Celje - skladišče D-Per 214/1987 glasilo delavne organizacije emo celje LETO XXXVII - ŠT. 19-20 - 15. NOVEMBER 1987 LIKVIDNOST NASE DELOVNE ORGANIZACIJE JE ODVISNA OD NAŠE USPEŠNOSTI Težak ekonomski položaj naše delovne organizacije, predvsem pa ukrepi za čim boljše obvladovanje gospodarske situacije do konca letošnjega leta, to sta bili osrednji temi sestanka vodstva DO, direktorjev TOZD, članov politične koordinacije EMO in članov Izvršnega odbora delavskega sveta DO, ki je bil v torek, dne 28. oktobra 1987 ob 16.00 url v dvorani delavskega sveta. Na osnovi znanih vzrokov za poslabšano likvidnost naše delovne organizacije so bili še posebej opredeljeni ukrepi, potrebni za izboljšanje likvidnostne situacije. Za dosego osnovnega cilja, to je povečanje akumulativ-nosti, je nujno potrebno: -znižati materialne stroške, hkrati pa zagotoviti varčevanje na vseh ostalih področjih - znižati delež slabe kvalitete na planiran nivo - nadaljevati samo z investiranjem v proizvodne dejavnosti - zagotoviti hitrejše uvajanje novih proizvodov - zagotoviti boljše koriščenje kadrovskih potencialov - poenotiti plačilne pogoje, tekoče usklajevati vhodne In izhodne cene, znižati neplačano realizacijo in zagotoviti enakomerno prodajo preko celega meseca -doseči devizno ravnovesje v okviru zakonske regulative in dohodkovnih možnosti - zagotoviti boljše koriščenje proizvodnih kapacitet, znižati vse vrste zalog na planirano vezavo in tekoče realizirati plan eksterne prodaje, oziroma v nasprotnem primeru prilagoditi obseg poslovanja realnim možnostim plasmaja izdelkov z vsemi potrebnimi omejitvami v kadrovski oz. vseh ostalih poslovnih funkcijah. Večina navedenih ukrepov je sicer že zajeta v sprejetih sanacijskih in predsanacijskih programih in njihovo izvajanje redno spremljamo, kljub temu pa so bili izpostavljeni, saj se je znašla naša delovna organizacija v skrajno resnem položaju, ki zahteva hitro in kakovostnejše izvrševanje nalog, zahteva odkrite in odločne besede, predvsem pa dejanja, ki naj bi naš kolektiv pripeljala iz tega nezavidljivega stanja. Usposabljanje delavcev za naloge SLO in DS v EMO V letu 1987 je za usposabljanje za naloge SLO in DS določena tema z naslovom: OBRAMBA IN ZAŠČITA PRED PODTALNIM DELOVANJEM. Namen tega usposabljanja je seznaniti vse delovne ljudi in občane s podtalnim delovanjem, njegovimi cilji, metodami in sredstvi ter s pojavnimi oblikami in z ukrepi za obrambo in zaščito pred njim. S številnimi in različnimi oblikami podtalnega delovanja se srečujemo v Jugoslaviji že več kot štiri desetletja. To so različni politično propagandni in ekonomski pritiski ter ideološko-kulturni vplivi, katerih cilj je, da se s pomočjo nenasilnih metod omejuje suverenost države, samostojnost in pot v socializem. Naša izpostavljenost podtalnemu delovanju in pritiskom od zunaj je tako prisotna tudi zaradi notranjih protislovij in slabosti, ki nudijo idealne pogoje za uresničevanje različnih interesov. Zato je pri obravnavi teme o podtalnem delovanju posebna pozornost namenjena ukrepom za zaščito pred podtalnim delovanjem, pripravam za preprečevanje nastanka in odpravo morebitnih izrednih razmer. Pomembna sila obrambe in zaščite pred podtalnim delovanjem so vsi delovni ljudje in občani, ki imajo v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti z ustavo določene pravice in dolžnosti. Da bi lahko te svoje pravice in dolžnosti uresničevali, moramo biti osveščeni z visoko stopnjo obrambne in varnostne kulture. V to os-veščevanje pa se pomembno vključuje tudi oblika množičnega usposabljanja delovnih ljudi preko predavanj v OZD in KS. V DO EMO bo usposabljanje vseh zaposlenih delavcev na temo »OBRAMBA IN ZAŠČITA PRED PODTALNIM DELOVANJEM« organizirano v mesecu novembru in sicer v dveh tednih: od 16. do 19. novembra 1987 in od 23. do 26. novembra 1987 z naslednjim razporedom po TOZD/DSSS. V tednu od 16. do 19. novembra: Ponedeljek 16. 11. - DSSS, ERC in SIT Torek 17. 11. - FRITE in POSODA Sreda 18.11.-POSODA, VZDRŽEVANJE Četrtek 19. 11,- KOTLI, KONTEJNER, RADIATORJI V tednu do 21. do 24. novembra: Ponedeljek 23. 11. - DSSS Torek 24. 11. - POSODA, FRITE Sreda 25.11.-POSODA, ORODJARNA Četrtek 26. 11,- KOTLI, KONTEJNER, RADIATORJI Usposabljanje bo potekalo izven delovnega časa s pričetkom ob 14. uri in bo trajalo dve šolski uri. Usposabljanje bo v dvorani DS v upravnem poslopju oz. po dogovoru v drugem ustreznem prostoru (za TOZD KOTLI, KONTEJNER). Usposabljanje bodo vodili zunanji predavatelji. Za vse člane kolektiva je to usposabljanje obvezno. O prisotnosti bo vodena evidenca. KOMITE ZA SLO IN DS EMO OSREDNJA KNJ. CELJi Za naše zdravstvo s četrtim samoprispevkom V občini se je že pričela javna razprava o uvedbi četrtega samoprispevka. Ta korak je posledica in rezultat javnega mnenja iz spomladanskega obdobja, ko so občani zavrnili prvotni program in zahtevali drugega. In tako je ta zdaj pred nami -podrobno je bil objavljen v tretji številki INDOK ¡formacij z dne 29. septembra letos - v katerem pa ni več šolstva, razen tega so tudi krajevne skupnosti drugače obravnavane. Osnovno težišče je namenjeno zdravstvu, zato bi lahko četrti samoprispevek, v kolikor bo sprejet, skoraj imenovali samoprispevek za naše zdravstvo, samoprispevek za naše zdravje. V krajevnih skupnostih pa naj bi samoprispevek razpisovali ločeno, za vsako skupnost posebej. Poleg tega pa naj bi razprava ocenila tudi možnost, da bi ostale krajevne skupnosti združevale del s samoprispevkom zbranih sredstev tudi za tiste krajevne skupnosti, ki bi glede na število prebivalcev same ne mogle zbrati toliko denarja, da bi lahko z njim dodatno reševale nujne probleme. Za modernizacijo opreme in sploh za posodabljanje pouka v osnovnih šolah pa bo v občini izdelan poseben program, ki pa ne bo vezan na samoprispevek. Kot rečeno, gre torej v tej pobudi za solidarnostno akcijo v občini predvsem za zdravstvo, za naše zdravje. To pa je tista točka, na kateri je občutljiv sleherni občan, ne samo tisti, ki trenutno išče zdravnikovo pomoč in pričakuje pri tem najboljše storitve, marveč