Gsebne vesti. Duhovniške vesti. Postavljen je g. M. Uranjek, kaplan pri Sv. Pavlu pri Preboldu, za provizorja istotam in za soprovdzorja župnije Marija Reka. — PrestavIjeni so bili gg. kaplani: Jurij Guzej od Sv. Jurija pcd Taborom v Žalec (I.), M. Ledinek iz Žalca (I.) v Ljutomer (II.) in Stanislav Trobina iz Ljutomera (II.) v Črensovce. — Začasno nezadeno ostane kaplansko mesto pri Sv. Juriju pod Taborom. Nesreče, Fantek povožen od avtomobila. Na Ko- šakih pri Mariboru je bil nevarno povožen od osebnega avtomobila Edvard Herič, 9letni sinko železničarja. Občuten požar. Na Ptujski cesti na Teznu pri Mariboru je uničil vsled eksplozije masti nastali ogenj trgovcu Francu Podlipniku: gospodarsko poslopje z garažo, dvojno opremo za trgovino, stiskalnico in še razno drugo opremo. Škoda znaša 50.000 Din. Dvakrat je gorelo v okolici Pragerskega. V Pokošah pri Pragerskem sta zgorela gospodarsko poslopje in senik posestnice Jere Pišek in znaša škoda 30.000 Din. — Pri Sagadinu v Leskovcu je upepelil ogenj hišo in gospodarsko poslopje. Slab dimnik povzročil ogenj v viničariji. V Gorci pri Ptuju je začela radi slabega dimnika goreti viničarija g. Kravine iz Ptuja. Viničar Ivan Maroh je bil ob izbruhu ognja s štirimi otroki v globokem spanju. Ljudje so se vzbudili v zadnjem trenutku in so si rešili le golo življenje in živino. Gospodarsko poslopje je pogorelo dne 7. marca v Starošincih pri Ptuju, ki je bflo last Marije Klasinc, ki stanuje v Mariboru. Dež je preprečil, da se ni razširil ogenj na sosedna poslopja. V nevarnosti je bila cela vas. Najbrž zopet nesreča v Karaniških planinah. Dne 6. marca se ie odoravil v Kamniške planine turist elektrotehnik g. Vilfan iz Ljubljane. Nastanil se je za dva dni v neki planinski pastirski koči. Po odhodu iz te koče se ni več vrnil in tudi v Ljubljano ga ni bilo. Vse poizvedbe za njim so bile zamanj. Delo poizvedovalne ekspedicije ovirata megla in hudi snežni viharji. Za hudo zimo poplave po Združenih državah Severne Amerike. Po Sev. Ameriki so imeli letos tako hudo zimo, kakor že mnogo let ne. Mrzlo vreme se je preokretiilo, sneg se je začel taliti in nastale so povodnje. Po Združenih državah je bilo zadnje dni pod vodo 12 mest in več naselbin. Močno narasle reke so odnesle veliko mostov in podrle več obrambnih nasipov. Železniški promet je bil deloma ustavljen. Razne novice, Birmovanje v dekaniji Maribor levi breg se bode vršilo po naslednjem sporedu: v nedeljo 19. aprila pri Sv. Petru blizu Maribora, v pondeljek 20. aprila pri Sv. Martinu pri Vurbergu, v torek 21. aprila pri Sv. Barbari pri Vurbergu, v sredo 22. aprila pri Sv. Martinu v Kamnici, v četrtek 23. aprila pri Sv. Križu nad Mariborom, v nedeljo 26. aprila pri Sv. Marjeti ob Pesnici, v pondeljek 27. aprila pri Gornji Sv. Kungoti, v torek 28. aprila pri Sv. Marjeti v Selnici ob Dravi in v sredo 29. aprila pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. »Večernik« (p. n. »Mariborski Večernik Jutra«) zahaja z večerno pametjo med svoje maloštevilne naročnike. Oznaka take pameti je, da se rada ravna po vzorcu praznega klasa, ki svojo glavo moli kvišku ter jo nosi visoko pokonci. S tega »visdkega« stališča presoja tudi našo beležko o »Gandhiju in misijonarjih«, ki jo delno ponatiskuje v svoji številki dne 13. III. Dostavlja pa to-le »duhovito« pripombo: »Ali je mar začela njegova (Gandhijeva) zvezda toniti, ker je proti misijonarjem? Čudno, da radikalski tednik še ni te modrosti zgubil.