoliko urede— bi. Pritisne na dru« podložnik; ži- ško blaigajno in potem je v bolez-"nitijo" — možaki. potem jo pa| me> ki so bile bile prej zgoraj, pa-'ni, ako nima svojih ljudi, navezan
____; _ ^ 1- n	__— /l(» Ml 73 TI Lr 14 1 nantrm	-n-lTr/i rti 1 ' .v/3 ini\ ln ---- -------^il '_____L _	• ■ i
o** Ženske zravnajo. zjimo je uiua	.—..j	ux.bu.vu, »rviwju ic iia usuiiinjeuueyt SVOJin SO-
ze v AVI. tudi pobarvat;, barva se le na čr- skozi prazen pcostor potisne. dru-| rojakov. Kaj pa čaka sitarja vsta-110, rumeno in rdeče; potem jo se-1 S« žimo v "Spalo", jo poravna z rosti, si tudi lahko mislite. Kako vasi od voda tudi po barvah raz vrste. Ko grebenom in pletena je druga ži-'potrebno bi pač bilo gojiti med te-je vsa žiuia poravnana, jo neso' ma. Zopet pritisne na oni podlož- mi trpimi idejo starostnega zava-Iu 'ravnalke" ' gospodarju", da jo'n«'k kot prvič, nadaljuje isto delo: rovanja in jo poudarjati zlasti e,u" razdeli med svoje sUarje v nadalj-l vpletena je tretja žima. Ko je do-'pred onimi, katerih uslužbenci so.
if
Bruselj je kaznovan.
Amsterdam, Nizozemska, 25. julija. — "Echo Belge" pravi, da so nemške oblasti kaznovale mesto Bruselj za 5,000,000 mark, ker so prebivalci praznovali pretekli petek belgijski narodni praznik.
MLAD FANT
dobi stalno delo v mesnici. Mora biti vajen v pisavi. Dobra plača za poštenega fanta, sposobnega v mesarski obrti. Kateri želi, naj se takoj oglasi pri:
Anton Ogrinc. 6124 Glass Ave., Cleveland, Ohio. (24-2 G—7)
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem lil popravljam po najnižjih cenah, a delo tri>eZno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem 4e nad 18 let tukaj v tem poslu In sedaj v svojem lastnem dnmn. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korsno kdo zahteva brez nadaljnlh vprašanj.
JOHN WENZEL. 1017 East 62nd St.. Cleveland. Ohio.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
no obdelovanje. Odda pa gospo-] volj ene barve, izvoli drugo ter, Kljubvsemuteinujesitarve.se >ra, dasi mu- dar Ined sjtarje žjmo p0 eR0 <<par. nadaljuje pri tej dirgi pasmi isto loga obraza. Ob petju mu prihaja •i bilo sita rot v o tijQ»»f t j v vednosti 100 do 300 delo kot pri prvi. Ko je celo dno sito za sitom izpod rok in upapolu
opirajo skoro gotovo na dejstvo, da »e je v v.M«h časih izvažalo največ sitarskih izdelkov v Italijo, kjer imajo danes največ rednih odjemalcev. Vprašanje: katero mnenje je verjetnejše, pustimo rajši nerešeno; <»pozarjaino pa na to raziskavanje domopisce, ki bi dobili v tem vprašanju brez dvoma mnogo hvaležnega in lepega gradiva.
Sitaratvo je bilo nekdaj kot do-nuM*i obrt popolnoma v rokah kn*etu*kih posestnikov, ki no ga izvrševali pozimi, ko niso imeli dela na polju. Danes pa imajo kmetje * mtarstvom bore malo opraviti. ,	.
Pečajo s, namreč s.tarotvom sko-	,iamrtH'; 12 dveil ^porednih
ro i^klju- oo le kajžarji in	drwucwr in celo vrsto niti, ki so
v va^eli Strazišče, Oorenja Sava, P"*«*«* nied njima. Niti na Oomije, Sn-dn je in Spodnje Bit-' vsakl ,u^ovnici ^ toliko' kolikor no, Šutna pri Žabnici in ae posa- ž;m	P«Jolgem eno sito. Nit,
mezno nekatera manjka sela. Sre-'d<>^a P^l^no dm, je pntr-
di«< e .vitarwkega obrta je Stražišee.1 Jena tako na dro^ ah	da
Sitaratvo sa«mo pa je postalo onim,1 sta Povezana na istem kraju kon-
ki se pečajo z njim, glavni, če ne
<dim zaslužek	^Hi ^^H	. .
