aFgOTffllta pneam v goibVIhTi
MarUforsM
CSnsi Din
Leto lil. (X.), štev. 150
Maribor, sobota 6. julija 1929	JJf
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16, uri Račun pri poštnem ček. m. v Ljubljani št. 11.4-09 Velja mesečno, prejemaš v upravi ali po pošt! 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 465
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 19
Oglasi po tarifi*
Oglase sprejeme tndl oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernove eltea K.Š
Proti nesolidnosti v tujskem prometu
je podvzel minister trgovine zaenkrat v Dalmaciji in v hrvatskem Primorju odločno akcijo. Prihajale so mu pritožbe, da so marsikje hotelske cene za sobe. hrano in pijačo pretirane, kar vsebuje nevarnost, da krene dotok tujcev, ki se je lani in deloma tudi že letos tako razveseljivo razmahnil, drugam, seveda v veliko škodo našemu tujskemu prometu in vsemu narodnemu gospodarstvu. Minister je odredil, da morajo politične oblasti cene maksimirati, seveda z oziri na komfort v posameznih hotelih ter na splošne življenske prilike v dotičnem kraju. Na drugi strani hoče ministrstvo nadaljevati akcijo za zgradbo modernih hotelov in zlasti z dobavo cenenih kreditov podpirati domačo hotelsko industrijo, da se čim bolj usposobi za naraščajoči tujski promet, ki postaja vedno bolj važna panoga našega narodnega gospodarstva.
Mi smo v našem listu že ponovno pisali o nalogah oblasti, korporacij, organizacij in privatnikov v pospeševanju tujskega prometa. Ne bo odveč, ako si ob priliki, ko prihaja iz vlade hvalevredna inicijativa v smeri, da se tujski promet spravi v tok stroge solidnosti, pogledamo, kako vršijo organizacijo in pospeševanje tujskega prometa v svoji državi Švicarji, ki lahko še vedno služijo kot vzor v pravilnem pojmovanju ogromne važnosti prometa tujcev za vsako državo. Predsednik švicarskega turističnega urada g- Jemod je nedavno podal novinarjem med drugim sledeče izjave:
»Vidite, mi smo lahko zadovoljni z velikim posetom tujcev v naši državi in lahko rečemo, da je ta poset v minolevn letu še narastek Seveda opažamo — kakor povsod drugod — tudi v Švici, da se *ujci mude manj časa. Toda to mi nadomestimo z večjim številom tujcev, ker danes po vojni ne odhaja v inozemstvo več samo bogataš, ampak tudi uradnik, mali trgovec, obrtnik, ki izkoriščajo o-lajšave skupnih potovanj in izletov, organiziranih od raznih agencij. Razlogi za krajšo dobo bivanja izletnikov so: pred vojno so ljudje šli enkrat na leto v kako klimatsko zdravilišče bodisi radi zdravljenja bodisi^ radi nabave, danes pa zimski šport privlači vedno več publike, tako da se del dopustov uporabi že v zimi.
Švica ima letno od turizma 300 do 500 milijonov frankov dohodkov. To so samo dohodki hotelske industrije, priračuniti pa je še dohodke železnic, avtomobilskih prog in drugo, tako da turizem silno u-pliva na industrijsko in trgovsko aktivnost.
Švicarski urad za turizem s sedežem v Curihu je permanentni organ nacionalne organizacije za pospeševanje, turizma. Urad organizira posebno poročevalsko službo v državi in v inozemstvu, prireja predavanja, filmske predstave, reklame, proučuje tujo konkurenco (propagandno književnost, nova sredstva prometa, železniško politiko, vozne rede), dela na to, da je v Švici čim več mednarodnih kon-{gresov, proučuje stanje prometa in stavi Itpedloge za reboUšanje cestnega in želez-
Nova ieSkoslovaška intervencija v Budimpešti
MADŽARSKI ZUNANJI MINISTER ODKLANJA V SVOJEM ODGOVORU 0-ČITEK, DA BI MADŽARSKA PREKRŠILA DOGOVOR O OBMEJNIH KOLODVORIH.
BUDIMPEŠTA, 6. julija. Ceškoslo-vaški poslanik v Budimpešti, Pallier, je posetil včeraj zvečer madžarskega zunanjega ministra Walka in je vnovič interveniral v vprašanju afere Hidas-Nemeti, ki je postala predmet diplomatskega konflikta med Češkoslovaško in Madžarsko. Poslanik Pallier je razložil zunanjemu ministru Walku mnenje svoje vlade, da je Madžarska prekršila dogovor glede obmejnih kolodvorov. Istočasno je zahteval nadaljna pojasnila o aretaciji češkoslovaškega železniškega uradnika Peche.
Zunanji minister Walko je. izrazil v odgovoru na novo intervencijo svoje začudenje nad stališčem češkoslovaške vlade in je odločno zavrnil očitek, da je Madžarska kršila dogovor o obmejnih kolo-
dvorih. Šlo je le za aretacijo vohuna na madžarskem ozemlju, kar nikakor ni v okviru dogovora o obmejnih kolodvorih. Zunanji minister Walko je prosil češkoslovaškega poslanika, da naj praška vlada pismeno sporoči madžarski vladi, kaj smatra kot kršitev dogovora o obmejnih kolodvorih. Po njegovem mnenju ima Madžarska mnogo več povoda, da se pritožuje nad kršitvijo te pogodbe od češkoslovaške strani, ker je češkoslovaška vlada brez utemeljenega vzroka popolnoma ustavila železniški promet na Imenovani važni progi. Ker so bili odpoklicani tudi češkoslovaški železniški uradniki _ je pripomnil končno zunanji minister Walko —- gre torej le za kršitev imenovanega dogovora od strani Češkoslovaške.
Rlbanski konzulati u luro-slauiji
BEOGRAD, 6. julija. Po poročilih iz Tirane je bil danes predložen albanskemu parlamentu zakonski načrt
o	ustanovitvi albanskega generalnega konzulata v Skoplju. Listi zahtevajo v svrho lažjega razvoja prometa z Jugoslavijo še ustanovitev albanskega konzulata v Podgorici.
Ustanouiteu nouih obrtnih šol u naši čržaui
BEOGRAD, 6. julija. Trgovinski minister dr. Mažuranič je podpisal danes ukaz, s katerim bo prihodnje šolsko leto ustanovljena v Zagrebu višja ženska obrtna šola, na otoku Korčuli strokovna šola za gradnjo ladij, v Senju pa montanistična obrtna šola.
Papež na italijanskih tleh
RIM, 6. julija. Za veliko vatikansko procesijo, ki se bo vršila 25. julija v Rimu, katere se bo udeležil tudi papež, ki bo tedaj pryič stopil na bivše suvereno italijansko ozemlje, se vrše kar najobsežnejše priprave. Procesija bo šla iz šikstinske kapele skozi desno loggio in se bo ustavila na tj;gu sv. Petra, kjer bo postavljen oltar. Trg
sv. Petra in Piazza Rustizzi bosta blokirana od vojaštva. Papeža bodo nesli na zlatem prestolu in bo podelil zbranemu narodu izpred oltarja svoj blagoslov. Cerkev bo za časa procesije zaprta. Procesije se bo udeležilo vrh tega okrog 3000 duhovniških kandidatov.
Katoliška cerkeu na Španskem proglašena za čržauno
MADRID, 6. julija. Vladi je bil predložen danes zakonski načrt o novi španski ustavi. Po novi ustavi bo proglašena rimsko-katoliška cerkev kot apostolska cerkev za državno cerkev Španske. Vse druge veroizpovedi na Španskem so sicer svobodne, vendar pa je svoboda kulta omejena na za-nrte prostore, tako da javni obredi drugih veroizpovedb niso dovoljeni. Kot ljudsko zastopstvo ostane samo poslanska zbornica, dočim je senat odpravljen.
Z motornim čolnom čez ocean
NEWYORK, 6. julija. 23-letni Norvežan David Turner se je odpeljal danes s pet metrov dolgim motornim čolnom iz Amerike v Evropo in namerava pristati na Norveškem. Računa, da bo prevozil ogromno progo v enem mesecu.
niškega prometa, se briga za ekonomsko stanje potnikov itd. Enako delo vrše izven tega: federalne železnice, društvo hotelirjev, ter neštete organizacije za pospeševanje turizma. A vsa ta propaganda je koncentrirana v curiškem centralnem uradu. Tako smo po celem svetu razpredli močno mrežo, ki privaja tujce v Švico. Naš turistični urad ima podružnice v vseh večjih mestih inozemstva. Njujorška podružnica n. pr. je v središču metropole med poslopji dveh velikih ameriških železniških družb.
Ta zastopstva v glavnih mestih inozemstva pa nam ne Zadoščajo, mi se poslužujemo tudi še pomoči diplomacije: na sedežih švicarskih konzulatov so predsobe tapetirane s propagandnimi letaki, na mizah leže propagandne brošure. Mi-nolo leto je naš urad razposlal 800.000 propagandnih brošur in 30.000 reklamnih d gl asm*. Tudi vodimo ranžno reklam« no
Hesreča madžarskega uo|a-; škega letala
BUDIMPEŠTA, 6. julija. Na vojaškem letališču v St. Gotthardu se je včeraj neko vojaško letalo v znatni višini nenadoma vnelo in padlo na tla. Pilot in opazovalec sta zgorela in so njuni trupli potegnili izpod razvalin letala popolnoma zogljeneli.
Razglas.
Mestni magistrat v Mariboru odreja, da morajo vsi kavarnarji, gostilničarji slaščičarji in izdelovalci oziroma prodajalci živil in poživil uporabljati za izdelovanje slaščic, sladoleda, hranil, za hlajenje pijač in vseh hranil, ki prihajajo z ledom neposredno v dotiko, le umeten led, ker je vsak led iz stoječih in tekočih voda kolikortoliko nesnažen in more okužiti hranila. S tem je odprta pot kužnim boleznim. Tudi z umetnim ledom je treba snažno postopati in ga po potrebi zavijati v čiste prte. Mestni magistrat vršil po svojih organih v tem pogledu strogo nadzorstvo in bo osebe, ki bi se ne ravnale po tej odredbi kaznoval.