tudi oni, ki mislijo na svoje zdravje drugače, tudi tako, kaj bo jutri, če bom zbolel. Sodobno zdravstvo je zelo drago, v blagajnah pa je vse manj denarja. Pravzaprav ga za naložbe v zdravstvu sploh ni. Edini denar, ki ga je moč usmerjati na to področje in seveda na vsa področja negospodarskega značaja, je seveda samoprispevek. In tako lahko posodobimo celjsko bolnišnico oziroma uresničimo načrt, ki je zajet v predlogu za uveljavitev četrtega samoprispevka samo s pomočjo solidarnostno zbranih sredstev, to je v celjskem primeru, samo s pomočjo četrtega samoprispevka. Ne glede na to, da je program samoprispevka podrobno utemeljen v omenjeni številki INDOK infor- macij, ki so jo sprejela vsa gospodinjstva v občini -upajmo, da so delavci ptt podjetja to nalogo dobro izpeljali - omenjamo samo glavne poudarke. Denar iz samoprispevka bi šel za adaptacijo enote za novorojenčke in ginekološko porodniški oddelek v starem delu bolnišnice, nadalje za adaptacijo otroškega oddelka v starem delu bolnišnice, za ureditev novega transfuzijskega oddelka v novem medicinskem objektu, za sanacijo infekcijskega oddelka, za sanacijo dermato-venerološkega oddelka in končno za nabavo aparature (CT) za računalniško tomografijo. Gre za aparate, s katerimi zdravniki opravljajo predvsem tiste preiskave, katerih diagnostični problem ni moč rešiti z drugimi postopki. Prednost teh aparatur so tudi neboleče in neagresivne preiskave. Po predlogu naj bi znašal samoprispevek za zdravstvo 1 % od osebnega do- hodka oziroma neto pokojnin. Sicer pa v INDOK informacijah podrobno piše, kako bi plačevali samoprispevek, koliko, kdo je oproščen in podobno. Gre tudi za predlog, da naj bi ga uveljavil s prvim januarjem 1988. leta. Trajal pa naj bi pet let oziroma do 31. decembra 1992. leta. Gre torej za pomembno odločitev za slehernega občana in delovnega človeka, za odločitev v času, ko se ubadamo z neštetimi življenjskimi zadevami, tudi z nenehnim naraščanjem cen in podobnim. Tudi za to terja odločitev o samoprispevku veliko odgovornost in tehtni premislek. Kajti, treba je vedeti tudi to, da bo celjsko zdravstvo v primeru, če bi rekli ne, ostalo na sedanjih pozicijah, kar pa pomeni samo nazadovanje za drugimi in sploh za potrebami in zahtevami nas vseh, ki terjamo sodobne oblike zdravljenja. Trenutno gre samo za predlog o uvedbi samoprispevka v celjski ob- ZA ZDRAVJE S ČETRTIM SAMOPRISPEVKOM ZA: - adaptacijo enote za novorojenčke in ginekološko porodniški oddelek v starem delu bolnišnice, - adaptacijo pediatričnega oddelka v starem delu bolnišnice, - ureditev novega transfuzijskega oddelka v novem medicinskem objektu, - sanacijo dermatovenerološkega oddelka, - nabavo CT aparature in pripravo prostora. čini, pozneje bi ga naj uveljavili še v drugih občinah celjskega območja, kjer bi pa zaenkrat ostale še vse oblike zbiranja sredstev za celjsko bolnišnico, medtem ko bi v celjski občini z uveljavitvijo samoprispevka odpadla akcija za tako imenovani enodnevni zaslužek. V koli- kor bi se odločili tudi za samoprispevek v krajevnih skupnostih, bi naj ta znašal 0,5 %, torej skupno 1,5 %. Če bi se odločili samo za zdravstveni del samoprispevka, bi v petih letih zbrali tri milijarde 636 milijonov dinarjev. Uveljaviti delovanje tržnega gospodarstva - V drugi polovici minulega meseca so na seji občinskega sveta ZSS, po razpravi o razultatih gospodarjenja v lotošnjem prvem polletju, sprejeli več stališč. Omeniti velja predlog zboru združenega dela skupščine občine Celje, republiškemu svetu ZSS ter delegaciji v družbenopolitičnem zboru skupščine SR Slovenije, da zadolžijo delegacijo v zboru združenega dela skupščine SRS, da pripravi razpravo za sejo tega zbora, na kateri naj bi podprli že večkrat poudarjeno zahtevo po uveljavljanju tržnega gospodarstva, pravnega reda in spoštovanja zakonodaje z manj administrativnega vmešavanja v gospodarjenje. Na dnevnem redu te seje je bilo še več drugih vprašanj. V razpravi o izvajanju družbenega dogovora o razporejanju dohodka za leto 1987 so se zavzeli za usklajeno rast osebnih dohodkov, ker ni mogoče pristajati na to, da se akumulacija ustvarja samo na zmanjšanih osebnih dohodkih. Podprli so pomembnost odločitve, da se iz sredstev 4. samoprispevka zgradi zdravstveni center Celje. Mirka Gozdni-karja, tehnologa za vzdrževanje v štorski železarni so imenovali za sekretarja odborov dejavnosti. V nadaljevanju seje so razpravljali še o dogodkih, ki so v zadnjem času in še pretresajo jugoslovansko in tudi celjsko javnost. V zvezi z Agrokomerčevo afero so zahtevali, da pristojni organi skrbno preverijo te in morebitne druge primere, ocenijo stopnjo družbene nevarnos- ti in predlagajo ustrezne ukrepe zoper vsakogar, ki je vpleten v to afero, ki je jugoslovanski družbi in njenemu gospodarstvu povzročila veliko gmoto in še večjo moralno in politično škodo. Obsodili so tudi pojave, ki so sledili tragičnemu dogodku v paračinski vojašnici, bolečini staršev ubitih sinov so se pridružili z globokim sožaljem in izrazili zgrože-nost nad ravnanjem stroril-ca. V zvezi s sedanjimi težavami so menili, da ni nobene potrebe za sklic izrednih kongresov ZSS in ZSJ ali drugih organizacij. Taki kongresi, komaj leto dni po rednih kongresih, ne bi v ničemer prispevali k spreminjanju razmer. Relativno zadovoljivi rezultati - Svet za družbenoekonomske odnose In ekonomsko politiko pri predsedstvu OK SZDL je 17. septembra razpravljal o izvajanju resolucije občine Celje za leto 1987 v letošnjem prvem polletju, gibanju sredstev in posojil v celjski občini ter informaciji o agrokomerčevih dolgovih v celjski občini. Svet je ugodno ocenil novi pristop pri sestavljanju poročila o izvajanju resolucije, ki je podkrepljeno s primerjalnimi podatki o gospodarskih gibanjih v SR Sloveniji in občinama Kranj in Slovenske Konjice. Iz vseh podatkov je razvidno, da so rezultati v letošnjem prvem polletju relativno zadovoljivi, vendar po mnenju sveta samo navidezno, saj je celotni prihodek daleč za celotnim prihodkom v republiki. Ob vseh kazalcih in ugotovitvah se v celjskem gospodarstvu