Deli «e pa sitarstvo v dva pod	eela F»alica z nitnimi
oddelka enega in istega obrta,^'pentljami.^ Ravno tako je z drugo namreč v br. nkarstin v sitar- »l**^	m sicer SO prive-
fctvo v ožj«nn smislu. Dočim tko"zane nitl ua tako' da *re vsa" pravi sitarji dno ali platno za sita, ka nrt	Pahce »ko21 Pent"
pripravljajo brenkar j i in žimo za napravo poeteljnih
pn n.us z, znano. »>redno so se kron	Ugotovljeno, odreže je od žime, ki šteje dni do nedelje, da se bomo-
. emci o na od na.vli.i. Mnogi ug0-( ZanlmWo je f>,)azovati sitarja je preostala, in zavozla konec vsa--1 gelsvesel o spočiti par ur. Gotovo wrjajo onenia traiMama in meni-, ^ njegovem delu žimQ dp|>i pQ. ke pasme, da ostane skupaj, do- je dobiti, kot ,povsod, tudi med , a pri>io M .arsno k nam iz ^^^ ^ ^^ Jrribližli0 paIw dečim je tkalec ob kraju že-med tka- njimi lahkomiselnih ljudi, vendar nanje, ^a^iopniki tega mnenja se	^ ^	kjer je šop\njem večkrat nazaj zavilmil, |pa je mnogo med njimi vnetih za
prevezan, zabije na leseni tnali| ^»t je premnogo vrst, da bi mo-t čarst božjo in za lepoto cerkve. 1 din dolg če-sminov klin. da se žima ne iziiLUzn veze. Nato pr
manj, pa tudi več žimniih feopov—|''dvojkle7triu!kle'% "šterice7'.'na Breg, in sieer v Crngrob naj-
' finfarji", /'šestiee" itd. do\eč na sitarski Šmaren, 2. jnlija.
Sit je premnogo vrst, da bi mo- ča«t
li vse našteti. Najnavadnejše ka-j Cerkve se sitar ne boji, zahaja tu-e med delom in pre-| teSoriJC, med kaltere bi se dale vse(di rad na božja pota, j>osebno na riveže dvanajst ali	vrste všteti. so: "ajnsarji",'sitai-ska božija pota v Crngrob in
r ^__iu	«4' dvoikle"_ trinlkle".	_________^
4'šestnaj'tic". Ločijo se po kako-_ ter ga vosti snovi, kakor tudi po svoji ve-
dla kovino z^ornifl palice, in to po vsej dolžini. Spodnja palica visi torej za pentjo na pentljah zgornje pa-
" Brenkanje ni zabavno delo. Raz-'1^; Taka je ''ovnk>a'\ ki ^ mh vrat živalsko dlako -. 0V^0/njiju dv«4i treba.-Navlacevalec ,
kozjo, govejo itd. pomešano z od- navadno kak otr(>k a,i ženjika' P°"
atriiki konjske žime, je treba najprej dobro izprati v po«ebe za to napravljenih kadeh, da se očisti raznih, ne ravno prelepili privez-kov. Oprano blago se nato" dobro posuli. Da*si pa je odpalo pri na-
''kiiofov" — drugega poieg drugega. razvrščene ipo barvali, na lesen drog — "rogovilo pritrdi na "kozla", da prične po- likosti in različni razvrstitvi barv. tem z navlačevanjeni. "Kozel" je Večinoma je pri vsakem situ nekaj namreč leseno, 1»/- m visoko sto-' pasem barvanih. Tudi pasme irna-jalo. Žimo je treba sedaj "navle- svoia imena; tako se imenuje či" skozi dvoje "ničovnic", kateri.srednja povprečna in najdaljša obesi delavec na "koizJa" za vrvi-|"'vatek'/t dru"ePf; "krajevnik^^ ce pred pripravljene žimne povez-j'kratki", srednji", "k prvemu",! ke. "Ničovnka" obstoji iz trebi "k drugemu" itd. Da ostane sk o j
lepo napeto in se ne "skrišpa", je' pripne izdelovalec na dve palčici v diagonalni smeri. Ko je pa izgo-tovljenih že precej sit, morajo pa že priti pod stiskalnico, da ostanejo stalno napeta.
Sit pa, opremljenih že z obodi, ne izgotove sitarji samii, ampak v ea n'iti nanjo. Tik poleg prve niti promet pridejo z Gorenjskega le pride druga, tretja itd., tako da jejdna. ("platno"). Trg za razpeča-
vanje sitarskih izdelkov je velik. Največ sit gre menda v Italijo, kjer imajo v inestili Rim, Napol j, Verona in Turin stalne odjemalce. Mnogo jih gre vsako leto tudi v Rumunijo, na Ogrsko, Nemško, Francosko, precej jib pa pokupijo tudi Rjbničani, ki jim napravijo še obode in kroišnjarijo potem z njimi križem sveta. Do leta 1875. se je spečalo vsako leto sit v vrednosti 500.000 K, žime za postelje pa tudi do 240,000 K. Delavcev je "bilo tedaj skoro 900, katerim je pomagalo kakih 500 otrok, in sta-tev je bilo okrog 700. Koliko se naredi danes tega blaga, je težko izvedeti natančno; in prav tako je s ceno, po kateri prodajajo sita v inozemstvo. Sitarstvo je pričelo pešati zlasti vsled carinskih pogodb. Vendar pa je ae danes v zgoraj omenjenih vaseh nad 500 oseb, ki se pečajo s sitarskim obrtom poleti in pozimi. A pri prodaji sit seveda ti ljudje nimajo govoriti, ker so le delavci večjih sitarskih .podjetnikov, ki morda sami si tarsi v a niti ne znajo, pa imajo vendarle lepft novce od njega. Sitarji so popolnoma odvisni od teh podjetnikov. Od svojega gospodarja dobe žimo in koncem tedna prinesejo k njemu izpeto vl jena sita, da potegnejo, po odbitku tega, kolikor je gospodar odtegnil za žimo, !plačo, kate*e si pa zopet ne sonete misliti briljantne. Pride res v bolj ših letih, ko je treba veliko sit, ftudi do 12 K; a navadno se zasluži na teden bore S K. Pomisliti pa je treba, da te .številke ne značijo
Število naših (Ravnikar.)