Posojila poštne hranilnice na zastavo državnih vrednostnih papirjev«
Poštna hranilnica se je odločila, da plasira izvestne vsote svojih momentano razpoložljivih blagajniških previškov v kratkoročna posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev. V prvi vrsti se bodo dajala posojila prosilcem za mala posojila. Kdor želi tako posojilo, naj se obrne na poštno hranilnico ali njeno podružnico z nekolkovano prošnjo. Prosilci za posojilo, ki prebivajo na deželi, lahko pošljejo svoje prošnje potom najbližje pošte hkrati z obveznicami v denarnem pismu; na svoji pošti bodo dobili denar in zastavni list, ki ga morajo podpisati na pošti. Pogoji za dajanje teh posojil so isti kot dosedaj, t. j. na 1 obveznico 2Y>% ratne štete se daje Din 300 posojila, na
1	obveznico 7% državnega investicijskega posojila Din 70, na 1 obveznico 4% posojila za likvidacijo agrarnih odnoša* jev v Bosni in Hercegovini Din 40. Obrestna mera znaša 7% na leto'in %% na 3 mesece za stroške; obresti in stroški se plačujejo za 3 mesece v naprej. Posojilo se daje za dobo 1 leta, vrne pa sega lahko naenkrat ali pa v trimesečnih odplačilih. —
Nepoznani suroveži,
ki pa so že izsledeni, so napadli v Dolgo* šah 56 letnega Franja Goloba. Starček je dobil pri napadu na lobanji take poškodbe, da so ga morali sinoči z rešilnim avtom prepeljati v bolnico. Napadalci ne bodo ušli zasluženemu plačilu* —
inozemskem časopisju. Reklamne brošure se izdajejo v raznih jezikih in različnih oblikah, ker kar privlači Amerikanca, ne privlači Nemca in narobe. Razne proslave, razstave, sportske tekme itd. izkoriščamo v naše reklamne svrhe. Izdajajo se brošure o tenisu in golfu, potni vodiči za avtomobiliste in vožnje po železnicah, bicikliste in za pešce, izdajajo se popisi raznih vzgajališč in šol, zdravilišč itd. — vse v reklamne svrhe.
Čim je tujec prestopil mejo Švice, ga skušamo zadržati čim delj. V vsakem vlaku so v vseh razredih revije, ki mu poročajo o raznih proslavah, Izletih in tudi o dnevnih dogodkih. Ne omalovažujemo tudi siromašnih potnikov, kojih je danes večina. Vsak švicarski kolodvor je prelepljen z lepaki, ki kažejo posamezne kraje Švice. Vsak hotel ima propagandistične brošure, programe izletov itd- In
tuiiai tu* nrUtaiaio.
Zelo dovršena je organizacija hotelirjev. Švicarska družba hotelirjev s sedežem v Baselu ima 60 podružnic in 2000 organiziranih hotelov, izdaja vsako leto
350.000	izvodov popisov švicarskih hotelov. Tudi te publikacije širi naš urad. V teh popisih so označene najnižje cene, za nekatere kraje po medsebojnem sporazumu tudi maksimalne cene. Potrebno je, da je tujec v naši državi popolnoma prepričan, da ne bo prevaran. Posebna komisija vsako leto kontrolira hotele glede komforta itd. Velik del uspeha in napredka turizma je pripisati hotelirski organizaciji. Hoteli so različni po velikosti in po luksusu, vsi pa so popolnoma čisti. Postopanje napram gostom je v hotelih enako napram vsakomur, naj bo siromašen ali bogataš.«
Potrebno bi bilo, da bi tudi mi sledili zgledu Švice v dviganju našega tujskega prometa. Kako Haleč smo že za niol
Na Felberievem otoku
LEGA - NAČRT KOPALIŠČA _ DELO - DOHOD.
Tam, kjer je še pred nedavnim časom kraljeval nebeški mir, kjer v sanjavi sko-ro pragozdni tišini le redkokedaj odjeknil človeški glas, združivši se v lahko poigravanje vetra z vrhovi stoletnih hojk, temnih jelš in visokih topol, v hlastno žuborenje mogočnih rokavov mogočne Drave, valovi življenje. Poezijo tihih gajev nadomešča žvenket lopat, udarjanje težkih sekir in kladiv, glasni klici... sila človeškega duha in sila človeških mišic preobrazujeta pokrajino, jo trgata objemu brezplodnosti, jo tirata v okove služnosti človeštvu.
S pisanim dovoljenjem gradbenega pod jetja v žepu jo mahnem čez nov nad sto metrov dolgi most na otok. Most veže levi breg Drave z otokom v oni višini, kjer je svojčas vozil brod — žalostnega spomina izza predlanske hude nesreče, ki je zahtevala toliko človeških življenj. To lepo delo, ki je njegovemu ustvarite-lju v čast, se je zvršilo v kratkih tednih brez najmanjše nezgode za mnogobrojao delavstvo, kljub nevarnemu značaju dsla.
Na otoku vrvenje! Nekdaj samotnašu» pa, ozir. gospodarsko poslopje, se je iz-premenilo v kuhinjo, skupna ležišča za delavce, priklopile so se začasne barake za pisarne in gradbeno vodstvo in tam pod širokovejatim hrastom me sprejms prijazen inženjer ter me izroča postrežlji-vemu gospodu uradniku tehničnega oddelka mestnega stavbenega urada, g. Bezlaju, ki je takoj uganil, da me je pri* vedel na otok lastni »firbec« in morda tudi radovednost mariborskih somešča-ščanov, ki naj jim morda v kratkih potezah opišem čuda, ki se tamkaj rodijo.
Cel kup načrtov in skic in jasna razlaga mentorjeva mi dovoljujejo izvedbo nelahke naloge.
Kopališče vstaja na vzhodni tretjini o-toka, nekoliko više od otokovega konca, ki sega proti Mariboru, na lepi ravnini, kjer so bile svojčas njive in deloma gozd, ki je moral seveda izginiti. Takoj tu bodi povdarjeno, da je lega vstajajočega kopališča nad vse srečna. Proti jugu in zapadu branijo otok pred vetrom, ki je kopalcem vedno nevšečen, precej visoki bregovi Drave, a stoji na zapadni strani na braniku gosto drevje bujnega gozda, ki pokriva celi dve zapadni tretjini otoka, nad katerim dela reka precej oster o-vinek, ki ne dovoljuje direktnega dostopa na otok hladnim sapam, ki konstantno vejejo navzdol po široki strugi Drave. So to vrline, ki so za kopalca neprecenljive vrednosti in ki jih gotovo ne nudi nobena druga točka ob Dravi v bližjem mestnem okolišu.
Kopalni bazeni bodo trije in sicer eden za izurjene plavače, drugi za začetnike, tretji pa za otroke. Prvi se nahaja spo-redno z desnim otokovim bregom in mori po dolžini 50 m, po širini 30 metrov in bo globok na vzhodni strani 1.20 m, na zapadni pa 4.50 m. V sredini te stranice se bo dvigal skakalni stolp v treh eta žah v višini 3,5 in 10 metrov, torišče za umetnike v različnih skokih v globoko vodo. Sporedno dolžinski stranici velikanskega bazena, ki bo vseboval 3500 m* vode, se bosta nahajala proti severu dva manjša bazena; prvi, vzhodni, bo meril bok 90 cm na spodnji in 1.20 m na zgornji strani, dočim bo drugi, zapadni, namenjen otrokom, ki ne znajo plavati, le 13 m Širok in 19 m dolg in bo višina vode v njem le 15 do 50 cm. Vse tri bazene bo obdajal 10 m širok betonski okvir, tega zopet ležišča za solnčenje in sicer lesena in v mivki, drobnem, belem pesku, ki ga je na otoku v izobilju in ki tvori zgornjo plast otoka, debelo 4 m in še več. — Vse te naprave bodo ograjene s plotom, kajti... toda le počasi! Razume se, da bo kopalcem na razpolago različno telovadno orodje, drče v vodo, prhe vseh vrst, otroška igrišča, travnata in peščena J.1. d.
Sporedno In v bližini levega otokovega brega se nahaja ogromno, deloma leseno, deloma zidano poslopje v dveh etažah in sicer zapadno leseno krilo, kabine za ženske, zidana sredina, upravno poslopje, kuhinja, restavracijski prostori in verande in vzhodno leseno krilo, kabine za moške. Kabin je vseh skupaj v obeh etažah 120 v velikosti 1 m in 1.90 m, skupinh slačilnic po 24, a bo za vsakega kopalca v njih na razpolago visoka omarica za varno shrambo obleke. Ker vpo-
rablja vsako kabino navadno po več oseb in ker so skupne kabine zelo prostorne, je razumljivo, da bo nudilo kopališče prostora istočasno 1000 in več obiskovalcem.
Morda se kdo kremži pri čitanju teh vrstic, češ, toliko ljudi in stoječa voda! Da, stoječa voda, toda le relativno stoječa, ki se bo v enomer deloma prenavljala in grela, kar bo povzročilo, da bo voda razmeroma vedno čista in za tri do pet stopinj R toplejša od dravske vode. Vs; teden pa se bodo bazeni popolnoma iz-praznjevali, popolnoma očistili in zopet napolnili z novo vodo; veliki bazen se bo dal v 16 urah popolnoma izprazniti, radikalno očistiti in zopet napolniti. Črpalka bo dvigala in filtrirala dravsko vodo iz desnega rokava deloma naravnost v bazene, deloma pa v rezervoar, ki se nahaja nad upravnim poslopjem in ki drži 70 m* vode. Od tu bo tekla voda ra pločevinaste ravne strehe desnega in levega krila poslopja, kjer se nahajajo kabine, se bo tu segrevala in odtekala v bazene, čijih voda bo na ta način v temperaturi rastla. Odtekala bo voda v desni rokav seveda niže od Črpalke, a bo odtekala nesnaga s fekalijami vred v levi rokav nad mostom. Razumljivo je torej, da bo kopalna voda čista, ne motna, ker je filtrirana in ker se bo neprestano prenavljala.
Vprašanje dobre pitne vede se bo v doglednem času povoljno rešilo; voda, ki se nahaja v vodnjakih na otoku, je seveda talna, filtrirana dravska voda. Najbrže bo nastala potreba, da se združi otok z mestnim vodovodnim omrežjem.