zlasti zaostruje problem kadrov, ki se kaže tudi v tem, da mu le- tos primanjkuje več kot 51 % potrebnih visokošolskih kadrov. V zvezi z gibanjem sredstev in posojil v celjski občini so ugotovili, da je v banki vedno več sred štev kot je povpraševanja po posojilih in da celjsko gospodarstvo najema predvsem kratkoročna posojila. Agrokomerčevih menic je v Celju za približno 2 milijardi dinarjev. V banki so se odločili za sodno izterjavo, pri Ljubljanski banki - splošni banki v Celju pa so uvedli poostren nadzor pri eskontiranju menic, ki pa je toliko selektivno, da ne prekinja utečenih blagovnih tokov. TO JE TO Zakaj prepočasno spreminjanje neugodnih gospodarskih in družbenih razmer - V osnovnih organizacijah in vseh oblikah akcijskega povezovanja komunistov potekajo priprave na njihove programsko-volilne seje, ki bodo v novembru in decembru. Vsebinska vprašanja delovanja ZK povezujejo predvsem z vprašanji, kako se uveljavlja prenova ZK in zakaj se vkljub zastavljenim aktivnostim v ZK prepočasi spreminjajo neugodne gospodarske in družbene razmere. Hkrati so v ospredju kadrovska vprašanja vodstev osnovnih organizacij ZK in oblik povezovanja komunistov. Skratka, gre za vsebinska in kadrovska vprašanja, ki pogojujejo in zagotavljajo učinkovitejše delovanje ZK. V okviru teh priprav je ob koncu minulega meseca bil tudi seminar sekretarjev osnovnih organizacij ZK, predsednikov akcijskih konferenc in konferenc ZK ter sekretarjev svetov ZK. Pri- pravilo ga je predsedstvo občinskega komiteja ZK, na njem pa so se pogovorili ne samo o pripravah na programsko volilne seje ampak tudi o aktualnih družbenopolitičnih razmerah, programu za 4. samoprispevek v občini in bližnji akcijski konferenci jugoslovanskih komunistov o idejnopolitičnih nalogah pri hitrejšem razvoju drobnega gospodarstva, ki bo v drugi polovici oktobra v Celju. Letos že tretjič višje stanarine Podlaga za razpravo v Svetu za delovne In življenjske pogoje delavcev je bila pobuda Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, da se letos ponovno poviša stanarina In sicer enotno v vsej O predlogih za izdajo zakonov ter o predlogu družbenega dogovora s področja stanovanjskega gospodarstva (objavlje- SOLIDARNOST DA, VENDAR NE ZA VSAKO CENO Zvezni zakon o celotnem prihodku omogoča, da OZD v izgubi ne plačuje prispevkov za financiranje programov skupne porabe. Odločno terjamo, da se ta oblika socializacije izgub odpravi in uveljavi načelo o absolutnem sodelovanju v financiranju skupnih potreb vseh, ki koristijo učinke dogovorjenih programov. Takšno je bilo stališče Sveta za delovne in življenjske razmere delavcev na seji 29. 9. Na sejah občinskih odborov delavcev v izobraževanju in v zdravstvu pa so k temu še dodali, da bi avtomatska uveljavitev takšnega predpisa imela za posledico dodatno obremenitev aktivnih OZD ali pa krčenje sprejetih programov in pravic. Rekli so tudi, da bi v primeru, če bi takšna odločitev kljub vsemu ostala v veljavi, morala biti pravica za presojo oprostitev izključno v pristojnosti prizadetih samoupravnih interesnih skupnosti - te pa bi event. pozitivno opredelitev sprejele le v primeru, če delavci OZD v izgubi tudi sami že prejemajo zajamčene osebne dohodke. Sloveniji za 55 % od 1. novembra dalje. O višini odstotka predlaganega zvišanja stanarin (55 %) se člani sveta niso izjasnili odklonilno, kolikor temelji na izraču- no v Poročevalcu skupščine SRS št. 19/87) je razpravljal 29. 9. Svet za delovne In življenjske razmere delavcev. Menil je, da je prepogosto spreminjanje zakonov in dogovorov postalo že utrujajoče, ne omogoča pa tudi dosledne Izpeljave v samoupravnih aktih OZD. V načelu je soglašal z ugotovitvami, da se z novimi rešitvami poenostavijo samoupravne odločitve. Ob tem pa opozarja na to, da mora gospodarjenje s stanovanjskim fondom biti podvrženo sočasni presoji organizacijske in strokovne usposobljenosti izvajalske organizacije, da je treba podrobneje opredeliti kategorijo solidarnosti, ki jo ne kaže preveč širiti, dočim naj bo vzajemnost OZD precizneje opredeljena, omogočiti pa je treba združevanje sredstev med OZD. V pravilnikih OZD je potrebno doslednje uveljaviti kriterije za kreditiranje. Krediti naj bodo namenjeni pridobivanju novih stanovanjskih površin in ne vzdrževanju oz. obnovi stanovanj. Zlasti pa mora imeti kreditiranje stanovanjske gradnje ugodne, stimulativne pogoje. Trenutno stanje namreč že odločilno vpliva na občutno zmanjševanje interesa za gradnjo ali nakup stanovanj. Razjasniti je treba tudi tezo o odkupu solidarnostnega stanovanja (sam ali v sodelovanju z OZD) in jo uskladiti s sedaj omenjeno možnostjo odkupovanja družbenih stanovanj po nosilcih stanovanjske pravice. In ne nazadnje, oceniti je posledice zveznega zakona o celotnem prihodku na obseg gradnje stanovanj. nu, ki omogoča ohranitev realne vrednosti 2,04 % od revaloriziranega stanovanjskega sklada. Takšno stališče je namreč v sindikatih že bilo predčasno sprejeto. Izrazite socialne probleme pa morajo organi občinske stanovanjske skupnosti reševati z uporabo kriterijev in meril v sistemu delnega nadomeščanja stanarin, skladno s sprejetim SaS o uresničevanju socialno varstvenih pravic. Pri tem so opozorili, da se z vsakim širjenjem kroga upravičencev do socialno varstvenih pomoči (kar se bo zgodilo tudi v tem primeru), vse bolj uveljavlja uravnilovka v materialnem položaju zaposlenih. Prevladalo je mnenje, da v bodoče, v pogojih skokovite inflacije, ni vzdržno stanje, v katerem nosilci oz. izvajalci vseh programov porabe težijo k vkal-kuliranju inflacije v končno ceno ali jo celo želijo presegati. Potrebno je predvsem prestrukturirati dejavnost tako, da bo tudi izvajanje sicer dogovorjenih in sprejetih oz. ustrezno prilagojenih programov vseh oblik porabe, delovalo stabil iza-cijsko in protiinflacijsko, kar naj velja enako za področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Preprosto inflacijsko izravnavanje cen tudi sicer ne more biti zdravo izhodišče. Tako dohodek, kot osebni dohodki tudi ne rastejo po tej zakonitosti. S širjenjem kroga