dni
Najboljša pratika podnebje. (Cegnar.)
je kratko.
so gore in
• tegne vsako žimo posebe skozi zadnjo "ničovnico", tam, kjer se sti-^eta pentlji, in tudi skozi prvo "ničovnico". Ko je tako "navla-čevaleč" navlekel vso žrmo skozi j "ničovniei". vzame v roko greben, makanju in pranju mnogo umaza-!da P°tegne žimo za žimo še nije, «e vendar drži še toliko pra-1 ^ozenj. Greben , ravno tako hu, da « pravzaprav š. le zdaj do,» ** ^vmea obstoji iz prične glavno delo brenkarjevo. dvt*h vaporBrlnih palic ki sta Pri delu se poslužujejo popotnom* skonc<>nia s T>"bližno dm dol enostavno narejenega orodja. Nad 8»nia povprečnima deskama pritr-dolgMB lesenim podložnim stalom Jeui M^d vsporedmma palcicama je pritrjena raz kratkega, na v, dol«ostl ~ P^rjene tenke, enem koiwu podlonega droga pri- ^^ke letMce .z trdega lesa ka-trjenega nastavka k drugemu kon- tere*a dobe menda K grških kra-cu me na žila. Nad to žilo, ali če te so nastavljene nun na jo hočete imenovati struno, naloži J*6": IeUnc' >e P° številu to-brenkar k«p dlakovine ali žime,	kohkor >e ozll1°ina Pjf"
nakar prične precej z lesenim	nlc°vniici	P^^dke
kladvom udarjati po nj*J. Treslja- , ^^	zob ~ l>ote«fe
navlacevalec zimo s pomočjo a-
kelca", t. j. tenke, poglajene deščice z malo zarezo pred koUcem c*b strani. Sadaj je navlacevalec
joča, močno napeta žila prične rahljati in prekupicovati dlakovi-no in napolni v kratkem ves prostor, kjer ae to delo vrin, s prav- ....	,	„
_...	izpolnil svojo nalogo. Vse Skupaj
catim gostim oblakom ne ravno *	. .	.. \ J
. - -	v	odda potem, ko ie rogovilo snel s
prijetno dase- ega prahu. Ker prah	^ ® -stave"
ne gre ban prerad strani, je treba	Sitarju-.kalcu v stave .
_____~ . . ....	.	i isitar pritrdi rogovilo ob konec
precej iiotrpezljivosti v tem o- ^ ^ .» . , ,	,
ta u- u-i .i j , -i___etate^v, nicovmci z grebenom vred
zraeju. Da bi bilo tako delo clove- , . ' , ,..f .
obesi na dva valjčka, konce <zun-
skevmi zdravju kormtoo, ne bode ., .	i • ^ j-
a	V ... . , , nih zvezkov zavxnsla m pritrdi na
menda nihče trdil. Uboigi brenkar ,
auAni vo hir K n i lritn ■/1 nn n i n f T1A
leseni valjar. Kolikor žimnih sno-pieev ali gumbov je, toliko pasem bo imelo sito. Ko je žirnno polje — "zaveza" na valjarju — kakor
POZQR!	POZOS!
VABILO na PEVI 8T VELIKI PIKNIK,
katerega priredi CERKVENI ODBOR v prrd nove slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda v New Yorku v nedeljo 30. julija 1916 v vrtu pri '"Revnem Lazarju", Union Turnpike Road, Richmond Hill, Long Island.
Pričetek oib 11. uri dopoldne. Izžrebanjc krasnega dobitka v vrednosti $15.00. Pri vhodu na veseličnem prostoru se za vstopnino hvaležno sprejemajo prostovoljni doneski.
Da bode preskrbljeno za okusen prigrizek, se je import>iralo veliko množino kranjskih klobas.
Igra iz prijaznosti Slovenska godba. Za spremem!bo se bo oglasila tudi harmonika.
Ker je čisti dobiček namenjen! Iza slovensko cerkev, zato vljudno j vabimo vse slovensko občinstvo, da se zanesljivo, udeleži krasne zabave in tako tudi^gmotno podpira naršo farno cerkev, ki je ponoe vsakega zavednega Slovenca v New Yorku.	Odlbor.
(26-27—7>'*	-t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnkn srcem naznainjain bratu, sestri, prijateljem in znancem ža-| lostno vest, da je dne 24. junija nemila smrt odvzela brata JAKOBA REMŠAK.
Pokojni je šel zdrav iu vesel na delo zjutraj ob 7. uri in okrog 10. ure je odtrgal kakih sto funtov težek kos premoga ter mu padel na glavo s tako silo, da je bil na mestu mrtev.
Ran j ki je bil marljiv mož, član društva sv. Banbare št. 72 v Taylor, Wash., katero društvo mu je priredilo dostojen pogreb. V stari
FRANK WD^
kateri je pooblaščen pobirati naročnino na nas list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pr&voveljavne potrdila vsled česar ga rojakom naj« topleje priporočamo.
Upravništvo "Glaa Naroda",
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. ,-
"THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali.
Bre^ačna navodila in pouk v naturi.^ ^acijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine,
Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite:
STATE DEPARTEMENT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob čredah od osme do devete ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer.
IŠČE SE GOZDARJE
Za delati drva; $1.35 od klaftre za rezati kemični les.
Za lupljenje; najboljša plača. Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kempah.
Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, stebre, trame, švelarje itd.
Za splošno delo v gozdu; najvišja plača. Stalno delo skozi celo leto.
I. STEPHENSON CO., Trustees,] (11—7 v d)	Wells, Mieh.
Kadar je kii1--o društvo namenjeno kupiti bandere, zastave, regalje, godbene Inštrumente, kape Itd., ali na kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupile prej nikjer, da tudi uas za rene vprašate. 1'praSanje Vhs staue le 2e. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljamo brezplačno. Pišite jioiij.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa., Box 328.
Zadnja novost.
VsakevrBte žganje, brinjevec, »livovec, tropinovee itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam fi steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejfte, bolj-8e in več kot polovico ceiiejde pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih
F. P. Barton piše:
"Naznanim vam, da sem preje! od vas izvlečke zadelati pijačo. Lepo Be vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd."
Takih in enakih pisem, dobim v*aki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno. Pišite na:?
Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA.
fifc
Moja osebna poslanica nade.
v
domovini zapušča ženo m enega zaslužka ene psebe, ampak od teh'sina.
8 K, ki jih dobi en delavec, mora Iskrena hvala vsem, ki so mu plačati še povrh svojega navlače- darovali krasne vence, ga obiskali valca, da tako njemu ostane rea na mrtvaškem odru iii ga spremili komaj 6 &. Da bi naši sitarji mo-jlfc večnemu počitka, gli sami kupovati žimo in svoje Ostane naj vmm v dobrem »postat ev dobro pritrjeno, se prične! izdelke sama rnzpeeavsti, potem bi'minu> 'P»» dragi bra*, naj bo
. n wm i> ■■	- -Lir" 3_____ -Zlahka, tnna zAmlia!
odeva svoja pljuča dan za dnem z novimi plastmi starega, z raznimi živalskimi bacili pomešanega
prahu, taščo da bi se bilo res cu- . ..	, . ,
d rti. U bi slednjič a prahom ne do-	na sprednjem kcmcu
. .. . , . » m	. statev dobro pritrjeno, se prične.	_	. .___ _
ki«a«Mi
knt nri tkanin nlatna Pnd nrnrla-ia+i -rila lrnl
Želim, da me pozna vsaki nei in vsaka te na v tej deSeli; katera trpi n« bolezni. Želim, da me poznajo vsi kot prijatelja—da vedo kdo sem jaz kaj sena atoril v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko spričuje, da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim že dolgo vrsto let; moji lasje ao danes srvežo-beli po dolgih letih itndirania. rariakavanja in dela. Skrbno sem proofil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeninjene bolezni, ki se tako teiko zdravijo in o katerih ima mono diugih zdravnikov le povrino znanje. /tlim. dami vsak bo-lan moiki in vsaka bolna fmska nupa svoje tdkožti in tajnosti; vsakema bom dal poltfii nasvet, ker Selim, da km z vsakim dober prijatelj. Rfcte po brezplačno knji-iteo. katero vam nudim, in fitajte moio
grob. Trp« kako bi
nflS
ešn, kot pri tkanju žimo
olajšal svoje neprijetno vsako drago
mm J . a ■	. Saih^^^-iii^awll'i iV-1^-
platna. Pod prodajati jih, kot se prodajajo se-j podolgem je dad, in samim fo se d<&ro godiio.l
m & j* iSriprnm »i«

ŽELODČNE BOLEZNI
okorel« jetra, žolč niča, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
PiSite še danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna lakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej Hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezplačno kn|l21eo in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša teškoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam Se danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem čaau.
Dr. J. Russell Price Co.,
s. 1100 Madison A Clinton Sta.. Chicago. 111. Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravniško lcnfUUco popolnoma iirtinl in poštnine presto.
Im i- priimek........................................................... ^
Hm»—-—f........«,________________________Mm__________________________



POZOR!
HIPNOTIZEM
Izšla Je veezkfoil unlmlva knjiga, kakorSne Se nimajo Slo-Kdor jo bo naroČil, Jo bo ■ užitkom prebral ln dobit vpogled v venci ne tn ne v ftarl domovini, marsikatere stvari, o katerih do* ■daj Se slutil nI,
Knjiga Im* preko ate vtranl, opremljena je i dvanajstimi krilnimi allkaml. V njej so natančna navodila ea hipnotiziranje, v njej so nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden Človek aa nenaravne.
Stane 60 centov. Tri knjige IUI.
Oni, ki nI t njo zadovoljen, naj jo vrne ln dobil bo denar naaaj. Naročajte pri:
"SLOVENSKA KNJIGARNA", P. 0. Box 1011, New York, N. T.

S8*5*
N N
HVgEN 8UBi
VEČNI ŽID.
(Priredil J- T.)

A o
Ž i Ž ur
—i > i» a a s s * a A
^ ^ ^

50	(Nadaljevanje).
—	Bog obvaruj. — Le ostani tukaj. — Mirno sedi in poslušaj.
Komaj je : 7. pregovorila te besede, se je že pojavila na pragu prineezinja. — Adriena ni vstala iu ji ni šla naproti.
Ko je opazila princezinja Grbo, je rekla:
—	S teboi bi rada govorila brez prič.
—	Prosim, milostljiva — Madelajna j« moja največja prijateljica. — Če mi imate kaj povedati, mi lahko poveste vpričo nje.