Vsa naprava je jako umno izvršena tudi v higijenskem oziru. Kopalec pride čez most najprej do upravnega poslopja, kupi tam karto, sprejme perilo, se v slačilnicah sleče in se poda na kopališčni prostor skozi poseben izhod, kjer si bo — hočeš, nočeš, moraš ! — najprej noge umil in kjer ga bo mlačna prisilna prha najprej očistila znoja in prahu, nakar mu bo šele dano, da bo nadaljeval svojo pot do bazenov. In to je razlog, da so bazeni obdani s plotom. Vse to, kar tu opisu jem, šele vstaja, a gre delo naglo izpod rok in je pričakovati, da se termini ie bodo prekoračili. Okoli 150 pridnih delavcev dela v dveh skupinah podnevi in ponoči na ogromnem stavbišču. Delavci so povečini skromni Prekmurci, razun profesijonistov, ki so domačini, a malo nenavadno skupino tvori četa mladih delavskih moči, dijakov-gozdovnikov, ki si prav na amerikanski način služi nekaj kovačev, da more pozneje na taborenje Pridni so, delajo na akord in je njihovemu zdravju telesno delo na solncu le v hasek.
Omeniti je še treba, da se nahaja od mosta navzdol 250 m dolg in pridno 50 nom, izpeljava ozke, a senčne pešpoti rabiti kot športno igrišče in ki je jako primeren za prireditev vsakovrstnih ve selic.
Vse lepo, vse dobro! Le vprašanje raz dalje otoka od mesta, morda predrag au-tobusni prevoz kopalcev in prašna Koroška cesta tja do Kamnice dela preglavi' co in da misliti. Sicer pa vstajajo že načrti o rečnem prevozu z motornim čolnom, izpeljava ozke, a senčne pošpot ob levem bregu Drave navzgor od konca Koroške ceste do mosta pri otoku, spo jitev levega brega Drave z otokom potom broda, ki bi prav prišel Studencem in Limbušu itd. Ne belimo si glav! Modr mestni očetje bodo našli tudi za ta slučaj pravo pot. Na vsak način jim mora bit meščan hvaležen za dobrine, ki mu jih bodo nudili s kopališčem na »Felberje vem«, oziroma bolje rečeno, na »Mest nem« otoku.	—p
Današnji žiuilski trg
,e bil že okrog 6. zjutraj silno živahen ter zredno bogato založen s poletnimi dobrotami najrazličnejših vrst. Glavnata solata 50—75 para, indinja po 1 Din, prvo glavnato zelje po Din 1—6 glava. Rdeče zelje Din 4—6 glava, kumarce 1—3 Din uče 2—4 Din. Zgodnjega krompirja je dospelo 8 vozov na Vodnikov trg, kjer se je prodajal po merici Din 14, a na kilograme po Din 2. Med povrtjem je omeniti še ohrovt, glavica po 1—4 Din ter prve paprike komad po 50 para. Na laških stojnicah so paradirali paradižniki po 12, sveže fige po 16 ter hruške po Din :.2 kilogram.
Na Vodnikov trg je poleg 8 yozov zgod njega krompirja, ki je našel mnogo pov-praševalcev in kupcev, prispelo mnogo prve čebule, ki se je prodajala v lepih vencih po Din 2—4. Stari krompir pa sc je z današnjim dnevom definitivno poslovil od mariborskega trga. Na Vojašniški trg je pripeljalo 8 Špeharjev 15 zaklanih svinj, danes prvič po najnovejši odredbi tržnega nadzorstva razpolovljenih. Cene svinjini so bile sledeče: Riba 25—30 Din g, plečeta po 25—27, rebra 18.50—20. drobovina 12—15, slanina 23—25 Din.
Na Trg Svobode je prispelo vsega 32 vozov sena, krme, slame in škupe. Povpraševanje bi bilo bolj srednje, vendar se je prodalo še razmeroma precej blaga, ker je začela cena naglo padati. — Seno in krma sta se gibala v ceni od 60 do 75 Din, tudi slama je imela približno isto ceno. — Največ kupcev se je rekrutiralo iz predmestnih posestnikov. Do sklepa našega poročila se je prodalo 29 voz.
Podružnica Ciril in Metodove družbe Muta - Vuzenica
priredi v nedeljo dne 7. julija veliko vrtno veselico v parku g. trgovca Rojka na Muti. Sodeluje domači salonski orkester, razni pevski zbori, poleg tega bo še raz novrstna zabava, predvsem ples. Prijate ljl veselja, pridite, da se zbrani porazve selimo. Začetek je ob 15. uri po prihodu vlakov iz Maribora. Za telesni blagor jako dobro preskrbljeno. Prav posebno se priporoča planinska koča. K obilni u deležbl vabi odbor. —
Mariborski in dnevni drobiž
Nova gradbena dovoljenja.
Mestni svet mariborski je izdal sledeča nova gradbena dovoljenja: dr. Juvan, gradnja enonadstropne stanovanjske vile v Vrtni ulici; Ivan Freitag, gradba pritlične stanovanjske hiše v Medvedovi ulici; Mirko Ferjančič, gradba pritlične stanovanjske hiše v Medvedovi ulici; Ivan Wutte, gradba pritlične stanovanjske hiše v Gozdni ulici; Tomaž Komac, gradba enonadstropne stanovanjske vile v Magdaleni; Josip Brandl, preureditev delavnice v Strossmayerjevi ulici; dijaško semenišče, gradnja dvorane in telovadnice Koroščevi ulici 21; tvrdka Motor Sa-es, gradba garaž v Frančiškanski ulici. Veznosne poštne razmere v Studencih.
Kakor znano, je bila pošta v Studencih sredi meseca maja razdržavljena, čeprav Šteje občina nad 4.000 duš, in je postala pošta pogodbena. Razmere postajajo od tedaj od dne do dne slabše in so že naravnost nevzdržne. Navadna pisma rabi-po več dni, pismonoši se neprestano menjajo. Nihče pač ne more opravljati za malenkostnih 600 Din tako težavnega posla. Upravnik sam se sicer trudi noč in dan, vendar kljub temu ne more biti kos vsem poslom. Zanimivo je, da opravljata sedaj posle pismonoše dva dečka-učenca, u jima sega prostorna torba skoro do tal. Sedanje razmere so vsekakor nevzdržne. Boljše je, da se pošta sploh ukine, ako je že nočejo več izpremeniti zopet v državno ali priklopiti k mestu. —
Odvetniško-sodniški izpit je napravil v petek, dne 5. t. m. pri viJ jem deželnem sodišču v Ljubljani, g. dr. Ivo Šestan iz Maribora. Naše iskrene čestitke!
Ves Maribor govori
o prekrasnem sovjetskem filmu Ruska v a s, ki se v edinstveni režiji pisateljice Olge Preobraženske predvaja v Grajskem kinu. Naša kritika se pridružuje svetski kritiki, da pomeni Ruska vas preobrat v filmski umetnosti. Je to film, kakor ga še nismo videli v Mariboru. — Zgradba vspenjače na Pohoiie je stopila v aktualen stadij in so oblast tozadevni projekt sprejele zelo ugodno. V pondeljek, ob 8. zvečer, "e bo vršil v dvoriščnem salonu hotela >Pri zamorcu« že prvi sestanek interesentov, katerega se bodo udeležili tudi zastopniki naših državnih in avtonomnih oblasti. — Goveje meso po 10 Din.
V pondeljek, dne 8. t. m. od 8. napre se bo na prosti stojnici v uti pri mestn: klavnici prodalo približno 180 kg gove jega mesa po Din 10 za 1 kg. Prodaja samo na konsumente. —
Podružnica Jug. Matica in šola prt Sv.
Marjeti ob Pesnici,
se iskreno zahvaljuje zdravniku g. dr. V. Marinu za dar 100 Din o priliki »Domovinskega dne«. Prosimo in vabimo k posnemanju!
Žegnanje na Smolniku.
V nedeljo, dne 7. julija, bo žegnanje na znanem prijaznem Smolniku. Sv. mašo bo bral ob 10. uri g. dr. Jehart. Mariborčani, pridite v obilnem Številu na zeleno Pohorje! Planinska koča je z vsem potrebnim dobro preskrbljena. —
Velik incident na naši severni meji bo v nedeljo 7. t. m., ozir. bi bil, ako na51 Mariborčani in okoličani ne bi prišli ob 3. pop. na veliko domoljubno proslavo »Domovinski dan« pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Zato v nedeljo pohitimo k Slove-njegoričanom, k našim ljubim in zavednim Marječanom. Organizirajmo se za prvi avtobus, ki ob 1. pop. odvozi z glavnega kolodvora po deloma že prenovljeni lepi oblastni cesti. Kdor pa hoče iti ob 2. uri, mora imeti ob uri zbrane ljudi in telefonično o tem obvestiti poštni urad Sv. Marjeta. Še bolje, da o dogovorjeni udeležbi že v soboto ali nedeljo predpoldne telefonirate istotje. Jamčimo, da ne bo nikomur žal. Le v slučaju trajnega deževnega naliva v nedeljo se proslava preloži na 14. t. m. —
Vajeniška in pomočniška razstava se konča v nedeljo zvečer ob 6., ter anavsem, ki si je še niso ogledali, pri-ka, da si jo ogledajo. Dan razdelitve nagrad in priznanic bo razglašen v listih, ne pa danes, kakor je bilo to prvotno mišljeno. Razstavljeni predmeti se bodo vrnili pondeljek dopoldne. —
Proslave in veselice »Glasbene Matice* v Jarenini
se udeleži tudi celokupno članstvo kolesarskega društva »Peruna«. Zbirališča mariborskih članov ob 2. pop. na vrtu lotela »Kosovo«. V Pesnici se pri Ferku pridruži Perunašem tudi pesniška sekcija »Peruna«.
Kobila nepoznanega lastnika.
Blizu Ormoža so ujeli kmetje kobHo srednje velikosti, rdeče rjave barve z malo liso na čelu. Po odredbi orožniška postaje pri Vel. Nedelji je bila oddana v varstvo županu Fricu Irgoliču v Sodin« cih. Domneva se, da je kobila pobegla od nekega transporta v Čakovec, kjer se kakor znano — vrše redni konjski sejmi. —
Va oblastni ženski obrtni in gospodinjski šoli »Vesna« v Mariboru
o vpisovanje 6. septembra od 9. do 12. dop. Podatki o sprejemu gojenk v internat zavoda se dobijo pri ravnateljstvu.