upravičencev do socialno varstvenih pomoči se celo utegne zmanjševati interes ža ustvarjanje večjega dohodka in osebnih dohodkov iz rezultatov dela, sočasno pa se bodo krepile in tudi uveljavile uravnilovske težnje. Tej nevarnosti pa se je treba izogniti z upoštevanjem realnih zmožnosti plačnikov storitev in uslug. Svet tudi predlaga, da občinske stanovanjske skupnosti v prihodnje 'rte sklepajo o povečanju stanarin na sejah skupščine, marveč naj to opravi pristojni skupni organ skupščine (racionalnosti razlog), kadar gre za formalno usklajevanje višine stanarine v okviru sprejetih izhodišč in osnov. Spremembe v stanovanjski zakonodaji Zveza socialistične mladine Mnenja in pobude mladih V zadnjih dneh minulega meseca se je v Celju, na mladinskem festivalu 87, zbralo približno 400 mladih iz vse Slovenije, prišli pa so tudi delegati iz drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, člana predsedstva ZSMJ in delegacija mladih zamejskih Slovencev. Vsebino festivala in teme za obravnavanje na njem je opredelila republiška konferenca ZSMS na temelju zaključkov letošnjih mladinskih konferenc, mladi Celjani pa so prevzeli organizacijo festivala. Predsednica občinske konference ZSMS v Celju Nevenka Mulej je o poteku festivala povedala: Že na plenarnem zasedanju, ko se nam je pridružil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Milosavljevič, je bilo postavljenih veliko vprašanj. Odgovori so bili včasih jasni in logični, drugič nepovezani in nesmiselni, nihče pa ni videl rešitve. Sekcijska razprava o štafeti mladosti je prinesla predlog, da naj bi republiška konferenca ZSMS izpeljala referendum, na katerem bi se mladi sami odločili o tem, ali so ali niso za štafeto. Glede neposrednih volitev so mladi bili enotnega mnenja, da so neposredne volitve nujne, če hočemo uvesti institut odgovornosti voljenih kandidatov. V razpravi o delniškem vlaganju v naše gospodarstvo so mladi menili, da so delnice najboljša oblika vlaganja kapitala v gospodarstvo. Mladi, ki so sodelovali za okroglo mizo o kmetijstvu, so razpravljali o vprašanjih zadružništva, stabilne agrarne politike, zemljiškem maksimumu, oživljanju hribovitih območij ter o ohranjanju kmetijskih zemljišč z vidika varstva okolja. Mladi so spregovorili tudi o ekoloških vprašanjih, svobodi tiska in kadrovskih vprašanjih v zvezi socialistične mladine, na drugem plenarnem zasedanju pa je predsednik skupščine SFRJ Marjan Rožič govoril o ustavnih spremembah. Hkrati s takšno dejavnostjo je potekal tudi kulturni program, sestavni del festivala pa je bila še predstavitev ekologov, mirovnikov in še nekaterih ter predvajanja dveh filmov. Pobude prenesti v prakso Po končanem mladinskem festivalu 87 je naloga mladih, da stališča in pobude, ki so se oblikovala v teh dneh, oživijo tudi v praksi. Vodstvo mladih v Celju načrtuje posvet osnovnih organizacij ZSMS v organizacijah združenega dela, na katerih bodo spregovorili o aktualnih problemih celjskega gospodarstva. Tem vprašanjem bo namenjena tudi posebna seja predsedstva OK ZSMS, nameravajo pa pripraviti posvete tudi z mladimi iz krajevnih skupnosti. Pri občinskem mladinskem vodstvu bodo začeli tudi priprave za organiziranje mladinske samopomoči. Gre za pomoč mladim, ki živijo, se šolajo ali čakajo na zaposlitev v celjski občini ali regiji. V zvezi s tem pridobivajo zdaj mlade strokovnjake in študente (pravnike, psihologe, socialne delavce), ki so zainteresirani za takšno delo. »PRIPRAVLJENOST JE VEDNO BOLJŠA KAKOR GOLO PRIČAKOVANJE» TITO NAŠI JUBILANTI V LETU 1987 Nagrajenci za dolgoletno delo Kot je že v navadi tudi letos ob tem času objavljamo seznam vseh naših sodelavcev, ki v letošnjem letu praznujejo svoj delovni jubilej. Deset, dvajset, petindvajset, trideset ali več let dela v delovni organizaciji pomeni za tiste, ki so tako vztrajni, da so »pognali korenine» ali pa »da jih poganjajo». To pomeni, da so se z vsemi močmi in z vso voljo pognali v delo in hočejo v našem kolektivu pustiti velike rezultate svojega dela. To pa tudi pomeni, da jim ni vseeno, kako se EMO razvija, kako napreduje, kakšne so njegove težave. Hkrati pomeni tudi pripravljenost, da danes, ko so se gospodarske in družbene razmere hudo zaostrile ostanejo in pomagajo pri razreševanju problemov, da bomo skupaj ustvarili boljše rezultate, boljši osebni dohodek, boljši standard. Taki vztrajni delavci, ki ne »vržejo takoj puške v koruzo» zaslužijo vso priznanje. Vsem delovnim jubilantom leta 1987 iskreno čestitamo, hkrati pa tudi naprošamo, da v primeru, če je kdo izostal s seznama, ali če gre za kakršnokoli nejasnost v zvezi s praznovanjem delovnega jubileja, to sporočite v oddelek kadrovske evidence, soba 16 (int. telefon 663) do 20. novembra 1987. TOZD FRITE 24. MRAZ Erika 25. OGRIZEK Marija 16. 3. 1942 14.11. 1941 30 let 26. PANTNER Terezija 26. 9. 1939 27. PETEK Antonija 28. 9. 1938 1. KEBLIČ Ivan 27.1. 1935 28. PODVEZANEC Ema 29. PUHER Helga + 25 30. 3. 1941 30. 11. 1940 25 let 30. ROŠKARIČ Pavlina 22. 6. 1938 1. BERGINC Jožica 17. 4. 1938 31. SENIC Marija + 25 26. 3. 1936 2. JUROVIČ Pavel 11.7. 1933 32. SKAMEN Stanislav 26. 7. 1936 3. KUKOVIČ Silvester 18.11. 1943 33. SLEMENŠEK Marta 34. STEBLE Anton + 25 7. 7. 1938 19. 1. 1938 20 let 35. STOPINŠEK Marija 30. 3. 1932 1. ČRETNIK Marjana 29. 2. 1948 36. TREBOVC Frančiška + 25 20. 2. 1940 2. VRAČUN Karl 6. 9. 1940 37. VERBIČ Miroslav 38. VIDMAR Marija 14. 2. 1937 17. 10. 1939 10 let 39. VIPOTNIK Danica 22. 8. 1941 1. BAJIČ Gavro 19. 7. 1959 40. VREČKO Justina 14. 4. 1931 2. BREŽNI Mirko 12. 6. 1946 41. ZAGMAJSTER Stanko 27. 4. 1933 3. JAGAR Juro 4. VILENDEČIČ Slobodan 24. 5. 1959 4. 8. 1955 42. ZUPANC Marija 4. 12. 1941 5. ŽUPERL Jelka 26. 9. 1951 25 let 1. ŠKROBAR Amalija + 30 2. ŠMARČAN Zofija 17. 6. 1940 30. 4. 1934 TOZD POSODA 3. ČAVS Fanika 4. ČREPINŠEK Olga 27. 11. 1936 15. 6. 1947 35-40 let 5. ANTLOGA Jožefa 22. 3. 1945 1. ŠTORMAN Rado 24. 7. 1926 6. BEVC Pavla 31.5. 1939 2. COCEJ Stanislav 15. 12. 1929 7. BIZJAK Pavla 17. 6. 1943 3. GROS Frančiška 30. 7. 1936 8. BOŽIČ Ivan 22. 6. 