—	Torej poslušaj— je rekla slednjič prineezinja. — Tekom štiriindvajsetih ur hoš postala revna. — Bodi pripravljena na to.
—	Revna bom j>ostala? — se je začudila Adriena. — Kaj pa že zopet nameravate*
—	.laz in varuh sva sklenila, postaviti te pod kuratelo. — Če bi 4I0 tako naprej, bi že v par letih ne imela ničesar več. — Od jutri naprej boš imela na razpolago samo toliko denarja, kolikor ga potrebuješ za svoje naj važnejše življenjske potrebščine.
—	Ej. teta, zakaj se vendar toliko razbuHaš?
Prineezinja je bila silno razburjena. — Takega odpora od strani &voje nečakinj« ni pričakovala.
Nenadoma so se pa odprla vrata, in vstopil je princ Džalma. — Adrieni se je zjasnil obraz, princezinja je bila pa tako presenečena, da ni mogla izpregovoriti nobene besede.
Sedmo poglavje. DŽALMA.
QkAfi NABODA, 26. JUL. 1916-
]
Rodin je odprl zalepko in bral sledeče:
—	Potrebno je, da se pogovoriva o slučaja, ki se včeraj pripetil pri nas. — Krsto s Hardyjevim truplom smo prenesli v našo kapelo, ho teč jo šele danes pokopati. — Ko so prišli danes grobokopi v kapelo, ni bilo krste nikjer.
Rodin se je ozrl naokoli in zašepetal: — Čudno, Čudno! — Zatem je nadaljeval:
—	Vsa prizadevanja zaslediti zločinca so bila brezuspešna. — Kot vam je znano, je kapela nekoliko odstranjena od samostanskega poslopja. — Edino, kar smo odkrili, so sledovi voza, ki se pa izgubljajo v pesku.
—	Bog ve, zakaj so vzel krsto? — je premišljeval Rodin. — Zakaj ? — Zakaj ?
Pismo se jc končavalo z besedami:
—	K sreči je mrtvaški li^t popolnoma v redu. — Isgo-j tovil ga je zdravnik v Etempes. — Hardy ni napravil nobe-j ne oporoke. — Potemtakem pripade vse njegovo premoženje nam.	i
Rodin se je globoko zamislil, potem je pa vzel pismo, katerega je bil napisal za Doumoulina in ga izročil služabniku rekoč:
—	Glejte, da bo prišlo to pismo na pravo mesto. — Razumete.
Iščesn svojega brata ALOJZIJA je, BENIGAB. Pred enim in pol letom se je nahajal nekje v Washingtonu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa «am oglasi svojemu bratu: Math. Benigar, Box 67. Del-' agua. Colo.	(25-26—7)
DrTkOLER
638 Pena Ave., Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler je naj-staxejfii slovenski sd ravnik. Sperija-list v Pittsburgh^, ki ima 131etno pr»k !»<> . v zdravljenju tajnik moških bolezni.
Sifilis ali zantrn-
____pljenje krvi zdravi
•ciasovitim 606. ki pa je izumrl dr. prof Erlich. Ce imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grin. Izpadanje la«, bolečine v
MHU "GLAS H AS OD A" škod Mrl ■n—cs dnsmo, isvsanitt nsdslj in postavnih prsjcnikor. "GLAB NARODA" Uhaja dnevno na fefdh straneh, teko, da dobite tedensko 96 strani berila, v mesecu 156 itrani, ali 624 itrani t itirih mesecih. "GLAS NARODA'* donate dnevno poročila s bojišča in rune Slike. Sedaj ga sleherni dan raspošiljamo IS,0001 — Ta fttavilka jasno govori, da je list selo raiMrjen. Ves osobje Usta je organizirano in spada ▼ strokoma ulje.

icic.u, « m m,	iiii, dvinine v
Zvečer je odpravil Doumoulin proti Rue Richelieu, kjer je Sffiti.®?1 \l ^^'n UVn?ia^ krl' jB bilo stanovanje gospe Sainte Colombe. — V Parizu ie imela veliko. '*subo •emena nenaravnim potom, zdra R
.	......	, ,	..	....	fvlm v par dneh, kapavac aH triper in tu-
modno trgovino, v kateri je bilo vse polno krasnih prodajalk.	vse^druge posledice, ki nastanejo ra-
Dcvcto poglavje. GOSPA SAINTE COLOMBE.

Gospa Sainte Colombe je stanovala v krasnem stanovanju. — Poleg njenega sedeža sta bili dve mački in pes, raz naslonjalo je pa venomer kričal papagaj.
(Dalje orihodnjič).
di I zra bij i vanja samega, nebe
Suftenje revi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem fasu, Kydrocelo- «11 kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu in hrbtu in vf-asih tudi pri spuščanju vode, ozdravim s gotnvojstvo.
Reumatlzam, trganje, bolečine, otekli-ki naatajejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati ne, arbe£o, ikrofle in druge kotne bolezni,
ža-
be
Ker ni Džalma prin^ezinje še nikdar videl, je bil nekako v dregi. — Ko ga je Adriena predstavila, se je molče priklonil.
V sobi je zavladal molk. katerega je prekinila prineezinja z sedami:	H '
—	Tukaj imaš listino. — Ko boš prebrala, ti bo vse jasno.
Po t«4i besedah ji je izročila zavoj papirja.