« Ako se »Večernik« čudi, da mi te modrosti še nismo zgubili, izjavljamo, da se mi njemu ne čudimo, da on te modrosti nima, ker nje<?ove možsrane zp.temniinrlnfc lažnjivega, krščanstvu sovražnega svobodomiselstva. Sploh pa je »Večernik« varen pred zgubo modrosti po znani prislovici: »Cesar človek nima, tudi zgubiti ne more.« Kmetski list« je od lanskega kresa slabe volje. Od tedna do tedna opazno narašča njegova nerazpoloženost. Da ji daje duška, se zaganja proti klerikalizmu. V zadnji številki (11. IH.) vzame namuho španski in slovenski klerikalizem. O »Slovenskem gospodarju« n. pr. zabeležuje sodbo, da bo njegovo pisanje ostalo »črno« še naprej. Kako pa naj pišemo, če ne črno? Mar li piše »Kmečki list« zeleno? To bi se vjemalo z njegovim razpoloženjem in njegovim načinom, saj je zelenost ne samo barva upanja, marveč tudi zavisti. Posestva Hirske rudarske družbe v Prevaljah na dražbi. Smo že poročali, da so v Prevaljah na dražbi vsa posestva Eirske rudarske družbe. Zunanjih kupcev ni na dražbo, ampak se je udeležujejo samo domačini. Posamezne parcele in kosi zemlje ne gredo nad cenilno vrednost in je bilo doslej prodanih 35 nepremičnin in sicer posestva, gozdovi in nekaj hiš. Dragocena najdba. Pri mariborskem draguljarju se je oglasil te dni mlajši moški, ki je ponujal v nakup 40.000 Din vredno zaponko, ki je okrašena z 8 briljanti. Policija je vprašala prodajalca, odkod da ima dragocenost. Izpovedal je, da jo je našel na sportnem prostoru v Ljudskem vrtu. O zadevi se vrši poizvedovanje. Regulacija Drave. Dravsko polje občutno trpi radi narasle Drave, ki odnaša velike kose rodovitnih njiv ter gozdov. Da bi trganje Drave ponovno vsaj nekoliko omejili, se vršijo regulacijska, oziroma najnujnejša obrarabna dela, ki so že precej napredovala. V Št. Janžu na Dravskem polju krčijo nižje Sv. Martina dravski rokav, kateri povzroča ob povodnji stalno nevarnost za vso okolico. Obrambna dela izvršujejo ob bregovih Drave pri Slovenji vasi, Ptuju, Zabovcih, Markovcih, Borlu in Dobravi. Regulacijska dela vodi.io strokovnjaki in je zaposlenih 80—100 delavcev, ki so najeti iz kmečkega domačega naroda. Stroške pr; jji. T_,.».. i.i —T^^j^ p^j mjijjona dinarjev. bo poravnala država. Denar za ostala dela ob Dravi bo dala banovina. Da se komu krivica ne zgodi! Od Sv. Trojice v Halozah poročajo: Dnevniki so prinesli netočne in enostranske podatke o nekem napadu, ki bi lahko postavili eno etranko v napačno luč. Kaj je bilo? Posestniku Ludviku Srdinšek v Rodnem vrhu so bile ukradene kokoši. Po gotovih, znakih je zaeel Ludvik sumiti bližnjega soseda Alojza Cafuto, kar ni ostalo temu prikrito. Ko se drugi dan slučaino srečata, začne Cafuta vpiti nad Srdinšekom, zakaj on govori okoli, da mu je ukradel kure. Beseda da besedo, začne se pretep In Cafuta obleži s krvavo glavo. Rana ni nevarna. Ludvik Srdinšek je mlad poBestnik, pošten in miren, ki dosedaj še ne pozna sodnijskih zaporov. Še mladoleten, ,ie moral prevzeti doma posestvo, ker