1934 4. KAVČIČ Zdenko 4. 12. 1930 9. BRATINA Marjana 4. 9. 1945 5. KOLŠEK Jožica 13. 2. 1936 10. FALNOGA Vukadinka 12. 4. 1947 6. ROJC justina 4. 10. 1936 11. FILIPIČ Vera 3. 8. 1931 7. SVET Drago 31. 1. 1930 12. HROVATIČ Ivana 16. 11. 1946 8. LIPOVSKI Vladimir 14. 12. 1928 13. JANKOVIČ Cvetka 14. JUG Avgust 16. 3. 1947 26. 6. 1940 30 let 15. KAMPOSEK Matilda 16. KERŠ Danijela 6. 3. 1943 11.12. 1946 1. ŠKROBAR Amalija + 25 17. 6. 1940 17. KNEZ Franc 8. 5. 1945 2. ŠKRUBEJ Alojz 23. 6. 1933 18. KNEZ Marija 20. 8. 1944 3. ŠPEGLIČ Marija Silva 25. 11. 1940 19. KOTOŠEK Jožica 3. 3. 1939 4. ŠTEFANIČ Frančiška 20. 9. 1936 20. LANGERŠEK Rozalija 3. 9. 1943 5. ŠTEFANIČ Vera 8. 1. 1937 21. MAJGER Franc 20. 11. 1941 6. ŠTOREK Rudolf 14. 4. 1942 22. MARCIUŠ Mijo + 30 19. 9. 1938 7. APOTEKAR Vinko 15. 6. 1935 23. MAROVŠEK Alojz 6. 3. 1943 8. BELINA Ana 17. 5. 1935 24. MASTNJAK Franc 26. 8. 1939 9. CENTRIH Anton 22. 1. 1928 25. PEČNIK Marija 21. 11. 1936 10. COCEJ Terezija 23. 9. 1934 26. PLEVNIK Franc 29. 4. 1942 11. FRIDAU Karl 22. 9. 1937 27. PODGORŠEK Rudolf 8. 4. 1933 12. GROSEK Evgen 26. 12. 1938 28. POTOČAN Ferdinand 10. 4. 1937 13. HORVAT Slavica 13. 5. 1940 29. PUHER Helga + 30 30. 11. 1940 14. JAKOP Maksimiljan 7. 9. 1938 30. SABADŽIJA Frančiška 2. 8. 1942 15. JESENIČNIK Pavel 14. 5. 1935 31. SENIC Marija + 30 26. 3. 1936 16. JESENIČNIK Angela 21. 5. 1936 32. STEBLE Anton + 30 19. 1. 1938 17. KALŠEK Ivan 1.1.1933 33. STRAMŠAK Ljudmila 17. 8. 1939 18. KODRIN Ivana 1. 1. 1942 34. TREBOVC Frančiška + 30 20. 2. 1940 19. KOPRIVC Jožefa 25. 11. 1935 35. VEŠLIGAJ Mirko 24. 9. 1939 20. KOROŠEC Veronika 8. 1. 1934 36. VIDOVIČ Anka 27. 7. 1946 21. KOVAČ Viktorija 10. 10. 1940 37. VIDOVIČ Mihael 8. 7. 1934 22. MARCIUŠ Mijo+ 25 19. 9. 1938 38. VINKO Avgust 27. 7. 1939 23. MIKOLA Albin 3. 2. 1939 39. VREČER Marija 19. 9. 1937 40. VRHOVSEK Ana 23. 7. 41. ZABRET Jožefa 12. 3. 42. ZAVŠEK Štefanija 24. 12. 43. ZORMAN Marija 5. 1. 44. ZUPANC Dragica 26. 11. 45. ŽIŽEK Jožica 13. 12. 20 let 1. ŠLOGAR Josipina 5. 10. 2. BELTRAM Milena 21. 1. 3. BRATINA Janko 16. 12. 4. DIMITRIJEVIČ Milunka 5. 9. 5. HRŽENJAK Jožefa 10. 7. 6. JELENKO Oskar 17. 9. 7. KOŠTOMAJ Franc 10. 2. 8. KOŠTOMAJ Viktor 5. 3. 9. KORES Matilda 9. 2. 10. KRAMARŠEK Karolina 20. 8. 11. KRANJČEC Josip 4. 2. 12. KUGLER Jožica 2. 3. 13. LIPIČNIK Marija 27. 1. 14. MALI Ivana 14. 9. 15. PEČEK Katarina 20. 10. 16. PIŠOTEK Anton 14. 7. 17. PLANKO Metka 27. 2. 18. POŽEK Jožefa 13. 11. 19. PRVULOVIČ Božena 11.5. 20. RAVNAK Marija 2. 2. 21. REGORŠEK Jože 19. 3. 22. REZAR Jožica 29. 2. 23. SENIČAR Jožica 19. 3. 24. SLEMENŠEK Veronika 9. 7. 25. TERNOVŠEK Rajko 12. 12. 26. TERŽAN Štefanija 25. 11. 27. ZUPANC Ana 18. 7. 10 let 1. ŠPEGLIČ Cvetka 24. 5. 2. ŠPILJAK Olga 4. 2. 3. ČUDEN Alojzija 26. 2. 4. BAJIČ Rosa 6. 1. 5. BLASUTTO Marko 26. 3. 6. BOJOVIČ Kata 24. 10. 7. BOŽIČ Gospava 26. 8. 8. BURZIČ Arzija 29. 1. 9. DRLJIČ Borka 13. 9. 10. GABER Tatjana 13. 5. 11. GLAVICA Dana 6. 2. 12. HANDŽIČ Marija 3. 11. 13. IVAČIČ Albin 5. 2. 14. ZAJKO Blanka 11.5. 15. KOSIČ Radosava 20. 6. 16. KOTNIK Karla 30. 9. 17. KOVAČEVIČ Marijana 9. 12. 18. KOZMUS Janko 12. 4. 19. KRAJNC Branko 30. 10. 20. KRAJNC Milan 22. 12. 21. PIRC Martina 19. 2. 22. KVAKIČ Mevluda 31. 10. 23. LOJEN Miran 9. 6. 24. MALENČIČ Milka 28. 6. 25. MAUHER Zlatka 17. 4. 26. MIHELČIČ Darinka 4. 11. 27. MLINAR Dragica 23. 5. 28. NEDIČ Nevenka 6. 6. 29. OJSTERŠEK Jožefa 21.3. 30. OREŠKOVIČ Cvetka 22. 2. 31. RADOMIROVIČ Olga 8. 2. 32. RADOMIROVIČ Jovan 25. 4. 33. SKALE Marija 28. 4. 34. STRAŠEK Metka 29. 9. 35. MOLAN Neža 17. 12. 36. TRSTENJAK Djurdjica 22. 4. 37. TURK Romana 2. 2. 38. VINTAR Marija 14. 1. 39. VODOVNIK Anton 30. 5. 40. VRTAČNIK Štefanija 25. 12. 41. ZORKO Stanislav 7. 5. 1939 1945 1940 1946 1946 1946 1945 1951 1950 1948 1939 1946 1949 1944 1948 1948 1947 1950 1950 1936 1948 1947 1949 1949 1937 1939 1951 1952 1951 1947 1945 1938 1949 1952 1961 1953 1962 1961 1958 1954 1954 1958 1955 1959 1958 1960 1961 1958 1960 1959 1961 1958 1959 1961 1955 1961 1959 1959 1961 1961 1954 1959 1956 1960 1955 1961 1955 1953 1959 1961 1962 1961 1960 1960 TOZD ERC 1. AUDIČ Srečko 20 let 17. 5. 1951 TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA 30 let 1. JURŠE Alojz 2. TOPOLŠEK Jožef 25 let 1. POČIVALŠEK Elizabeta 2. VIDMAR Alojz 20 let 10. 2. 1938 3. 3. 1936 7. 10. 1938 8. 4. 1938 30 let 1. DEČMAN Franc 2. KORUŽNJAK Stanislav 3. KUČERA Zvonko 4. LEŠEK Franc 25 let 1. HOSTNIK Martin 2. LIHTENEGER Marija 3. RAZGORŠEK Franc 4. RUŽIČ Martina 20 let 1. KNEŽEVIČ Cvijeta 2. POŽLEP Frančiška 3. SMREČNIK Maksimiljan 4. TOMAN Jožica 10 let 1. FURMAN Franc 13. 5. 1950 2. VREČKO Franc 10. 9. 1938 1. KOS Ivan 10 let 2. MLINARIČ Nikolaj 1. GRADIŠNIK Boris 8. 3. 1960 3. VEBER Ivan 2. HADŽIČ Emsud 16. 6. 1956 TOZD ORODJARNA TOZD KOTLI 1. TACER Martin 40 let 1. FOJS Ivan 29. 9. 1928 2. JAUŠOVEC Martin 25. 10. 1925 1. KRAČUN Ivan 30 let 1. JELER Leopold 1. DOBROTINŠEK Anton 7. 1. 1934 2. ROC Stjepan 2. KRESE Ludvik + 25 14. 1. 1928 25 let 1. NUNČIČ Slava 1. DJAKOVIČ Milutin 21.11.1937 2. TERŽAN Ladislav 2. GOLOB Anton-Ferdinand 21. 12. 1940 3. KRESE Ludvik + 30 14. 1. 1928 20 let 1. ČOKELC Jernej 2. CEROVSKI Ivan 1. KANDORFER Elizabeta 13. 5. 1948 3. DOLENC Ivan 10 let 4. MAROT Vinko 5. SALOBIR Željko 1. KERŠ Jurij 12. 4. 1957 6. VOGA Silvo 17. 9. 1927 24. 5. 1940 27. 1. 1935 12. 9. 1936 5. 9. 1940 15. 8. 1946 31.10. 1936 23. 1. 1944 1.4. 1946 19. 11. 1950 11.9. 1950 22. 1. 1951 23. 8. 1957 25. 7. 1958 24. 12. 1960 TOZD SERVIS IN TRGOVINA 25 let 40 let 30 let 25 let 20 let 10 let 7. KREŽE Hinko 9. 10. 1930 12. 1. 1939 17. 6. 1941 11.2. 1943 24. 5. 1951 14. 9. 1947 6. 8. 1959 28. 8. 1960 24. 6. 1953 25. 10. 1958 3. 3. 1959 29. 12. 1956 8. 4. 1957 TOZD VZDRŽEVANJE-ENERGETI- KA TOZD EMOKONTEJNER 40 let 1. BRAČIČ Franjo 28. 11. 1922 30 let 1. ŠULC Franc+ 25 12. 10. 1935 2. VEBER Slavko + 25 11.1. 1927 2. ARLIČ Avgust 15. 7. 1935 3. GAŠPERLIN Marija 22. 8. 1938 30 let 4. HORVAT Franjo + 25 19. 5. 1935 1. FLIS Milan 12. 8. 1938 5. KLENOVŠEK Miloš 20. 2. 