—	Hvala lepa. ljuba teta, najlepša hvala. — Zakaj pa take for-malosti. — Saj vendar veste, da brezpogojno verujem vsaki vaši besedi. — Vi nte še vedno vse tako uredili, da je bilo v moj prid.
Prineezinja se ni zmenila zanjo, ampak se je obrnila k princu Džalmi in rekla z najprijaznejšim glasom:
—	Dragi prine. ne morete si misliti, kako sem vesela, ker se tako zanimate za mojo nečakinjo. — Rešili me boste iz zelo kočljive zadeve.
Prim* jo ie začuden pogledal, ona je pa nadaljevala:
—	Vem, da se moram malo jasnejše izraziti, moj ljubi princ. — Ako boste vzeli mojo nečakinjo za ženo, jo boste morali imeti na močnih vajetih. — Glejte, da vam ne bo preveč skakala čez plot. — Ona je bila že v norišniei in je imela že z marsikaterim možkim opravka. Nekega delavca so relo dobili v njeni spalni sobi pod posteljo. — Princ, boljše bi bilo. ako bi ostali v Indiji.
Džalma in Adriena sta stala kakor okamenela. prineezinja ju je gledala z zmagoslavnim pogledom in nadaljevala:
—	No, dekle, ali morda moreš tajiti, da nisi bila v bolnišnici? — Ali niso našli pod tvojo posteljo nekega delavea?
Ker Adriena niti na te besede ni odgovorila, je princ Džalma smrtno pobl^d"!, divje pogledal in ustnice so se mu začele tresti.
Adriena .i«> «*-is1o mirno pristopila k Grbi in jo začela božati po lieih. —
Prineezinjo je to tako vjezilo. da je brez besede odšla.
—	Dragi prijatelj — je rekla Adriena Džalmi. ko so bili sami. — Ali me nisi že večkrat vprašal, kdaj bo končano najino trpljenje?
Grba je izprevidela, da je boljše, če govorita brez prič in je po prstih odšla v svojo sobo.
—	Zdi mi. Džalma. da se bliža konec najinega trpljenja.
—	Adriena — je vzkliknil Džalma.
—	Džalnu — je odvrnila Adriena — ali me boš res vedno ljubil?
—	Tiho, tiho. ti kraljica mojega srca. — Kako hrepenim po trenutku, ko ti bom dokazal, kako te ljubim.
Ona ga je hvaležno pogledala, on jo je pa prijel za lpko in nadaljeval :
—	Zakaj pa morava odlašati ta dan?
—	Zato. Džalma. ker potrebuje najina ljubezen božjega blagoslova. ds bo večna.
—	• Adriena. ali nisva gospodarja najine volje?
—	Da. Džalma, sva. — Toda najina dolžnost je dokazati, da sva vredna svobode.
—	O, Adriena. usmili se me. daj mi milosti.
—	O. DžHma, tudi jaz te prosim milosti in usmiljenja. — Imej usmiljenjf z n-žno evetko najine ljubez&i. — Prepričan bodi, da bi takoj ovenela. če b« jo ponižala in onečastila. — Pogum, moj ljubi.
—	Kdaj bo pa napodil ta dan, moja draga? — Kaj boa še doživela do onega dne? — Peklo z vsem njegovim trpljenjem! — O, ti ne veš. koliko tr>im. ko odhajam od tebe. — Ni ga trenutka, da bi ne mislil na te. — V spanju kričim in zdihujem po tebi. toda ti me' ne idiaaš. nočeš me uslišati. — Kaj mi koristi, če nimam tebe. če te ne slišim in *e ne vidim? — O. Adriena. ti ne veš, kako peče taka blaz nost. — Nadaljevati ni mogel.
Kaj pa Adriena? — Da, tudi ona je okusila vse to trpljenje, o kateri ji je pri|>ovedoval. — Morda ga je okusila bolj kakor on.
Vso svojo voljo je zbrala, planila je kvišku in stekla v Grbino so bo. — Pri tem je naprestano vzdihovala :
—	Sestra! — Sestra! — Reši me, reši naju!
Trenutek pozneje je ležala Adriena v Grbinem naročju.
Princ Džalma. ki ni upal preko praga, je klečal na tleh in molil.
HIŠE NA PRODAJ
nove na lahka odplačila, kakor tudi prazne lote In farme. Zavarovanje proti ognja.
JOHN ZULICH, 1165 Norwood Rd.. Cleveland. Ohio.
Kje je ANTON KANTEL? Doma je iz vasi Kal pri Št. Pcrtru na Pivki. Prosim cenjene rojake, ce kdo ve >ia njegov naslov, naj mi ga javi, ali nag se pa sam oglasi. — Andrew Urbas, Roz 437, Davis, W. Va. (24-26—7)
naznanilo in priporočilo
Cenjenim rojakom namenjamo. da
■no odprli novo slatar-iko trgovino na S12e 84. Clair Ave., Cleveland, o, NaBe podjetje Je lnkorporl-rano po postavah države Ohio, Je pod posebnim nadzorstvom, ter Je vsaka Špekulacij* ali goljufija nemogoča; sicer Je naBe prvo In edino slovensko zlatarsko podjetje lnkorporl rano v Združenih državah.
Dasl Je tvrdka nova, vendar pa so ustanovitelji Iste mani rojakom Sirom Amerike že mnogo let
Ali veš, da so te cene samo do 31. julija? Potem bodo višje.	Priporoamo se za nakup slatnlne,
Ne, tega nisem vedel. Še danes ga grem kupit. Ali ima tudi slovenske srebrnine, žepnih ln stenskih ar, L t d.