1652
Sobota
VELIKA
Umetniški večer
1887
Sobota
KAVARNA
— Kabaret — Plea
Srečke državne loterije
dobite pri blagajni glavne pošte. Žrebanje 8. julija.	1632
Zobozdravnik dr. med. Otmar Derniač, Stolna ul. 1 II., se je vrnil in ordinira od 8. do 12. in 14. do 17. ure.	1636
Izobraževalno društvo trgovske In obrtne mladine priredi drevi na vrtu Narodnega doma družabni večer brez vstopnine. Ob tej priliki nastopi tudi prvič s tekmovanjem društveni šahovski odsek in priporoča Trgovski gremij svojim članom, da se tega večera po možnosti udeleže, da dama na ta način agilnemu društvu naše mladine moralno podporo. —	1647
Halo! Ne pozabite se Jutri udeležiti velike podoficirske zabave pri »Lovskem domu« v Krčevini.  1621
Želodčne bolečine,
pritisk v želodcu, zapeka, gniloba v Čre» vesu, žolčnat okus v ustih, slaba preba* va, glavobol, težak jezik, bleda barva o« braza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franc Jožefovo« grenčice, a tem, da jo izpijemo kozarec, predno leže* mo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da jc »Franc Jo-žef-ovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. Dob! se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. —•	 2090
V M a r i 6 6 r u, 8ne '& VII. 1929
WsrflSws1cf V E C E R N T K Jeter
Sfra« 3.
/lovenske knjižne druiba
DESET SLOVENSKIH KNJIŽNIH DRUŽB IZDA VSAKO LETO 150.004)
ČLANOM 644.000 KNJIG.
Malokateri kulturni narod, gotovo pa nobeden po številu tako majhen kot je slovenski, se ne more ponašati s pro-centualno tako visokim številom vsakoletnega konzuma knjig, kakor naš. Med tem, ko so delovale pred osvobojenjem na našem ozemlju samo štiri knjižne družbe, ki so za malo članarino izdajale vsako leto večje ali manjše število knjig, t. j. Mohorjeva družba v Celovcu, Slovenska Matica v Ljubljani, Šolska Matica v Ljubljani in Socijalna Matica v Gorici, jih imamo danes v Sloveniji in na Primorskem kar deset! V Ljubljani so: Vodnikova družba, Kmetiška Matica, Slovenska Matica, Cankarjeva družba, Šolska Matica, Belo-modra knjižnica in Mladinska Matica; v Celju je Mohorjeva družba, v Gorici pa sta Goriška Matica in Goriška Mohorjeva družba. Prišteli pa bi k tem desetim končno lahko tudi založbo »Luč« v Trstu, ki izdaja po dvakrat ali trikrat na leto zbornik in dve leposlovni knjigi.
Za popularizacijo slovenske knjige skrbi pri nas torej 10 ali 11 družb, ki imajo letno povprečno 150.000 članov, katerim izdajo za skupno vsoto 260 Din 39 različnih knjig. Skupna naklada vseh teh publikacij maša. torej približno 624 tisoč izvodov, *li na vsakega tretjega Slovenca v Evropi po eno knjigo! To šte vilo je tako ogromno, da se smemo ž njitr. upravičeno ponašati pred vsem kulturnim svetom.
Po številu članstva so te družbe zelo različne in so nekatere tudi teritorijalno omejene. Na prvem mestu je še vedno celjska Mohorjeva družba, ki ima krog
50.000	članov in je razširjena po vsem slovenskem ozemlju in tudi med izseljenci. Za njo stoje v približno enaki višini po 20.000 članov: Vodnikova družba v Ljubljani, ki je tudi povsod razširjena; Goriška Mohorjeva družba v Gorici, razširjena po ogromni večini le v Italiji, ter Mladinska Matica v Ljubljani, ki je letos dosegla tudi 20.000 in je omejena le na ozemlje svobodne Slovenije. Po Številu daleč za navedenimi so ostale družbe, ki imajo le od 2000 do 5000 Članov. Članarina znaša pri večini 20 Din; največ pri Slovenski Matici, 50 Din, najmanj pri Mladinski Matici, 10 Din. Vse te družbe izdajajo svojim članom po 3 do 5 knjig na leto, skupno torej 49 knjig. Šestorica družb izdaja koledarje in poučne ter leposlovne knjige, druge izdajajo poučne ali znanstvene zbornike ter beletrijo. Strogo znanstvene in samo strokovna je le Šolska Matica, ki izdaja za učiteljstvo pedagoško in šolsko-strokovno literaturo.
Delovanje teh družb je torej naravnost ogromno; kakšnega pomena pa je za pro svetno in kulturno delo med narodom, pove najbolj jasno število njihovih izvodov knjig, 644.000 na leto ali 6,440.000 v 10 letih! To je kulturno delo, s katerim se ne more ponašati nobeden drugi narod v Evropi.
Mariborska okolica v prazgodovinski dobi
PRAGOZDOVL
NEKDANJA STRUGA DRAVE.
ŠAH.
JEZERO PRI DOLGO-
Dasiravno vemo o okolici Ljubljane, posebno pa o Ljubljanskem barju v pred zgodovinski dobi mnogo podrobnosti, ki so jih ugotovili znanstveniki na podlagi najdenih barjanskih mostišč ali stavb na koleh, nam je predzgodovina naše mariborske okolice precej neznana. Najstarejša naša izsledovanja segajo le do o-Stankov Poštele in starih grobišč v podnožju Pohorja, geološko in terensko stanje pa še ni bilo talko preiskano, kakor bi bilo treba že zaradi zanimivosti, ki se dajo še dandanes in celo s prostim očesom opaziti.
Kakšna je bila tedaj okolica sedanjega Maribora v predzgodovinski dobi, v tisti sivi davnini, ki jo ločijo od nas deset-tisočletja in stotisočletja? O tem nimamo zanesljivih podatkov, gotovo pa je, da so Pohorje, vzhodne obronke Kozjaka, Slovenske gorice ter Dravsko polje pokrivali ogromni pragozdovi, po katerih so se sprehajale divje zveri, kakor medvedi, volkovi, risi, divje mačke itd. Prav tako pa je tudi gotovo, da se struga Drave ni nahajala tu, kjer se nahaja dandanes, temveč mnogo bolj južno. Po vsej verjetnosti je tekla tedaj Drava mimo današnjega Limbuša, Peker, Slovenske Kalvarije čez Tezno in Tezenski gozd. V gorenjem toku do Tez na, se ostanki te nekdanje Dravine struge dandanes ne morejo več opazovati, pač pa si jih lahko vsak sam ogleda od Tezna dalje skozi Tezenski gozd. V tem odseku se je o-hranila stara struga še skoraj v vsej »vojf prvotnosti.
Va stara Dravina struga pričenja takoj P« Teznu pod železniškim prehodom na Ptujski cesti in se vleče kot ozka, a globoka dolinica proti Devici Mariji v Brezju, kar polagoma izgubi svojo prvotno izrazitost. p0 tej dolinici torej, kjer so danes pi0dn| travniki in njive, so nekoč grmeli valovi prvotne Drave in hiteli v prostorno jezero, ki se je lesketalo med današnjo Devico Marijo v Brezju, Št. Petrom pod Mariborom in DolgoŽami. To jezero je bilo precej obsežno, doseg*
^ JLV€£etno- vsai v Poznejših dobah, je 10 do 30 metrov globine. Bilo je tedaj izrazito ravninsko jezero, kakršno je
pr. Blatno jezero na Madžarskem, ki e. kakor je WIo to nekdanje Dolgoško,
»a eni strani obkroženo od nizkih go-
Da se je na tem mestu nekoč v resnici nahajalo jezero, se more prepričati tudi laik, ki si gleda ozemlje pod Devico Marijo v Brezju, posebno pa pod cesto, ki vodi v Dolgoše. Poslednje obrežje jezera se vidi še dandanes v vsej prvot-nosti in se da zasledovati več kilometrov na daleč. Danes seveda ni več sledu o njem: po nekdanjem njegovem dnu se širijo skrbno obdelana polja, pomešana s pisanimi travniki. Voda je izginila in izginili so zmaji, ki so v njem prebivali, če so namreč takrat sploh že živeli ljudje, ki so vanje verovali.
Pa tudi sedanje Dravsko polje je bilo v tisti davnini drugačno kakor je danes: tvorilo je veliko močvirje, deloma po-rastlo s pragozdovi, deloma pa z raznim močvirskim biljem. Zelo verjetno pa je, da je še pred tem bilo tudi vse današnje Dravsko polje zalito z jezerskimi valovi, ki so segali od Slovenskih goric do Boča in od Haloz do zelenega Pohorja.
Stekel i j k
V	Olomucu se je odigral te dni vznemirljiv dogodek. Neki stražnik je ustavil ponoči pred magistratom skrajno pomanjkljivo oblečnega vojaka, ki se je obnašal kot blaznež. Na vprašanje, kaj dela tam, se je zakadil vojak v stražnika, pričel lajati iii cviliti kot stekel pes in je stražnika tudi ponovno močno ugriznil. Prišlo je med obema do boja, tekom katerega sta prevrnila sod z apnom. Vojak se je takoj splazil v sod in lajal dalje. Priti je moralo šest redarjev, da so besneža premagali in ga vtaknili v prisilni jopič. Ugotovljeno je bilo, da je zbla znel in da se smatra za psa. Najbrže ga je nekoč ugriznil stekel pes in je popadla sedaj tudi njega steklina. Nesrečni, voiak je tudi zgubil dar govora in samo laja.
Tragična smrt vseučiliščkega prolesorja.
V	Javorovu na Poljskem je zgubil vse-učiliški profesor Wendzialski iz Varšave na tragičen način svoje življenje. Pri sekanju drv je padlo nanj neko drevo in ga tako težko ranilo na glavi, da je takoj podlegel poškodbam.
Spominjajte te CMD
Vprašanje naših oper
ZA OBSTOJ SAMOSTOJNE SLOVENSKE OPERE V LJUBLJANI. —
ŽELJE IN ZAHTEVE.
NAŠE
Pri nas smo žalibog že vajeni raznih vesti, ki od časa do časa vznemirjajo javnošt. Enkrat poročajo o nameravani demontaži ljubljanskega vseučilišča, drugič o ukinitvi železniške ali poštne direkcije in vseh mogočih drugih velevaž-nih ustanov, brez katerih si našega slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja v svobodni državi skoraj ne moremo predstavljati. Najnovejša taKa vest, ki smo jo pred nekaj dnevi čitali, se sicer ne tiče vseučilišča, kakor običajno, ampak za spremembo slovenske o-pere v Ljubljani. Po tej vesti sta upravnika beograjskega in zagrebškega gledališča predlagala v prosvetnem ministrstvu v Beogradu, naj se v bodoče opuste samostojne opere v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ter naj se namesto njih ustanovi skupna vsedržavna potujoča opera.