so Spor.ieiifk kralju Aleksandru je delo pariškega kiparja K«al del Sarthe. V Londonu je umrl angieški aumiral Be- atty. Rajni je bil eden največjih pomor- skih junakov, ki je poveijeval angleški mornarici med svetovno voj-jo. umrli starši in ostali so sami otroci. Za te mora skrbeti, jim dati dedščino. Težko ga Btane, ker je v Halozah huda za denar; prodati tudi ni kaj; zato ga je tat hudo oškodoval, pa če tudi je ukradel le samo kokoši. Koga bi ne prijela sveta jeza, če ne sme imeti niti kokoši nezaklenjenih ?! Kdo je bil tat, bo sodnija dognala; jed- kamelah prenašajo Itaiijani tren na južni abesinski fronti. Nova angleška ladja za letala, ki je zelo urna. Sprednji del ladje je za odiet, zadnji za pristanek. V Hamburgu je ušel slon iz cirkusa in je polomil več plotov in vrat. nako tudi, kdo je bil napadalec, ali kdo se je le branil v sili. Woschnaggova usnjarna v Šoštanju je pričela zopet obratovati. Za enkrat je na delu 157 delavnih moči. Počasi bodo prišli v obrat vsi oddelki tovarne, ki je za mesto goštanj in okolico prevažnega pomena. Najdaljši smučarski skok. V Planici na Gorenjskem so se vršile dne 15. marca smučarske tekme, na katerih je dosegel Avstrijec Brandl doslej najdaljši skok 101 m, Jugoslovan Novšak pa 89^ ra. Vseh 20 skokov je bilo nad 70 m, 12 nad 80 m, 5 nad 90 m. Takega uspeha kakor na Planici ne beležijo še nikjer na svetu. Celotna višina skakalnice na Planici od starta do izteka je 150 m. Zalet je dolg 65 m, dolg pa 140 m. Lani je bil na tej skakalnici dosežen rekordni skok 99 m. Skakalni tekmi je prisostvoval ljubljanski škof, ki je blagoslovil skakalnico. Nove banovinske trošarine. Poleg dosedanjih banovinskih trošarin (riž, kavo, kakao, čaj in kalcijev karbid) se uvedejo te-le nove banovinske trošarine: Rezila za brivske aparate za 1 komad 1 Din, dodatek za kavo (frankova kava ali cikorija) za 1 kg 1 Din, kisova kislina in kis iz alkohola za 100 kg 100% 400 Din, za vinski kis 1 liter 0.50. Finančni organi bodo popisali zaloge vseh teh predmetov, a vendar samo večje. Sicer pa je finančno rainistrstvo pooblaščeno, da predpiše pravilnik o teh davščinah. Banovinske trošarine na vino ne plačajo producenti vina za vino, ki ga porabljajo za hišno potrebo in sicer za vsakega odraslega člana rodbine in hišne služinčadi -55 litrov letno, če je družinskih članov s služinčadjo do 8, če jih je pa več, pa 50 litrov na 1 osebo. Za producente žganja pa velja do 5 članov rodbine in hišne služinčadi, starejših kot 18 let, 25 hektoliterskih stop., nad 5 članov pa 50 hektoliterski stopinj. Hrvaška Gospodarska sloga se je lotila ureditve dnine poljskim delavcem. Gospodarska sloga je dosegla na Hrvaškem najlepše uspehe glede podviga cen živini. Akcija omenjene organizacije gre naprej in se je že lotila ureditve dnin poljskim delavcem, ki so bili doslej od meščanov In veleposestnikov sramotno nizko plačani in niso prejemali ne kruha in ne pijače. Gospodarska sloga hoče tudi dninarjem na poljih pripomoči do pravic in do takih plač, da si bodo lahko kupili vsaj kruha. Vinogradno poročilo iz Haloz. Vinogradna dela so v polnem razmahu. Rez je gotova, mnogi še kopljejo. Rez kaže slabo vinsko letino 1936, saj je odpadlo dve tretjini