Nekaj novega, še nikoli kaj takega!
—	Kam pa greS, rojak t
—	Gramofon grem kupit.
—	Kje ga pa misliš kupiti?
—	Pri Jožetu Marinčiču. On jih ima in jih prodaje po nizki eeni. Še nikdar nisem slišal, da bi se zamoglo kupiti gramofon ln trobento za $1.1.75.
—	O, to je pa nekaj posebnega. Če so tako poceni, bom tudi jaz enega kupil pri njem. ker ga že dalj časa nameravam kupiti.
plošče?
—	Seveda. Še slovenske plošče iz starega kraja dobiš. — On Ima sploh plošče vseh jezikov. „-	? ..
—	Ej. rojak, ali prodaja tudi Columbia plošče «fi stroje?	?
—	Seveda. Samo Columbia gramofone. Plošče niso nič eeneje, ker je stalna cena
V zalogi imam tudi vsakovrstne ure in vsakovrstno zlatnino. Tudi to bla-?o je ua razprodaji že o<l 24. junija naprej- Vse blago je od 25—35 odstotkov
Pri nas bode vsaka ura, predno se Jo da la rok, natančno regulirana ln pre-lskuSena. Posebna 201etna praksa v popravi ur ln zlatnine, v starem kraju ln Ameriki. Priznanja ln pohvalo Imamo ne samo od rojakov, temveč tudi od drugorodcev. Ne bomo se bahall. temveč prinesite ali poSlilte pokvarjeno
so pre-
<-eueje. Ako kaj potrebujete, kar imam jaz v zalogi, kupite takoj. Ne zamudite	nro» zlatnino pil grafofon, ter
ugodne prilike. Ne zamudite časa in kupite blago pb najnižji eeni, kakor S ne	Pričajte.
še nikoli ni bilo. ,	Naša posebnost Je novi govorilni
Torej pridite ali pišite. Pri pismenih naročilih, ki" se najtočnjše rešujejo,	■troil ali graforonl, pri katerih nI pone pozabite natančnega naslova. '	treba menjati igle, nadalje ploKe v
St. Clair Avenue Jewelry Co.,	t Posebno znižane eene sa tekočI mesec,
5805 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.	SAT* ** " " **
Jože Marinčič, lastnik.
Osmo poglavje. R O D I K.
Po sobi svoje hiše ns Rue des Ursins se je izprehajal Rodin. — Obraz mu je sijal same sreče, ko je govoril sam s seboj:
—	Torej včeraj je umrl v samostanu Saint Herem tovarnar Hardy. — To je eno najvažnejših poročil abbeja Aigrignyja. — Sedaj sta samo ie Adriena in Džalma proti nama. — Danes je 17. mfj* — Do velikegs dne, 1. junija je samo ie nekaj dni. — Malo me pa le skrbita ta dva človeka. — Princezinja je mislila, da se ji bo posrečilo, pa ni bilo vse skupaj nič. — Čakaj, kaj pa Jakob Doumoulin, ki je mojster v ljubezenskih zadevah. — Ako je izpreobrnil staro babo Sain*« Colombe bo toliko lažje dobil ns svojo stran mladega dekleta. — No, bomo videli, bomo videli.
Tedaj je na dvoriiee zapeljal voz.	13
Rodin je sedel k mizi in čakal. — Par trenutkov zatem je potrkalo ua vrata. — Služabnik mu je prinesel pismo.
—	Kdo s» je pripeljal * - ga je vprašal.
—	Gospod se mora lugprtj odpočiti. — Iz tega pisma vam b«
*
—.25
—.50 —.40 —.70 —.40 —.50
$1.00
—.20 —.25
—.50 '—.40 —.50 —.50
$2.00
»T
DRUGE
ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE:
Božični darovi Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po llustrovani vodnik po Gorenjskem Lebsn, 100 beril Mesij s, 1. in 2. zvezek Na različnih potih O jetiki
Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, reki Titanik Trojka, povest Vojna na Balkanu, 13. zves. $1.85 Zgodovina e. in k. pešpolka
it 17 s slikami " < - ~JB0 Zgodba o povišanju	—.30
Zgodovina slov. naroda fc -
zvezek	--.40
Zlate jagoda, ven. Življenja trajava pot	—JiO
Življenje na avstr. dvora ali
—.15
—.20
—.20 —.20 —.80 —.20 —.15 —.30 —.25 —.30 —.50
Smrt • cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75
CENIK KNJIG
kstsr«)[ima ? zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO,
82 CORTLANDT ST. lfEW TORS. If, Y
POUČNE KNJIGE:
Abecednik nemški Ahnov nemškoaagleški tolmač, vezan Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Hitri računar Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški in angl.-
alov. slovar Trtna ua in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleiki tolmač
Toraj, ako potrebujete kaj v slatsr-skem aH grafofonskem oddelku, pridite ali pa pišite, da se seznanimo ln se prepričate.
Naslov trgovine: THE WILLIAM SITTER Co. «12* St. Clair Ave„ Cleveland. Ohio. Wm. Sitter, predsednik, 3. Prostor, taj-• nik, J. Popotnik, podpredsednik.