Ne vemo še sicer, v koliko odgovarja ta vest resnici in ali sta omenjena upravnika zarez stavila ministrstvu tak ali sličen predlog, kljub temu se nam pa zdi potrebno naglasiti, da bi taka rešitev našega državnega opernega vprašanja bila popolnoma pogrešna in nesprejemljiva. Kakor smo nedavno odločno odklonili predlog ravnateljstva ljubljanske drame, g. Golie, radi združitve ljubljanskega in mariborskega gledališča, prav tako odločno odklanjamo tudi ta predlog. Na tem vprašanju mi v Mariboru sicer res nismo neposredno prizadeti, je pa kljub temu naša dolžnost, da ostanemo v vsem dosledni.
Kakor je bilo vprašanje slovenskega vseučilišča v Ljubljani stvar naporov slovenskega naroda še v bivši Avstriji, tako je tudi osrednja slovenska opera bila ena izmed osnovnih naših kulturnih potreb. To opero smo imeli že pred osvobojenjem, res da je bila čestokrat v krizi in so bila njena vrata v nekaterih sezonah zaprta, toda potreba po njej je bila stalna in se s tem ni prav nič zmanjšala. Osvobojenje nam je poleg drugega prineslo tudi gmotno osnovo za to veleva-žno kulturno institucijo in po zaslugi marljivih ravnateljev, dirigentov ter vseh ostalih činiteljev, imamo danes v
Ljubljani zavod, na katerega smo vsi brez izjeme upravičeno ponosni. S svojim delom doma v Ljubljani, kakor tudi z gostovanji v Dalmaciji, Zagrebu, Beogradu itd., je ljubljanska opera dokazala, da ima popolno pravico do .bstoja in da bi se z njeno demontažo podrl eden izmed temeljnih kamnov slovenske kulture in umetnosti v svobodni državi. Zato in že samo zato se nihče v Sloveniji, pa naj bo že v Ljubljani, Mariboru, Celju ali kjerkoli, ne more strinjati s predlogi gg. upravnikov v Beogradu in Zagrebu.
Mimo tega je pa treba naglasiti tudi to, da ljubljanska slovenska opera ni v krizi, kakor sta zagrebška in beograjska. Dasiravno ne prejema niti polovice one državne subvencije, kakor jo prejemata oni dve, si je vendar znala urediti svoje gospodarstvo in more tudi s skromnimi finančnimi močmi stati na častni umetniški višini. Poleg tega pa vrši ljubljanska opera tudi velevažno pijonirsko nalogo propagiranje nove operne umetnosti med Jugoslovani, kar je odlično pokazala z uprizoritvijo »Oranž«, »Jony svira», »Oidipus rex« in »Črnih mask«. S takim sodobnim in svetskim programom se ne more ponašati nobena druga Opera niti v naši državi niti kje drugje na jugovzhodu Evrope. Demontaža slovenske- opere v Ljubljani bi torej pomenilo težko 4n nepopravljivo pogreško, ki bi ne bila na kvar samo Slovencem, temveč VSej državi.	'
Zaradi tega zahtevamo, da ljubljanska opera ostane taka kakor je! Ako je potrebna v Beogradu in Zagrebu kakšna združitev, je to zadeva dotičnih mest, u-prav in javnosti in se nas ne tiče, zahtevamo pa, da se v ta;ke kalkulacije ne všteva še naša ljubljanska, kajti kakor smo bili vsi enotni, ko je šlo za obstoj našega vseučilišča, tako smo in bomo vsi enotni tudi zdaj, ko gre za našo edino o-pero. Njeno upravo pa prosimo, da najde čimprej način in možnost stalnih gostovanj v Mariboru in Celju, da bo tako zares postala iskrena in srčna zadeva vse Slovenije.
Borci za suobočo Orauske čoline!
V	nedeljo, dne 14. t. m. bo v Maren-bergu proslava desetletnice osvoboditve Dravske doline. Iskreno so vabljeni vsi borci, ki so v letih 1918 in 1919 pripomogli, da je bila naša lepa dolina osvobojena. Danes so ti borci raztreseni križem naše širne domovine, vsled česar nam ni mogoče vse osebno povabiti. O priliki proslave bo odkrit tudi nagrobni spomenik 8. maja 1919 v Marenbergu za našo svobodo padlemu naredniku slov. plan. polka Matiji Gladu iz Brežnika na Kranjskem, ki počiva že 10 let v osvobojeni zemlji brez križa in znamenja. Smatrali, smo kot svojo dolžnost, da se oddolžimo vsaj nekoliko njemu in vsem onim, ki so dali za našo sVobodo svoje življenje, a počivajo sedaj v našo žalost pozabljeni od osvobojenih državljanov v zapuščenih grobovih. Skromen nagrobni spomenik in bronasta spominska plošča, ki bo odkrita pri vhodu v farno cerkev, naj bodo znak naše hvaležnosti padlim borcem-
Vas borce pa, ki ste se z njimi borili za našo svobodo, vabimo ta dan v našo sredino. Zbudimo skupno spomine na one dni, ko nam je zasijala zarja svobode! Bili so najlepši dnevi v našem življenju! Prijavite se pripravljalnemu odboru! Na svidenje 14. julija v Marenbergu!
Prisrčno pa vabimo tudi vse ostalo jugoslovansko občinstvo, da pride tega diie od blizu in daleč v Marenberg, da utrdimo tukaj ob skrajni državni meji našo narodno in državno misel. Pridite društva v krojih in z zastavami! Pevci in godbeniki prinesite slovenske pesmi glas
v	naše kraje! Posebno dobrodošle nam bodo narodne noše. Kolikor bodo zmogle naše skromne moči, hočemo skrbeti, da boste preživeli nekaj lepih uric v naših divnih krajih. Za polovično vožnjo na vseh vlakih v Sloveniji je zaprošeno.
S postavitvijo nagrobnega spomenika in dveh bronastih spominskih plošč ter z
raznimi drugimi pripravami smo imeli ogromne izdatke, katerih naše skromne moči ne zmorejo. Vsled tega.prosimo vse one, ki smo jim poslali položnice -s prošnjo za prispevek, pa tudi vse druge, k! bi nam hoteli pomagati z denarnimi prispevki, da nam pošljejo iste s čekovno položnico na račun št. 15294 in naslov; Sreski odbor Narodne odbrane Marenberg. — Pripravljalni odbor.
Otroške bolezni u starodavnem Egiptu
Prvotno se je domnevalo, da primitiv* ni človek ni poznal bolezni. Toda novejša raziskovanja sp pokazala, da ie večina človeških bolezni skoro ravnotako stara kakor človek sam. Na lobanjah pračloveka so našli sledove vseh mogočih bolezni. Posebno natančno , pa so znanstveniki proučevali bolezni, starih Egipčanov in so na njihovih mumijah dognali že večino bolezni, ki so razsajale tedaj. Ameriška zdravnica dr. Mattews je objavila obširno razpravo o otroških boleznih v starodavnem Egiptu. . Opira se pri tem posebno na rentgenske slike otroških mumij, ki predstavljajo -z ovoji ostro sliko skeleta. Pri otrocih starodavnega Egipta so bili ugotovljeni posebno številni slučaji ukrivljenja hrbtenic, kakršni sc pojavljajo zlasti vsled napačnega sedenja. Še dandanes bijejo šolski hi-gijeniki najhujši boj proti tej bolezni. Kosti nekaterih otroških mumij kažejo Alije tudi jasne znake rahitisa, tkzv. angleške bolezni, ki je posledica slabe prehrane kakor tudi pomanjkanja solnčne svetlobe.
Slovanski županski kongres v Poznanju
Dne 15. in 16. julija se bo vršil v Poznanju na Poljskem kongres županov vseh slovanskih mest. Po posvetovanju odpotujejo udeleženci kongresa za več dni v Varšavo. Kongresa se bodo udeležile vse slovanske države«
Bilanca svetovnega ženskega
kongresa
V BERLINU JE BILO 2000 UDELEŽENK IZ 42 DRŽAV.
Te dni so v Berlinu zaključili XI. feministični kongres, na katerem je bilo navzočih krog 2000 žen iz vseh delov sveta in je bilo zastopanih 42 držav. Časopisje šele sedaj prinaša kritične opazke in skuša sestaviti bilanco dela kongresa: Kaj se je storilo in kaj bi bilo treba še storiti.
Ženske, ki so se zbrale na kongresu, spadajo nedvomno med intelektualno c-lito posameznih držav, koje so zastopale, ter so bile najbolj poklicane, da spregovore stvarno in odločno o problemih današnje družbe, ki se nanašajo na ženo in moškega. Organizatorke kongresa so iz preobilice materijala izbrale samo nekatera važnejša vprašanja, o katerih je imel kongres sklepati resolucije. Važno je bilo, da se je skušala pri vseh resolucijah doseči soglasnost in da se ni pojavil razdor. Zato so tudi nekatere resolucije bolj plehke, in neodrejene, mnogo lepih besed in navdušenja, stvarnega haska bo pa le malo. Dočim so n. pr. indijske zastopnice ostro branile svoje nacionalne ideale, jim Angležinje seveda niso ugovarjale, toda še na misel jim ni prišlo, da bi bile z njimi solidarne. Naravno! Isto je bilo tudi pri debati o pa-
•
cifizmu. Vse so bile složne, a vsaka je govorila v interesu svoje države. Nesporazumi se niso reševali potom vsestranske diskusije in anket, ampak se j"h je enostavno zadušilo. Kakor da bi jih bilo.
Kongres se je bavil tudi z raznimi tehničnimi problemi ureditve prostitucije, borbe proti spolnim boleznim, socijalne-ga zavarovanja itd. Tudi tu so se kon-gresistke izogibale mnogih načelnih vpra šanj, ki se jih ne sme pustiti iz vidika. Seveda razumemo marsikaj, če 'pomislimo, kako pisan je bil kongres. Saj je le samo na sebi velik uspeh, da so žensks iz najrazličnejših miljejev, narodov in stanov skupno zborovale o aktualnih problemih današnje dobe. Sestale so se članice katoliških organizacij, mohame-danke iz Indije in Turčije, Američanke, ki so pobijale socialno zaščito delavcev, Angležinje, ki so se protivile prisilnemu socialnemu zavarovanju, Nemke, ki so zastopale sindikalizem itd.