šparonov vsled lanske spomladne pozebe. Radi tega so se začele cene vinu dvigati; nekateri vinogradniki ga sploh nočejo zdaj prodati; kajti gotovo je, da takega vina ne bo kmalu, kot je bil letnik 1935. Tudi je začelo prihajati v Haloze več kupcev kot prej. Tako upamo to dobro haloško kapljico spraviti v denar po taki ceni, da bomo vsaj krili obdelovalne stroške! Vse, kar je prav! Vinski sejem in vinska poskušnja se boata vršila v Ptuju dne 4. in 5. aprila t. 1. v Društvenem domu in sicer ob priliki občnega zbora, ki ga bo imela Zveza gostilničarakih zadrug dravske banovine v Ptuju. Ptujska vinarska podružnica, v kateri ao včlanjeni večinoma vsi večji ali manjši vinogradniki iz Slovenskih goric in Haloz, hoče prav ob prihodu gostilničarjev pokazati, kolikoršno zalogo vina vseh kakovosti še posedujejo vinogradniki, ki bi radi po primerni ceni prodali avoj pridelek. Brezplačna poskušnja vin bo trajala dva dni in bo imel vaakdo priložnost, poskusiti vrsto vin. Razstavljenega vina bo nad 200 vzorcev. Dne 3. aprila ae poskušnja otvori in bo trajala do 18. ure zvečer. Otvorila se bo ob 11. uri dopoldne. Dne 4. aprila pa bo trajala od 9. ure do 18. ure. Prilike bo torej dovolj, da se seznanijo producenti s konaumenti. Kupčije pa bodo lahko sklepali zlasti gostilničarji, ker si bodo lahko ogledali kraje osebno, kjer raste izborna kaplja Slovenskih goric in Haloz. Ker se bodo dne 4 . aprila priredili izleti v te slikovite vinorodne kraje. Interesenti se lahko prijavijo Vinarski podružnici v Ptuju, vinogradniki pa dobijo prijave za udeležbo pri blagajniku g. Ljubecu v posojilnici v Ptuju, kjer ae bodo aprejemali tudi vzorci, najmanj tri buteljke ene vrste. Dootavljene pa morajo biti v Ptuj do 28. marca. Pripomnimo pa, da se bo plačala le vatopnina, sato pa dobi vsak obiskovalec katalog raz3tavljenega vina in kozarec, da bo lahko vse vrate poskuail brezplačno. Tudi za prlgrizek bo preskrbljeno. Pričakujemo dober obiak te vinake razstave in poskušnje. Vinska razstava in vinski sejcm v Slovenskib Ronjicah. Vinarska podružnica s sodelovanjem sreskega Kmetijakega odbora ter Kmetijske podružnice priredi v dneh 22., 23., 24. in 25. maro peto vinako razstavo in vinski sejem v prostorih Okrajne hranilnice v Slovenskih Konjicah. Svečana otvoritev bo v nedeljo dne 22. t. m. ob 9. uri po zastopniku kr. banake uprave. Na tej prireditvi bo vsem obiskovalcem, poseDno pa kupcem dana možnost, da se spoznajo z letošnjo odličr.o kakovostjo sloveCih konjiških vin. Ob posetu imajo vsi tudi priliko spoznatl lepo konjiško okolico in bližnje Pohorje. Avtobusne in železniške zveze s Konjicami so zelo ugodne. . Na Kalvarijo! (kažipot za duhovnike) vezan. stane Din 5.—. Na Kal%rarijo! Knjiga križevih potov! Vmea je tudi: kraljevi pot sv. križa za mladeniče, In kraljevi pot sv. križa za dekleta. Oboje je apisal Anton Martin Slomšek. Strani 580. Cena: broš, 6 Din, polplatno 8 Din, celoplatno 15 Din. Nikoli še niste videli tako lepe svilne robce, kakor so sedaj pri Antonu Macun v Mariboru, — oglejte si izložbe! 