8PILMAN0VE POVESTI
1. zv. Ljubite svoje sovražnike
4. zv. Praški judek 6. zv. Arumugan, sin indij--skega kneza
—.20 —.20
—.25
RAZGLEDNICE:
Newyorike s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po
Z slikami mesta New Torka po
Album mesta New Torka
S krasnimi slikami, mali —.35
—.03 —.25
-.25
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali veliki
Astrijsko-Italijanska vojna
mapa Balkanskih držav Evropo Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali
veliki vesan Celi svet
Velika stenski mapa U. B. na dragi strani pa celi
aval------ -----....
—.10 —.25
—.15 —.15
—.50 $1.50 —.25
—.25 —.10 —.50
tLSO
OPOMBA: Naročilom jo prilo iife denarffo vrednost/bodisi v go-tovini, poitai nakaaniei, ali poštnih saamkah. Poštnina je pri vseh
Pozor!	Pozort
V emlogi imamo iz starega kraja importirani
SRP E.
Cena 60 centov s poštnino,
FRANK SAKSBR,
82 Cortlandt Street,	Hew York, N. Y.
Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali ie od prejšnjih zalog.
I

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) T GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebna nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gleda datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po-
streženi.
POZOR ROJAKI!]
N»i~«MiniJ« Mih M teak* lata, kafc Mika brk« In brado. Od i«n mašila sraatejo v >lh krasni sorti ta doigi kuj« kakor todt trual brki ia brate la aabbd« odpada« la o«iTati. Rmutiicm. koatibol aH trganja t rokah, noffah in ▼ križu, r osmih dc
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih drža?.
Velikost )« pri 28 poloti —^P Cena 15 centov, dSi
Zadej je nstančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij L t. d.
V zalogi imamo tudi	____
Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Z jedi-njene države in na drngi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Veliki vojni atlas
? ojsknjocih se evropskih držav in pa kohn j skih posestev vseh velesil/.
Obssaa 11 rsmlh zomljevldoi,
Cena samo 25 centov.
Naročila in denar poiljite nsi
Slovenk Publishing Company,
92 CORTLANDT STREET,	NEW TORK, H. Y.
; Vim. rane. opekline, bal«, tara. kraata ia vrtat«, e kurji

je OŽ—. OMbUM« par dn«b popolnoma odstranim. Kdor bi poll «dravil« bras uspeha rabil ma jamčim aa M*M. Pitlt« takoj po cenik, ki n takoj p«Mjam uidnj.
JACOB WAHOlO,
6702 Bonna Ava., Cleveland, Ohio.
Denarne pošiljalve za ujet- f nike v Rusiji in Italiji. |
Lahko sa poilja 4fnar sorodni- r kom, prijateljem in znancem, ka- > teri sa nahajajo v niotniitvm t J* Rusiji ali Italiji PotrAmo je, ka. ^ dar se nam denar poilja, da m v priloži tudi njetnikova dopisnica y ali pismo in sa nam tako omogoči y pravilno sestaviti naslov.	v
Ako nameravata podati denar t d jetniku, poiljita ga takoj, ko € iprejmete njegov naslov, kar ako v« bi odlaiali, bi sa lahko dogodilo, £ da U ga na naBi ve6 na trtam i mestu in mu na mogU uročili da- f narja.	£
TVRDKA FRANK SAXflSR, Ž
tt Cortlandt gt. New York, » T, £
NAZNANILO.	J
Rojakom t Lorain, Ohio tal aire- i Id oaaninijimn. u ft ho oMfkal 41
Kaj pravijo pisatelji, nfienjakl lu driarnlkl o knJUfl BerU »L Sattner.
"Doli z orodjem?*
Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem s velikim uBt kom prebrsl in ▼ njej nsSel veliko koristnega. Ts knjiga ssls vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli.
Frioerik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame Stari al bl^o na svetu tako slavne pisateljice kot je Buttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli s orožjem' je pravo ogledalo sedanj*-sa časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, ds se bližajo človeStvu boljši časL Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lod. Jakobovsld: To knjigo bi »ovek najrajSe poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piie: Sedaj sem v neksm gozda pri Grieglach ln sem bral kn^go ■ naslovom "Doli s orodjem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem Slvljenju. Ko sem jo prebral, sem saielel, da bi se prestavilo knjigo v ves kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v flolah ne smelo manjkati. Na sveto so druibe. ki rasMrjsJo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti druSbot ki bi fasfiirjale to knjigo?
Henrik Hart: — To js najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral--
C. Neumann Ho/er: — To je najbrijla knjiga, kar so Jih spi* •sil ljudje, ki se borijo sa svetovni mir.
Hans Land <na shodu, katerega je imel leta lflBO v Berlinu)! Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsskemu Jo bom po sndll. Nsj bi tudi ts knjiga nafla svoje spostoUe, U bi m Knjo krliemsvet ln učili vse narode.
iloadtei minister Dunajewsld je rekel v nekem svojem govern v poslanski sbornlci: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-flkl strokovnjak, noben driavnlk, pač pa pri prosta ftenska Berta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. m«u», Os ss as bo alkdo več aavdofleval aa vojno, (Se bo prebral to km floe CBU M CKNTOV,
NaniaHs Je prti
Slovenic Publishing Co.,
83 Oortlandt 8tnet, .ITeirTorkt^r,^ T«
m I
s]
^ >
*
m
J
J
t /
* * f ■*<''
<mn»iii>mii'inimiin»miwnu»nt
> ■ -