1940 2. GOVEDIČ Stanko 3. MOČNIK Ivan 29. 4. 1935 16. 8. 1935 25 let 4. OPLOTNIK Ernest 8. 12. 1935 1. ŠULC Franc + 30 12. 10. 1935 5. LEDNIK Drago 24. 3. 1935 2. ČANŽEK Marija 23. 5. 1946 25 let 3. HORVAT Franjo + 30 4. MIKOLA Alojz 19. 5. 1935 8. 3. 1941 1. KRAJNC Adolf 8. 6. 1931 5. PEKOŠAK Anton 24. 2. 1944 2. VEBER Slavko + 40 11.1. 1927 6. TURNŠEK Marija 13. 2. 1946 3. SENIC Viktor 1.7. 1930 7. VEBER Jože 15. 4. 1934 20 let 1. HLIŠ Marija 24. 10. 1948 20 let 1. ŠNAJDER Andrej 21.6. 1947 2. JUH Ernest 30. 1. 1950 2. KOŠTOMAJ Franc 18.11. 1949 3. SAJOVIC Rudi 16. 4. 1946 3. KOVAČ Jože 18. 2. 1950 10 let 4. LUŽAR Ivan 5. STOPAR Maks 25. 3. 1951 22. 9. 1947 1. DOBRŠEK Dragica 25. 10. 1959 TOZD RADIATORJI 10 let 1. BEKIČ Milan 2. DUJAKOVIČ Dragan 3. KNEŽEVIČ Boško 19. 11. 1957 23. 5. 1956 9. 1. 1956 40 let 4. KVAS Alojz 5. LAJIČ Čedo 19. 6. 1958 15. 4. 1956 1. ZDOLŠEK Ivan 30. 5. 1929 6. SENKER Marija 27. 6. 1954 1. VODIČAR Andrej 20 let 1. ČATER Josipa 2. FLIS Marija 3. POCAJT Janez 10 let 1. CIKAČ-HLASTEC Blaženka 2. JESENŠEK Dušan 3. PERIČ Duško 4. ZIDAR Vladimir SKUPNE SLUŽBE 35—40 let 1. COCEJ Pavla 2. KRAJNC Marija 3. MEMIČ Marija 4. MONFREDA Marija 5. ORLČNIK Justina 6. PLOHL Milena 7. PUSTEK Anton 8. SELIČ Marija + 25 9. VENINŠEK Stane 10. GOGIČ Anica 30 let 1. ŠLOSAR Franc 2. ŠROT Ivan 3. BABIČ Martin 4. BLAŽIČ Ivan 5. KLOPOTAN Slavko 6. KOBAL Anica 7. KVAS Angela 8. LAH Slava 9. PEPERKO Frančiška 10. POPOVIČ Danijela 11. RAVNJAK Danijela 12. SZABO Stanka 25 let 1. ŠTRAJHAR Jože 2. BELTRAM Teodora 3. GROFELNIK Stanko 4. JAUŠOVEC Vili 5. KOLMAN Marko 6. KOTNIK Leopoldina 7. KRAJNC Danijela 8. KRAJNC Martin 9. MAJCEN Margareta 10. OŠTIR Emil 11. POČIVALŠEK Franc 12. SAVSKI Elizabeta 13. SELIČ Marija+ 35 14. SELIČ Martin 15. TERŽAN Marija 16. TODOROVIČ Vlasta 17. VALENTIČ Ljudmila 18. VEBER Marjana 16. 2. 1937 22. 2. 1948 29. 7. 1951 20. 10. 1946 26. 8. 1956 13. 12. 1957 4. 8. 1953 17. 6. 1949 29. 5. 1935 20. 6. 1930 2. 2. 1924 27. 10. 1931 12. 10. 1929 18. 7. 1935 27. 1. 1928 7. 1. 1935 31.3. 1929 10. 5. 1928 16. 4. 28. 3. 19. 10. 20. 7. 3. 1. 28. 3. 17. 2. 23. 10. 22. 1. 31. 1. 23. 6. 11.11. 18. 3. 24. 11. 5. 10. 25. 2. 21.4. 24. 10. 15. 7. 5. 9. 26. 6. 26. 2. 14. 12. 24. 10. 7. 1. 5. 9. 2. 7. 22. 6. 11.12. 3. 12. 1927 1937 1938 1935 1939 1941 1940 1940 1942 1941 1937 1937 1932 1943 1941 1945 1940 1945 1939 1937 1943 1940 1938 1942 1935 1938 1940 1931 1944 1944 (Konec na 6. strani) Nagrajenci za dolgoletno delo 6. MURKO Romana 7. PASARIČ Mihaela 8. POTEKO Milena 27. 6. 1957 9. 2. 1960 5. 3. 1959 9. REMSKAR Silvo 16. 12. 1946 (Nadaljevanje s 5. strani) 11. ZAVRŠNIK Martina 4. 11. 1947 10. REZAR Milena 18. 4. 1957 12. ŽELEZNIK Vera 9. 11. 1949 11. SOJČ Pepca 2. 3. 1951 20 let 13. ŽGAJNER Ivan 3. 1. 1950 12. STANTE Jožica 31.1.1959 1. ŠIROVNIK Marija 7. 1. 1949 14. NAJEV Nediljko 15. 6. 1947 13. VINDER Irena 23. 1. 1959 3. GLINŠEK Drago 1.4. 1947 15. ZUPANC Peter 25. 6. 1950 14. VREČER Maks 29. 8. 1958 4. GREGORČIČ Emil 18. 9. 1946 15. ZUPANČIČ Breda 16. 12. 1953 5. KOLAR Hilda 5. 5. 1943 10 let 16. ORLČNIK Ana 27. 6. 1956 6. KOMERIČKI Branka 7. 5. 1951 1. ŠTAJNPIHLER Radovan 27. 4. 1951 17. CMOK Milena 8. 3. 1959 7. LORBER Marija-Ana 14. 3. 1941 2. ARTIČEK Bronislava 26. 7. 1957 18. JURAK Ivan 10. 10. 1952 8. MLINARIČ Majda 6. 4. 1939 3. DEČMAN Ivica 27. 5. 1958 19. STROPNIK Marjan 10. 2. 1958 9. PAJK Vincenc 30. 6. 1948 4. ILIČ Milka 12. 7. 1938 20. VERDEV Branko 24. 5. 1955 10. POLJANŠEK Rado 21.7. 1950 5. LEPOŠA Peter 31. 10. 1949 21. PLAHUTA Stanislav 1. 7. 1958 Kaj bo prinesel nov zakon o patentih? Sodeč po osnutku, ki bo šel kmalu v zvezno skupščino, je pričakovati večje upoštevanje industrijske lastnine, manj restrikcij v patentiranju in uskladitev naše zakonodaje z mednarodnim pravom. Naši izumitelji, ki vložijo povprečno na leto 1.319 prijav, so v svetovni zakladnici tehnično-tehnološke ustvarjalnosti udeleženi z 0,26 odstotka. Glede na delež Jugoslavije v svetovnem prebivalstvu (0,5 odstotka) in naša vlaganja v znanstve-no-raziskovalno delo (0,5 odstotka vseh svetovnih vlaganj) bi morali imeti dvakrat več izumov, po deležu v svetovnem raziskovalnem potencialu (0,9 odstotka) pa bi morali imeti celo štirikrat več izumov. Iz podatkov o varstvu naših izumov v tujini je razvidno, da nam v prizadevanjih za večjo prisotnost na svetovnem trgu manjka strategija. Naši izumitelji so zveznemu zavodu za patente v obdobju 1973-1982 prijavili skupaj 13.201 izum. varstvo v svetu pa so zahtevali samo za 388. To pomeni, da v svetu varujemo samo 2,9 odstotka (vsak štiriintrideseti) izumov. Vsak izmed izumov je zavarovan povprečno v štirih državah (1.469 patentov). Odkar je bil v letu 1981 sprejet zakon o patentih, se je število patentnih prijav, v primerjavi z ustreznim obdobjem pred njegovim sprejetjem, zmanjšalo za 25 odstotkov (v obdobju 1977-1981 je bilo vloženih skupaj 16.056 patentnih prijav, v obdobju 1982-1986 pa 12.144 prijav), pri čemer se je število tujih prijav zmanjšalo za polovico (9.697 v obdobju 1977-1981, 5.132 pa v obdobju 1982-1986). Očitno je, da dosedanji zakon o patentih ne spodbuja ustvarjalnega dela na področju tehnike in tehnolo- gije. Zaostajamo predvsem pri varovanju tehnološkega znanja doma in v tujini, davčni politiki in usklajevanju z mednarodno konkurenco. Naš zakon spada med najbolj restriktivne glede možnosti patentiranja določenih izumov (23. člen). Domači in ,tuji prijavitelji so kritizirali tudi nekatere druge rešitve, zlasti še tretji odstavek 78. člena, ki določa obveznost izumitelja, da skupaj z opisom izuma navede tudi know-how; 134. člen, ki go- vori o obveznosti istočasne uporabe licenčne in lastne znamke; 136. člen, ki opredeljuje predmet izključne licence v razmerju med izumi-telji-posamezniki in OZD, itd. Namen sprememb in dopolnitev zakona, ki naj bi jih konec oktobra letos obravnaval zvezni zbor skupščine, je torej v večji motivaciji izumiteljev, da zavarujejo svoje izume. Dosegli naj bi tudi uskladitev naše patentne zakonodaje z mednarod- nimi konvencijami in rešitvami, s posebnim poudarkom na indrustrijski lastnini. Sami izumitelji naj bi v skladu z določbami zakona o združenem delu glede na prispevek k povečanju dohodka OZD, dobili nadomestilo tudi iz naslova varstva izumov v tujini. Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo SRS je izvršnemu svetu že podal mnenje k predlogu, v katerem podpira večino sprememb, ne strinja pa se z možnostjo zaščite kemijskih substanc ter zdravil za ljudi in živali (6. člen). Sodi namreč, da mora novela zakona o patentih na sedanji stopnji naše industrijske razvitosti, posebej na področju kemične, farmacevtske, prehrambene in gumarske industrije, še ved- no (kot doslej v 23. členu) vztrajati na prepovedi te zaščite. Svojo sodbo utemeljuje takole: V primeru, da bi bila sprejeta sprememba zakona v varianti, ki dopušča patentno zaščito kemijskih substanc in zdravil, je bolj ali manj jasno, da bo lasten razvoj onemogočen. Proizvodnje aktivnih substanc za zdravila praktično ne bo več. S tem pa ne bo niti izvoza, ki na tej proizvodnji temelji. Jugoslavija bo tako na tem področu postala v celoti odvisna od tujih licenc. V dosedanjih razpravah o osnutku zakona o spremembah veljavnega patentnega zakona so prevladovala odklonilna stališča do uveljavitve patentne zaščite kemijskih substanc in zdravil. Upravičeno nezadovoljstvo upokojencev Svet za delovne in življenjske pogoje delavcev je 20. oktobra ogorčeno protestiral zoper hitri postopek za spremembo zakona o temeljnih pravicah z pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s katero je skupščina SFRJ upokojenim delavcem odvzela pred davnimi leti pridobljeno pravico. S to spremembo je storjena izredno velika napaka in ustvarjeno je nevarno socialno in politično vzdušje v številnih krogih upokojencev in njihovih družinah, vključno malodušje in nazaupanje v pravo varnost. Napaka bo odpravljena le z odpravo določbe o izplačevanju pokojnine za nazaj in z ohranitvijo pridobljene pravice vsem upravičencem pred 1983. letom. Hkrati odločno terjamo od slovenskih delegatov v zborih zvezne skupščine, da tudi poslej ne dovolijo hitrih postopkov pri sprejemanju zakonov, usodnih za položaj delavcev, upokojencev in občanov na sploh. Enako terjamo tudi od sveta ZSJ, da ustvari takšno politično vzdušje, v katerem takšne pobude ne bi našle nikakršne podpore. Člani sveta ZSJ iz Slove- nije naj takoj zahtevajo pojasnilo o tem, zakaj se predsedstvo sveta ZSJ ni zoperstavilo predlogu ZIS, da uveljavi hitri postopek, še pred-no je bila sprememba zako- na predložena v obravnavo in odločitev zvezni skupščini ali neposredno na seji skupščine. Vztrajajmo naj, da se za ta primer ugotovi osebna odgovornost člana predsedstva sveta ZSJ, ki pokriva področje socialne politike in da se v primeru krivde, sprejme odločitev o njegovi zamenjavi. Uresničevanje zdravstvenega varstva Svet za delovne in življenjske pogoje delavcev je na seji 20. okt. ocenil, da predlog SaS o uresničevanju zdravstvenega varstva (objavljen v Delegatovem obveščevalcu Zdravstvene skupnosti Slovenije št. 52 od 5. 10) v precejšnji meri upošteva ugotovitve in stališča, dana v razpravi o osnutku, zato podpiramo njegov sprejem. Občinski zdravstveni skupnosti je predlagal, da se izogne event. razlikam med občinami pri urejanju pravic in obveznosti, ker bi povzročale težave pri izvajanju in nezadovoljstvo med uporabniki. Sindikalne organizacije naj takoj, ko bo objavljen ugotovitveni sklep o sprejetju tega SaS terjajo v svoji OZD pristop k izpopolnitvi lastnih samoupravnih aktov, da bolni delavci ne bodo pri- krajšani v pravicah. Vztrajajo pa naj tudi na enotnem urejanju pravic in obveznosti, ki je v tem trenutku ustrezno in nujno. POTREBNO JE BOLJ ORGANIZIRANO IN NAČRTNO DELOVANJE Na seji občinskega komiteja ZK, ki je bila zadnji dan v minulem mesecu so po razpravi o gibanju članstva v celjski občinski organizaciji ZKS sprejeli sklepe za aktivnost osnovnih organizacij in občinskega komiteja ZK na tem področju. Med drugim poudarjajo, daje uresničevanje kongresnih nalog ter lanskih sklepov in stališč občinskega komiteja, v zvezi z gibanjem članstva in socialno razredne krepitve ZK, eno izmed pomembnih pogojev za nadaljnjo idejno, akcijsko in kadrovsko krepitev ZK ter usposabljanje komunistov. Neposredna dolžnost vseh osnovnih organizacij in občinskega komiteja ZK je, da pri krepitvi socialno razredne sestave ZK deluje bolj organizirano in načrtno, kar je v sedanjih zaostrenih družbenoekonomskih razmerah tudi sicer ena izmed prednostnih nalog. Poslovni dnevi 1987 Lastno znanje - porok za nadaljnje uspehe ga prostora sta tako kot je že v navadi poskrbela s svojimi deli slikar Jože Horvat-Jaki iz Nazarij in akademska kiparka Alenka Viceljo iz Ljubljane. V okviru poslovnih dni je bila tudi letos organizirana vrsta spremljajočih prireditev oziroma demonstracij s katerimi smo želeli obiskovalcem čim podrobneje predstaviti našo delovno organizacijo oziroma prikazati uporabnost izdelkov iz našega proizvodnega programa v praksi. V ponedeljek 19. oktobra je bila za predstavnike sredstev javnega obveščanja organizirana tiskovna konferenca na kateri sta glavni direktor DO tov. Franci Gazvoda in poslovni kooridnator za vodstvo DO tov. Turnšek Jože predstavila trenuten položaj naše DO, načrte za prihodnje leto oziroma na kratko tudi naše razvojne usmeritve v prihodnjih letih ter jih seznanila tudi z nekaterimi novostmi iz našega proizvodnega programa. V torek, dne 20. oktobra so sodelavci industrijsko tehnične prodaje pripravili predavanje o uporabnosti naših izdelkov inšpektorjem požarne varnosti SR Hrvats-ke. V sredo, 21. oktobra je bila v dvorani delavskega sveta DO predstavitev novosti iz proizvodnega programa TOZD tovarna energetske opreme Šentjur. Va- S priložnostno razstavo dela našega najzanimivejšega proiz- bilu seje odzvalo preko 150 vodnega programa smo želeli prikazati stopnjo razvoja na kateri jugoslovanskih projektantov se EMO nahaja danes. oziroma sodelavcev s pod- ročja toplotne tehnike. V soboto, 24. in nedeljo, 25. oktobra so si lahko priložnostno razstavo naših