379 Kail May — zadnji zvezek — je aedaj izšel ln ga poSljemo vaem naročnikom. Knjižnicam priporočamo, da si dajo vezati posamezne zvezke. Tako hriajo naenkrat 72 knjig, ki bodo najbolj Citane. Zahtevajte posebno ponudbo! Dva meseca sta že v letu 1986 minila in Vi še nimate nobenega žepnega koledarja. Oglasite se v kateri naših prodajalen, jih imamo še na razpolago. Boste zadovoljni. Obžalovanja vredni slučsfi- Pretkan slepar na delu. Po Mariboru in okolici je bil zadnje dni na delu slepar, ki je ponujal nabave za vojaške čevlje in sicer od 200 do 1000 parov. Kdor bi nabavo sprejel, ima pravico na 10 kg sladkorja po 9 Din, katerega pa mora plačati v naprej. Obiskal je tudi krojače in šivilje z obljubami dobave vojaškega perila in obleke. Goljuf se je izdajal, da se piše Rokavec, Novakovič itd. Ukradena krava izsledena. Zadnjič smo poročali, da je odgnal neznan tat posestnici Albini Eicher v št. Petru pri Mariboru nad 1000 Din vredno kravo. Mariborska policija je izsledila ukradeno kravo, ki je že bila v tretjih rokah, na sejmu v Mariboru 10. marca. Tretji lastnik krave je bil takoj pripravljen, izplačati prvotni posestnici zahtevani znesek in stane njega živinče nad 2800 Din. Najdena monštranca. Zadnjič smo poročali, da je bila iz tabernaklja znamenite božje poti na Ptujski gori ukradena dragocena monštranca, ki predstavlja kot umethost ter bogato pozlačeno srebro vrednost 50.000 Din. Orožniki so našli monštranco zakopano v slarao na samotno stoječi šupi. Žandarmerija upa, da bo izsledila tudi cerkvenega roparja. Kako so izsledili tatu ptujskogorske monštrance? O tatvini ptujskogorske monštrance in kje so jo našli, smo poročali zadnjič in beležimo danes v zgornji notici. Tat je že večkrat predkaznovani Franc Potočnik, posestnikov sin s Ptuj- ske gore. V tabemakelj je vlomil s pomočjo dleta ob 4. uri zjutraj, ko je cerkovnik zvonil. Ukradeno dragocenost je skril najprej doma. Ker se je bal hišne preiskave, je prosil prijatelja, naj skrije monštranco v seno. Naprošeni je sprejel v varstvo monštranco in je zadevo takoj javil žandarjem, ki so oddali cerkvenega roparja v zapor v Ptuj, dragoceno monštranco so pa vrnili cerkvi. Dve žrtvi nočnih napadov. V ptujsko bolnico sta bila v zadnjem času prepeljana dva težko poškodovana, ki sta postala žrtvi nočnih napadov. V noči je navalil neznanec iz zasede s kolom na Alojza Cafuto, posestnika v Rodnem vrhu v Halozah. Neznan moški je udaril Cafuto s kolom po trebuhu in glavi in so ga pobrali v globoki nezavesti. —• Zabodljaj v prsa je dobil v noči Martin Jerenko iz Slovenje vasi pri Ptuju, ko se je v noči vračal iz Gerečje vasi proti domu. 40 m železne vrvi ukradene. Na Ruardi v Zagorju je bilo od 300 m železne in 15 mm debele vrvi odsekanih 40 m, s katerirai je uzmovič zginil neznano kam. Ugotovitev osebnosti samomorilca. Zadnjič smo poročali, da so našli na progi med Litijo in Savo čisto razmesarjeno moško truplo. Nesrečnež je bil Joža Žibert, rudar iz Trbovelj, ki .je bil 15. februarja reduciran in je iskal zastonj zaposlitve. Zapušča ženo in otroka. Hrvaški prekupčevalec ubil kmeta. Na sejmu v Ivaničgradu je prišlo do uboja, kojega ozadje je naslednje: Franjo Prček, prekupčevalec živine iz Zagreba, je kupil tele od kmeta, ne da bi ga bil prej stehtal. Naknadno so posegli v kupeijo eaupniki Gospodarske sloge, ki skrbi za dvig živinskih cen, in so zahtevali od Prčeka, da