Če uvažujemo vse te momente in težave, treba priznati, da je bil kongres vsekakor velikega pomena za nadaljni razvoj stvarnega feminističnega gibanja.
Kaj je sklenil kongres brez-božnikou u maskui
Nedavno je bil zaključen v Moskvi kon gres brezbožnikov, ki pomeni novo etapo v organizirani kampanji proti religiji. Dokaz za to so govori vplivnih vladnih oseb na kongresu, Lunačarskega, Buha-rina itd. Buharin je imenom vlade iznesel načelo: »razborit boj proti verskim predsodkom«. Tudi delegat izvršilnega odbora Komunistične internacijonale, Feliks Kon, je jako jasno formuliral stališče vlade, ko je izjavil: »Iz rok buržuazijc moramo iztrgati ne samo meč, ampak tudi križ«.
Kongres je v-glavnem postavil sledeče zahteve:
1. Vojna proti verstvu je politična vojna. Zato mora biti vojna proti verstvu eno prvih vprašanj v sovjetski državi.
2. Državna potreba je, da se podvza-me vrsta odločnih korakov v svrho likvidacije protirevolucijonarne in škodljive vloge verstva (religije), ker vkljub vsem številnim direktivam stranke znaten del komunistov stoji izven vrst borcev proti religiji.
3. Aktivno protireligijozno delo se mora smatrati kot ena izmed glavnih naiog komunistične stranke in vsak član stranke mora razumevati vlogo religije v borbi proti buržuaziji.
4. V protireligijsko akcijo morajo stopiti- vsi prvi umetniški, znanstveni in literarni delavci.
5. Poverjeništvo za prosveto (Nar-kompros) mora ne le na leningrajskem vseučilišču vdrževati oddelek za. protireligijsko propagando in katedro zgodovine religije, ampak mora otvoriti enake katedre na vseh višjih znanstvenih zavodih, zlasti pedagoških.
mednarodni pustalouec
Pretekle dni so aretirali v Berlinu mednarodnega pustolovca Ali Ben Hel-sa iz Egipta, ki ga že dolgo zasleduje io kriminalne oblasti vseh kontinentov. Ben Helsa je izvršil v Berlinu ogromne sleparije, s katerimi je oškodoval berlinske trgovce za nad milijon mark. Način, kako je izvrševal sleparije, je brez primere v kriminalni zgodovini. Izdajal je kot plačilo menice, ki so jih trgovci prevzemali za dobavljeno blago brez pridržka, ker je neka banka na Potsdamer Strafie obvestila trgovce, da ima Ben Helsa pri njej naloženega toliko denarja, da lahko čisto brez skrbi sprejmejo vsako njegovo menico. Ko pa so menice zapadle in še vedno niso bile izplačane, so prizadete stranke, končno vendarle vložile o-vadbo in policija je uvidela, da gre za dolgo iskanega zločinca. Ni pa še jasno, kako je prišla banka na Potsdamer StraCe do tega, da je proglasila menice sleparja kot dobre. Domneva se, da je slepar speljal na led tudi banko in deponiral pri njej same ponarejene dolarske bankovce, nakar mu je bil otvorjen konto.
Tudi policajj morajo biti uitki
Policijskemu prezidentu v Čikagu se zde njegovi podrejeni večji del predebeli, vsled česar po njegovem mnenju za služ bo niso dovolj spretni. Da odpomore temu zlu, je izdal ukaz, da mora vsak policaj, čegar teža presega gotovo dovoljeno višino teže, vsak mesec shujšati za en funt. Vitki stražniki so po njegovem mnenju ne samo spretnejši, temveč tudi bolj- zdravi in lepši in tvorijo za nasilne zločince vrh tega slabši cilj pri stre ljanju kakor debeli redarji. Seveda pa visoki policijski šef s svojo nenavadno odredbo nikakor ne namerava debele straž nike vreči kar na cesto, temveč jim bo zdravstveni komisar mesta poskrbel boljšo dijeto. Znamenite besede slavnega Julija Cezarja »Pustite debeluharje k meni«, so padle torej pri čikaškem policijskem predsedniku v nemilost in se ta bolj navdušuje za obratno geslo.
Čisto enostavno.
Neka Angležinja je proti volji slavnega kiparja Rodina vstopila v njegov atelje.
»Kako je mogoče, dragi mojster, da morete ustvariti take umetnine?«
»To je vendar Čisto enostavno. Vzamem kos marmoria in odbijem to, kar je preveč.«
Šport
RAZDELITEV SLOVENSKIH KLUBOV V RAZREDE.
Merodajni slovenski športni faktorji se že dolgo časa bavijo s preureditvijo dosedanjega načina prvenstvenega tekmovanja slovenskih klubov. Ljubljana je vprašanje provizorično uredila s tem, da je klube podvrgla razdelitvi v razrede. V drugih mestih se tega sistema ne more vpeljati, ker Maribor in Celje ne razpolagata z zadostnim številom klubov. Ravno štajerski klubi so z dosedanjim načinom tekmovanja za prvenstvo močno prizadeti v moralnem in gmotnem o-ziru. Radi pomladanskega in jesenskega prvenstvenega tekmovanja izgube boljši klubi’ najugodnejše termine za tekme s tujimi moštvi bodisi doma ali na tujem. Tekme, med prvo- in drugo-ter zadnje-placiranimi klubi nikdar ne nudijo dobrega športa in potečejo vedno mrtvo, brez pravega športa. Dočim se slabejše moštvo- trudi doseči čim častnejši goalscore, se igralci močnejšega moštva z nasprotnikom samo igračkajo. Rezultat takih tt-kem je vedno presenetljiv in škoduje boij Šim klubom v končni klasifikaciji. Ali je to sploh še šport? Nujna posledica takih razmer je nazadovanje nogometnega športa. Pa tudi v gmotnem oziru delajo take tekme ogromne preglavice. Če vpo-števamo, da je inkaso tekem med prvo-in zadnjeplaciranim moštvom vedno de-ficiten, včasih ni niti za sodniško takso, razumevamo težnje prvoplaciranih klubov po izboljšanju razmer.
V	prvi vrsti nas zanimajo razmere % mariborski oblasti. Da se krije deficit tekem s »Ptujem«- in »Svobodo«, so se o-stali klubi obvezali kriti nastali primanjkljaj. Znano pa je, da danes noben klub ne razpolaga z denarjem in je bilo to breme za Maribor,, Rapid in Železničarja naravnost ogromno. Vzemimo, da bo letošnjo jesen igrala za prvenstvo tudi »Mura« iz Murske Sobote. Pri tej veliki razdalji je nedvomno, da bodo vse tekme
—	v prvi vrsti Mura - Svoboda! — pasivne.
Da naš nogomet pri takih razmerah na napreduje, je razumljivo. Dobri klubi se morajo boriti z velikimi gmotnimi zaprekami, ki jim ne dopuščajo, da bi izboljševali, svoje moštvo.
Edini izhod iz teh slabih prilik bi bila razdelitev vseh slovenskih klubov v razrede. Za prvi razred bf prišli v poštev i2 Ljubljane: Ilirija in Primorje, iz Maribora: Maribor in Rapid in iz Celja: SI< Celje. Ostali klubi bi tvorili 2. razred, oziroma v Ljubljani slabejši tudi tretjega, Prvak drugega razreda bi avtomatično napredoval v prvi razred, dočim bi zadnje placirani klub prvega razreda padel v drugega. Enako M bilo s prvakom tretjega razreda. LHP se že dolgo bavi s tem načinom rešitve težavnega stališča, v katerem se nahajajo slovenski klubi, toda neuvidevnost nekaternikov je doslej še vedno preprečila vsak poizkus. Čas je, da se LHP, pa tudi mariborski MO resno poprimeta tega problema in ga brez ozira na brezsmiselne ugovore rešita. Bilo bi le v korist slovenskemu nogometu,.ki po novo nastalih, prilikah gotovo ne bi več igral tako. klaverne uloge, kot jo igra zlasti zadnjih pet let.
Kmet in diplomat
Nedavno sta brata Balsiger, posestniška sina jz Berna v Švici, močno pretepla nekega angleškega diplomata, ki je na svojem sprehodu pomotoma stopil na njihovo posestvo. Radi tega je seveda kmalu nastala afera, ki je končala sedaj pred sodiščem v Bernu z obsodbo obeh kmečkih sinov. Bila sta namreč obsojena na 20 dni zapora in morata vrh tega plačati ranjenemu diplomatu 500 švicarskih frankov zdravniških stroškov in stroške procesa. V utemeljevanju razsodbe se naglašai da je treba vse tujo diplomate še prav posebno ščititi pred izpadi nerazsodnih ljudi.
Filozof.
—	»Čemu stojite že nad uro pred w*e-bro?«
-- »Premišljujem zanimiv slučaj, _ ki sem ga opazil, študiram namreč, ali js čebra bela s črnimi progami, ali pa črna z belimi progami?«
Usoda lepe Kadrie-Hanum
OD OBOŽEVALKE DO SMRTNE SOVRAŽNICE KEMAL PAŠE. - BOJ ZA DEDŠČINO PO PAPEŽU PIJU IX.
Ko je postal Kemal paša vodja premagane Turčije in je pričel z brezobzirno energijo izvajati od Mladoturkov pričete evropske reforme, je videla mladina v njem ideal osvoboditelja ter je šla navdušfcna za njim. Vedno bolj pa je tekom razvoja dogodkov postajalo jasno, da je bil Kemal paša le diktator, ne pa kak idealen borec za svobodo. Zato je prišlo v par letih ponovno do zarot proti njemu, ki so hotele napraviti konec njegovi tiraniji.
Tudi mlada in nenavadno lepa Kadrie-Hanum, dijakinja, je spadala med one,' ki jim je bil Kemal paša absolutni ideal. Prvotno oboževanje se je kmalu izpre-menilo v veliko ljubezen. Zato se mu je poskušala približati. Toda on je preztl vse njene napore in ko jo je nekega dne celo osorno pognal iz svojega urada, ss je njena ljubezen izpremenila v ravno-tako srdito sovraštvo. Pričela je rovariti proti Kemalu in je za svoj načrt pridobila celo osem prijateljic in šolskih tovarišic.