doplača razliko v ceni. Radi te zahteve je prišlo do pretepa in prekupčevalec je težko poškodoval kmeta Štefana Vraneš, načelnika krajevnega poverjeništva Gospodarske sloge. Poškodovani je kmalu izdahnil. Na tisoče kmetov bi bilo linčalo ubijalca, da ni pravočasno pobegnil v neko hišo, v kateri so ga prijeli orožniki in odgnali v Čazmo. Izpred sodišča. Divjaški uboj pred sodniki. Dne 9. jan, t. 1. sta ubila na divjaški način v Strmecu pri Št. Lenartu v Slov. goricah že 20krat predkaznovani delavec Franc Potočnik in 361etni viničar Jožef Narat Karla Zajko. Ubijalca sta bila v Mariboru 14. TTT, strogo obsojena in sicer: Potočnik na 12 let, Narat na 10 let težke ječe. Predsednik kazenskega senata je podal pred izrekom sodbe izjavo, da bo uporabljalo maribosko sodišče za bodoče najstrožje mere pri izrekanju sodb, ker le na ta način bo mogoče iztrebiti sramotna krvavs> dejanja. Naročen umor pred sodiščena. Novemberskega jutra lansko leto so našli v bližini hiše posestnika Elemerja Dervarič v okolici Dolnje Lendave z zdrobljeno glavo v Gaberju stanujočega posestnika in vpokojenega želczničarja Jožefa Kepe. Kepe je posedal blazu Dolnje Lendave vinograd, v katerega se je podal dne 10. novembra v spremstvu treh moških, a se ni več vrnil živ. Kmalu so zaprli kot osumljence: 20letnega delavca Štefana Sečkar, 28!etnega delavca Janeza Hozjan, 541etnega konjača Janeza Vaš in 491etno ženo umorjenega Katarino. Omenjena četvorica je dajala za svoje dejanje odgovor pred sodiščem v Mariboru 11. marca. Kepejeva žena je imela razmerje s konjačem Vašom, ki je najel za umor proti nagradi po 2000 Din vsakemu zgoraj omenjenemu obdolžencu. 10. nov. se je podala za Kajnovo dejanje dogovorjena trojica s Kepejem na čelu V njegov vinograd, kjer jih je smrti zapisani celo pogostil. Na povratku proti domu so Kepeja pobili na sinrt in so po aretaciji po večini priznali, le Katarina je tajila vsako krivdo. Vaš je bil obsojen na 20 let, Hozjan na 15 in Sečkar na 12 let težke ječe. Katarina Kepe je bila radi pomanjkanja dokazov oproščena vsake krivde in takoj spuščena na svobodo. Obsodba radi nagovora k uraoru. V Celju sta sedela 11. marca na zatožni klopi 22letni kmečki fant Avgust Videmšek in 30letna delavčeva žena štefanija Štern, oba iz Bevč pri Velenju. Omenjena sta se hotela iznebiti moža Šternove, ker je bil njima na poti. Letos 6. januarja je Videmšek dal Jakobu Kovaču nabito puško z nagovorom, naj proti nagradi 1000 Din, nove mize in postelje, ustreli Šterna. Kovač je vzel orožje, a ga je izročil orožnikom in jim objasnil ozadje zadeve. Pred sodniki je Videmšek priznal, šternova je tajila. Videmšek je bil obsojen na 1 leto in 3 mesece robije, Štefanija štern na 1 leto težke ječe. Pred sodniki, ker je požgal bratu. V Ljubljani je dajal odgovor na zatožni klopi 39letni Anton Peterea, ker je 29. januarja v Dravljah požgal bratu Francu Peterci veliko gospodarsko poslopje in mu je povzročil škode 32.000 Din. Požigalec je priznal pred sodniki dejanje in je izpovedal, da je zagrešil zločin iz maščevalnosti nad bratom. S požigom oškodovani brat Franc je opisal brata Antona kot na pameti manj vrednega in radi tega je bil obsojen samo na 10 mesecev strogega zapora. Ł%rm r^g?-