Kadar ženske koga sovražijo, tedaj sc nikakor ne branijo’izvršiti svoje maščevalne načrte. Ko je prišel Kemal paša pred pol leta ik blagoslovitvi nove akademije v Carigrad, je že čakaj nanj peklenski stroj, da ga spravi na drugi svet. Toda zarota je bila pravočasno odkrita.
Policija je bila mrzlično na delu, da se polasti zarotnikov. Vsak dan so bile izvršene številne aretacije, toda javnost ni nič zvedela o tem, dokler tudi lepa Kadrie-Hanum in osem njenih tovarišic, samih mladih deklet, ni prišlo oblasti v roke. Policija je odkrila vso zaroto, iz^ sledila vsa skrivališča v najbolj skritih kotih Angore in Carigrada ter zaplenila vse bombe in pripravljene peklenske stroje.
Usoda lepe Kadrie-Hanum je presunila njene sodnike. Vse sile napenjajo, da bi jo mogli proglasiti kot nerazsodno žensko, ki je bila samo slepo orodje v rokah skritih moči. Toda ona vztraja pri svojem dejanju in je čisto nič ne oleo-šava. Odklanja vsako milost. Edino, kar bi rada, je to, da reši svoje prijateljice. Ona^ sama, naglaša neprestano, je povzročiteljica zarote, sama je vse zasnovala, njene prijateljice pa so zapeljane. Zapletla jih je v zaroto, ne da bi one vsaj slutile, kaj ona pravzaprav namerava.
V	kratkem bo sodišče izreklo svojo razsodbo. In pričakovati je, da bodo mlado, tako lepo Kadrie-Hanum, nekdsj največjo oboževalko, potem pa največjo sovražnico Kemal paše, zašili v belo vrečo in javno obesili.
a
Edina sestra pokojnega papeža Pi -iA IX.. ki je umrl 1. 1879 v Senegalii v
Italiji, je živela v Barceloni. Po njeni smrti 1. 1872 je pripadlo njeno posestvo z gradom pri Barceloni, ki se ceni na 20 milijonov lir, v pomanjkanju drugih dedičev, papežu.
Toda tudi Pij IX. po svoji smrti ni zapustil nobenih dedičev, vsled česar jc upravljala to posestvo začasno španska vlada, ki je ponovno, tudi pred svetovno vojno, potom barcelonskega sodišča iskala v svetovnih listih morebitne dediče.
Za zadnji razglas je zvedela tudi neka
v Černovicah živeča dama, katere ime se drži zaenkrat še tajno, ki pa je naj-brže edina še živeča sorodnica pokojnega Pija IX., ker je bila po njeni trditvi papeževa sestra njena prababica. Dama, ki živi v zelo skromnih razmerah, je že prijavila svoje zahteve in se sedaj trudi, da zbere tudi potrebne listine, da more dejanski prevzeti to ded-ščino. Njeno zastopstvo je prevzel odvetnik dr. Last v Černovicah, ki je prepričan, da bo na prihodnji sodni razpra-
vi v Barceloni dosegel popoln uspeh.
Roparski napad na ulak
VARŠAVA, 5. julija. Na progi Lodz-Koluszki se je pojavil včeraj v kupeju, kjer sta sedela dva potnika, maskiran moški, ki je z revolverjem v roki zahteval izročitev denarja in vseh vrednosti. Ko je hotel eden od napadenih potnikov potegniti zasilno zavoro, ga je razbojnik zgrabil in vrgel na progo, kjer je obležal težko ranjen. Prestrašen vsled tega nasilnega dejanja, je drugi potnik dvignil potem roke kvišku, toda razbojnik je med tem že skočil iz vlaka in izginil. O dogodku je bila policija sicer takoj obveščena, toda za razbojnikom takrat že ni bilo nobenega sledu. Ranjenega potnika so odpeljali v bolnico, kjer se bori sedaj s smrtjo.
Bitka radi ljubaune afere
PARIZ, 5. julija. V provincijalnem mestecu Aix en Provence je prišlo včeraj med gojenci obrtne šole in skupino mestnih mladeničev do pravcate poulične bitke. Okrog 50 dijakov, ki so se vračali z nekega predavanja, je bilo nenadoma napadenih na cesti od 200 mestnih mladeničev, oboroženih s palicami in podobnim orožjem. Dijakom so sicer kmalu priskočili na pomoč njihovi tovariši, ki so prihiteli iz šole. Vendar pa so bili kljub temu poraženi in so pustili na bojišču 15 ranjenih. Napadalce jc vodil neki podoficir kolonijalnega strelskega polka. Povod za bitko je tvorila neka lju-bavna afera. Eden izmed dijakov se je namreč predrznil na javnem plesu plesati z neko mladenko iz Aixa.
V M31'ib'ora.> Hne 6. VII. 1929.'
MaHBs«0 v PCSRN! K TrffaT
Sfrari 5.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgadavlnskl roman iz »tarlh Benetk 109
Sedel je za mizo ter ukazal, naj mu prineso piti.
S komolci na mizi in z glavo uprto v dlani, je ugibal, baveč se s svojimi mislimi. Oči so mu blodile po malem dvorišču, ki ga je videl skozi napol odprto okno, poleg katerega je sedel.
Naenkrat pa je zagledal na tem dvorišču znan o-braz. Pogled nanj ga je stresel iz njegovih težkih sanj.
' »Kaj dela Žaneto tukaj?«
Ta Žaneto ni bil nihče drugi, kakor mornar z barke, ki je pripeljala Sandriga, tisti, ki mu je stari mornar naročil,da naj pelje voz in mulo v Mestre.
Mornar se je razgovarjal z lastnikom krčme.
»Dobro,« je pravkar rekel ta. »Zdaj si se odpočil in Okrepčal.«
»Tako pokrepčan še nisem bil nikoli. Dva srečna dneva sta bila to. Povedal bom tam doli, kako lepo ste ravnali z menoj.«
»Tega se nadejam. In povedal boš tudi, da sem ti dal tolar za na pot v Benetke. Tu ga imaš.«
»Hvala vam mojster. In kar se tiče mule in koleslja, boste pričali, da sem jih vam izročil.«
»Ne skrbite za to. Srečno pot!«
Mladi mornar je pozdravil krčmarja s prožnostjo, ki je Benečanom prirojena, ter odšel, polglasno požviž-gaje neko barkarolo.
Skalabrino je plačal svoj račun, , zajahal konja in žvižgal po cesti, ki jo je ubral Žaneto.
Kmalu ga je zapazil kakih sto korakov pred seboj in odslej je umeril korak svojega konja tako, da je obdržal razdaljo, ki ga je ločila od mladega mornarja.
Ta je vrlo korakal, v smeri lagun.
Bil je mlad mož svojih dvaindvajsetih let.
Skalabrino ga je poznal v prejšnjih časih, takrat ko je Žaneto kot mornarski vajenec že služil tajnostni zvezi, ki se je bila sklenila med razbojniki gorovja in med mornarji beneškega pristanišča.
Slučajno ga je bil srečal tudi že enkrat po svojem begu iz ječe.
Ko sta bila sredi polja in že daleč od Mestre, je Skalabrino dohitel mornarja.
»No, Žaneto, kaj hudiča pa počenjaš tod?«
»Skalabrino!« je vzkliknil mornar. »Bo'gme, nisem te spoznal v tvoji kavalirski obleki. Opravil sem v Mestre neko naročilo, in zdaj se vračam v Benetke.«
»Jaz tudi.«
»Torej imava skupno pot!« je dejal Žaneto veselo.
»Pa naj bo!« je rekel Skalabrino. Hodila bova skupaj in se razgovarjala.
In orjak je skočil s konja ter jel korakati poleg Žaneta, držeč svojega konja za uzdo.
XXXVI.
Pri »Zlatem sidru«.
Ko se je Skalabrino spustil za mornarjem, še ni imel niti gotove nade. niti določenega načrta. Vedel je samo, da je Žaneto bolj ali manj član tiste obširne ma-
fije, ki je obsegala ne samo oborožene čete, zavzemajoče okrog Benetk, nego tudi veliko število mornarjev v beneškem pristanišču.
Mislil si je, da je moral Sandrigo, zapuščen od svoje čete in preganjan iz gorovja, iskati zavetišča v Benetkah; v tem slučaju pa ni bilo izključeno, da ga je Žaneto kje videl.	;
Sicer pa je Žaneto sam dal povod za ta vprašanja.
»Kako je to,« je vprašal miadi mornar, >da te ni več videti med nami in da te najdem na Treviški cesti s tako lepim konjem?«
»In ti Žaneto, kaj počenjaš tukaj?« je odgovori) Skalabrino.
»Z mano je pa druga reč. Imel sem za nekega krčmarja naročilo... od nekega našega prijatelja...«
»Z mano pa, je povzel Skalabrino, je še bolj enostavno. Izprehajam se, to je vse.«
Mornar je-pomežiknil:
»Izprehajaš se in gledaš, če ne cvete slučajno, kak cekin med kamenjem na cesti.«	:
»Haha! Tudi tega je malo zraven. Pa za koga je bilo tisto naročilo?.
»Za lastnika »Marije«. Ali ne poznaš »Marije«? Najboljša barka v pristanišču, na jadro in na vesla.«
Skalabrino se je zdrznil. To ime, ki je mahoma padlo v razgovor, mu je bilo kakor žarek luči. Spomnil se je, da je bil v dveh ali treh slučajih, tudi otfpri »Zlatem sidru«, in da je ta krčma kraj najbolj poseca-nih sestankov, najbolj varna za razbojnike, ki jih slučaj ali opravilo napoti v Benetke.	'	;; ;
m
Slovenci,
ki potujete v ali skozi Crikvenico, ste najbolje, najceneje postreženi v Pen-sionu »Triglav«. Elegantne sobe, prvovrstna kuhinja in vina po nizkih cenah. Priporoča se restavrater Makso Peš.	1623
Tekača,
z dovršeno ljudsko šolo, z znanjem slovenščine in nemščine sprejme takoj firma H. Saboty, Krekova 14.	1627
AH že veš,	„
da dobiš močne trpežne podplate, zenske za Din 25, moške pa za Din 40, pri Lovec-u na Glavnem trgu št. 4 dvorišče.	1620
Hiša s tremi lokali
na prodaj. Naslov pove uprava lista.
1624
Dve prazni sobi
tik kolodvora, pripravni za pisarno, od dam v najem. Aleksandrova cesta 4s.
1644
Nove spalne in jedilne sobe,
politirane, kakor drugo pohištvo prodam po najnižjih cenah. Trgovina pohištva in mizarstvo, Aleksandrova 4<}.
1646
Gospodična,
zmožna slovenščine in nemščine ter strojepisja, z lepo pisavo in dobra računarica se sprejme. Pismene ponudbe pod »Pisarna« na upravo »Ve-Černika«.	 1643
Led na drobno se oddala
dnevno od 6—8 ure. Volkmajerjeva ul. 5.	1446
Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek,
Taborska ulica 22- Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renovlranje antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje.	297
Popravilo ur
hitro, ceno in z 1—5 letno garancijo. Po stenske ure se pride na dom. A Stoječ, Jurčičeva ul. 8*	.	680
Dajte avtomobile,
motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenam Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169.	848
Odrešenje stanovanjske bede!
Pristopite takoj splošni gradbeni akciji! — Brezobrestno posojilo! Pojasnila: Kreditna-stavbna zadruga »Moj-mir«, Koroška 10, Maribor. (Znamke priložiti).	1638
Učenec iz boljše družine,
s 4 razr.. sred. šole se .takoj sprejme. Julio Meinl, Maribor, Gosposka ul. 7.
1635
Električne inštalacije,
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	117
Kontoristinja
ki razume tudi korespondirati v slo venskem in nemškem jeziku event. začetnica se takoj sprejme pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska ul. 12.
Dva samostojna mizarska pomočnika
za stavbo in pohištvo se sprejmeta. Rudolf Novak, Grajska ul. 5.	1605
Vajenec
za trgovino s tehničnimi gumijevimi in avtomobilskimi predmeti se sprejme pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska ul. 12.	1	1614
Nasproti kolodvora
se odda takoj prazna soba, porabna tudi za pisarno. Aleksandrova c. 45 I, vrata 6.	1604
Sprejmem perilo na doni.
Naslov pove uprava lista.
.1653
Sobo-in črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Popravila
ur, zlatnine, srebrnine In. gramofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo - prt ', tvrdki M. Itger-ja sin, Maribor Gosposka ulica 15. i	. 1547.
Sandale vseh velikosti,
šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov. Vrtna ul. 8, Maribor.
Enodružinsko hišo
z vrtom v Ljubljani kupim. Ponudbe pod »Zdrava lega« poslati na upravo »Večernika« v Maribor.	1595
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo sprejme manufakturna trgovina Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka ul. 5.___________1640
Dva gospoda
sprejmem na dobro hrano in stanova-; nje. Stritarjeva ul. 17.	1639
Sprejmem takoj učenca,
zdravega in krepko razvitega ter delavca izurjenega brusača za kovinske Predmete. »Ruda« Domicelj & Kotoun, Maribor, Frankopanova 10.	1633
Gospodična,
ki je dovršila meščansko šolo z dobrini uspehom, zeli kako nameščenje. Za časa prakticiranja gre tudi brezplačno. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Marljiva«.	16.34
Soba, meblirana, snažna in lepa, električna luč, separi-ran vhod, odda se takoj uradniku ali' oficirju, Stritarjeva ulica .5, I. 1641
Učno mesto,
špecerijske stroke, možno s preskrbo, išče se v Mariboru ali Celju za sina trgovca. Dopisi na Hochmiiller, tovarna olja. Maribor.	1642
Ne pozabite sporočiti svoj novi naslov
časopisnemu in insercijskemu podjetju Hinko Sax, Grajski trg, predno greste na počitnice.	1546
Učenka za belo perilo
se sprejme. Atelje Rupnik.
1630
Qddam takoj
prazno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Cvetlična ul. 23, pritličje.	1629
Škatlje ,
v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva;- ul, št. 12.	1086
Gostilna Wolizettel	..7
nudi pristno, domače vino, ocvrte.piščance in domače klobase. . . 1648
Oddam sobo s kuhinjo
mali družini.. Pogoj: polletno predpis čilo Din 3000. Naslov v upravi lista,
* 1649
Strojepisna soba H. Kovač	*
Maribor, Krekova uiica 6. Strojepisje, razmnoževanje, prestave. Pouk . za -.posameznike v trgovinskih predmetih’. Najnižje cene. Prijave za pouk.dnevno.
Darujte za spomenik KRALJU PETRU
Po zniianih cenah se prodaja radi predstoječe sezone
Francoski poldelen od Din 12.— naprej,
Francoski volneni deleni od Din 30— naprej,
Francoski etamini od Din 15.— naprej,
Creppe-de-chine čista svila od Din 80— naprej,
Foulard svila Qd Din 70.— naprej,
Angleška pralna svila od Din 60.— naprej ter najrazličnejše damsko in moško sukno; svila, popelin, cefir, '	■
no itd.	1559
DOLCE* I marini
manufakturna trgovina, Harlbor, Gosposka ulica it. 27
Naznanilo I
Cenjenemu občinstvu sl dovoljujem vljudno •poročit!, da šofer Karl Wenigholz ni od 11. junija t.T več , moji službi. Moji automobili se nahajajo 5e vedno m glavnem kolodvora in imam sedaj samo prvovrstna preiakušane šoferje. Telefonska številka 170 ..Kavarni Jadran*. — Se priporoča
Mihael Hohniec, autotaksno podjetje,
Maribor, Kejžarjeva ulica 4.	iesi
lOOO*— dinarjev
Vam plačam, ako Vaše bradavice in Inuja očesa, trda koža in odtiskl ne izginejo
tekom treh dni brez bolehne
brez nevarnosti in brez uporabe noža a uporabo uničevalca korenin
&IA. - BALZAMA
zora,.,.iia priporočila. Dr. Cyrakus, Dunaj, piše: »Sept a’ Ria izredno zadovoljen, pošljite mit takoj še 24 lončkov za uporabo pri mojih pacijentih!« Cena lončku z garancijskim pismom Din 9.—, 3 lončki Din 18.—, 6 lončkov Din 32J~. — Dr. Nič Kemeny, Košiče, poštni predal 12/L <5. Češkoslbver* ska republika.	16*
KIS ZA ULAGANJE
kumerc in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd.
Na drobno !	dobite	po	zmernih cenah edino pri tvrdki	Na	dabalo 1
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 9
tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov,	1501
Vzorna gospodinja
vkuhava samo z Rex-aparatom raznovrstno sa'dje, sočivje itd., ker le v Rex-steklenicah vkuhano sadje ohrani naravni okus. Edina zaloga v Mariboru
Ivan Kovačič
Koroška cesta 10 in Slovenska ulica 10. H95
I. Mariborsko lovsko druitvo
priredi v nedeljo, dne 7. julija 1929 v gostilni *PŠUNDER“
LOVSKO VESELICO
z raznimi zabavami kakor: streljanje, keglanje na dobitke itd. — Svira Sch6n-herrjeva godba pod osebnim vodstvom g. Schčnherr-ja. — Vstopnine ni. — Začetek ob 15. uri. — Odbor 1650
»IDEAL
Parna pralnica in kem. Čistilnica
Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7 Pride in dostavi se na dom;
RADI ODDAJE TRGOVINE SPLO&NA
ODPRODAJA
celokupne zaloge po znižanih cenah!
Redka prilika za nakup raznega blaga:
PERILO, PLETENINA, DROBNINA, MODNO BLAGO, OALANTERIJA, SREBRNINA, PARFUMERIJA ETC.
1
Prodaja OSTANKOV raznih čipk, trakov, bort etc.
SLAVKO ČERNETIČ. MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 23
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiimiiiiimOuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
Prednosti mojih trajnih
kodrov!
1. Strokovna, itidlvidaina nega las po zadnjih iznajdbah na tem polju. 1
2. Originalna terapija z oljem po iznajditelju Jos. Mayerju y Karlovih varih. Z isto se dela po vsem svetu in je torej miljonkrat preizkušena.
3. Lasje ostanejo svetlo-svileni ter obdrže svojo naravno barvo.
4. Moji trajni kodri odgovarjajo popolnoma naravnim kodrom (ne zamorskim kodrom!).
5. Kodranje plavih in belih las je moja specialiteta.	,'“r-
6. Za trajnost jamčim sami
7. Proti vlagi in vodi so moji kodri neobčutljivi
8. Normalne, krajevno običajne cene.
Prepričajte se sami potom
gratis - poskusnega zavijata!
O resničnosti moje reelne ponudbe v damsko-frlzerskem In lasobarvnem salonu	1631
E. MAREŠ, Maribor, Gosposka 27
nasproti hotala „Prl Zamorcu"
llllll!lil!llIlllllllllill!lllllllllll!IIIIIIIilll!lll!ll!!l!lllll!!lll!llll!ll'IIIIII[nillllllll[lHiniIlllIllllUllllllllIllll[Illlllliiiillllllli!!llll||lli|||!!!!jt~
inotoč pod vejo
Vodole (Sv- Peter) št. 13 SABOTT
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom otvoril v pondeljek dne 8. junija 1.1. na
ALEKSANDROVI CESTI ŠT. 39
spectjalno trgovino svojih lastnih izdelkov. Svoje ceni. odjemalce prosim, da mi ohranijo še nadalje dosedanjo naklonjenost.
Potrudil se bom cenj. odjemalce z garantirano pristnim ter prvovrstnim blagom in nizkimi cenami docela zadovoljiti.
ADALBERT GUSEL
VEIEŽGANJARNA MARIBOR
PRIPOROČAM:
Za konzerviranja črešenj, višenj in zelišč svojo dvakrat žgano slivovko.
Tu- in Inozemski rum, pristno srbsko raki jo, konjak, različne likerje, pristen brinjevec, vinsko droženko, tropinovec, kakor tudi vinski špirit za vkuhavanje sadja.
KI8 za vlaganje kumare, namizni kis, sadni kis, pristni vinski kis iz belega in rdečega vina.
Rasllčno iganje iz sadja in
zelišč, kakor: orehovec, kalmus, encijan, vermut, kumnovec, višnjevec.
Pristen malinovec, oranžado In citronado! Točil bom tndi izboren hruikovec, liter A Din 5*—> ki je čist kakor vino.
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani:	predstavnik	izdajatelja	in	urednik:	Fran	Brozovič	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
—	Stanko	Detela	v	Maribor,
šm &	  .	    MarlFdFsR	V	E	Č	E	E	fl	!	K	JfiTfl________________________V	Mariboru,	dne	6.	vn.	m.'