izdelkov v Golovcu ogledali tudi občani Celja in okolice, saj je bila dvorana odprta tudi za »zunanje« obiskovalce. V ponedeljek, 26. oktobra so sodelavci industrijsko tehnične prodaje organizirali predavanje in predstavitev uporabnosti silosov slovenskim projektantom, v torek, dne 27. oktobra pa so organizirali predavanje in demonstracijo o uporabnosti V petek, 30. oktobra 1987 so se končali tradicionalni POSLOVNI DNEVI EMO, ki so bili letos organizirani že enajstič. Letos so trajali 14 dni, oziroma teden dni več kot v preteklih letih. Prireditev je bila tudi tokrat v prostorih športnorekreacijskega centra GOLOVEC in si- cer od 19. do 30. oktobra. Večji del prostora v hali C, ki je bil izredno lepo in domiselno urejen, je bil namenjen predstavitvi naših najzanimivejših izdelkov s poudarkom na novostih, ki so nastale kot rezultat lastnega znanja in razvoja. Za popestritev razstavne- Ob otvoritvi je glavni direktor DO Franci Gazvoda predstavil trenutni položaj EMA, naše načrte za prihodnje leto, na kratko pa je spregovoril tudi o naših nadaljnjih razvojnih usmeritvah. V času trajanja poslovnih dni je bila organizirana vrsta strokovnih predavanj, posvetovanj in demonstracij, s katerimi smo obiskovalcem skušali čim nazorneje predstaviti naš kolektiv, oziroma prikazati uporabnost naših izdelkov iz našega bogatega proizvodnega programa. POSLOVNI DNEVI EMO '87 Svečane otvoritve letošnjih poslovnih dni so se udeležili številni vidni predstavniki gospodarskega in političnega življenja širše celjske regije. Izjemno lepo urejena predstavitev je izzvala občudovanja in pohvale poslovnih partnerjev in drugih obiskovalcev. K temu so nedvomno veliko pripomogle sodelavke iz oddelka ekonomske propagande, ki so se resnično potrudile. Emajl in kovina - možnost izredno lepih kombinacij, kateri še povečamo vrednost, če so unikati. Razstavljeni primerki iz butik programa so bili med izdelki, ki so zaradi svoje atraktivnosti med obiskovalci vzbudili največ zanimanja. POSLOVNI DNEVI EMO '87 POSLOVNI DNEVI EMO '87 POSLOVNI DNEVI EMO '87 POSLOVNI DNEVI EMO '87 POSLOVNI DNEVI EMO '87 (Nadaljevanje s 7. strani) naših izdelkov še slovenskim požarnovarnostnim inšpektorjem. Pri vseh teh številnih demonstracijah in predstavitvah so se naši sodelavci posluževali nekaterih avdiovi-zuelnih sredstev in pomagal, vse s ciljem, da bi čim nazorneje in čim bolj prepričljivo prikazali uporabnost izdelkov iz našega širokega proizvodnega programa. Ves čas trajanja poslovnih dni je bil organiziran ogled razsta- ve pod strokovnim vodstvom naših sodelavcev za učence, dijake in študente celjskih izobraževalnih ustanov. Prireditev je bila tako kot doslej dobra priložnost, da poslovnim partnerjem predstavimo naše razvojne in proizvodne novosti. Precejšne pozornosti so bile deležne novosti iz programa mateli, pa novi dizajni posode, ki so prilagojeni avtomatizirani proizvodnji in novemu načinu nanašanja emajla, pa ■ izdelki sanitarnega programa, ki je sedaj prilagojen najzahtevnejšim DIN normam, pa kotalni prekucnik dopolnjen s stacionarno napravo za stiskanje, pa izpopolnjen program toplotne tehnike ipd. Največ pozornosti pa je bil deležen program butik posode, s katerim bomo po novem letu obogatili naš proizvodni program. Gre za visoko kakovostne izdelke, za male serije ekskluzivnih izdelkov atraktivnih oblik in barv, s katerimi bomo popestrili našo prodajno ponudbo doma in v tujini. Zavedamo se, da je konkurenca na tem področju izredno huda, zato moramo tržišču ponuditi vedno nekaj novega, kvalitetnega, ob tem pa nenehno skrbeti za razvoj in prenovo proizvodnega programa. Kljub težavam, s katerimi se vseskozi ukvarjamo, nadaljujemo s proizvodnjo in tehnološko preobrazbo, ki smo jo pričeli izvajati že pred leti. Se vedno je v ospredju velik poudarek na uvajanju novih izdelkov in programov, ki so izvozno usmerjeni in ki temeljijo na čim večjem deležu znanja, manjši porabi energije in boljšemu varovanju okolja, skratka tisti, ki so tržno in dohodkovno zanimi- Ker so skrajno neugodne gospodarske razmere zelo prizadele mnoge med našimi pomembnejšimi kupci, je pred sodelavci tržnega področja tudi v prihodnje vrsta težkih in odgovornih nalog. Na sliki: Pomočnik glavnega direktorja za trženja tov. Ludvik Jurij v razgovoru s poslovnimi partnerji. Zaradi splošne gospodarske krize, ki je prisotna na našem tržišču, bo potrebno nekatere probleme reševati v prihodnje skupaj s kupci še bolj poglobljeno. Letošnji poslovni dnevi so dobro uspeli, po izjavah vabljenih oz. obiskovalcev, pa smo se izkazali tudi kot dobri gostitelji. Na sliki: motiv iz recepcije, ki jo je letos odlično vodila tov. Jana Kroflič. vsi naši proizvodni programi so izvozno usmerjeni in temeljijo na čim večjem deležu znanja, manjši porabi energije in boljšem varovanju okolja. POSLOVNI DNEVI EMO '87 Ob povsem novih proizvodih pa ne zanemarjamo že uveljavljenega programa. Tako na primer posodi dajemo z drugačnim oblikovanjem, z drugačnimi dekorji, z različnimi debelinami dna, nov videz in nove kuhalne lastnosti. Sanitarni program je bil deležen številnih novosti, eden glavnih posegov pa je ta, da je kompletno prilagojen zahtevnim zahod-nonemškim normam. Razstava je bila tudi imeniten prikaz vsega tistega kar je EMO danes in jutri sposoben ponuditi tujemu in domačemu kupcu, upoštevaje tudi zahteve obeh po visoki kvaliteti. Med povabljenimi, ki so se odzvali vabilu in nas obiskali so bili predstavniki trgovinskih organizacij, dobavitelji reprodukcijskega materiala in nekateri poslovni partnerji iz tujine. S poslovnimi partnerji smo analizirali dosedanje stanje, pripravili osnove za nadaljevanje sodelovanja in sklepali pogodbe. Izjemno lepo urejena predstavitev je izzvala občudovanje poslovnih partnerjev in drugih obiskovalcev. Vabilu na naše poslovne dni se je odzvalo 260 delovnih organizacij, s katerimi poslovno in tehnično sodelujemo oz. prek, 1000 poslovnih partnerjev iz domovine in tujine, sklenjenih je bilo tudi precej prodajnih pogodb. Ob tem pa moramo pripomniti, da nas ravno na tem področju čakajo še izredno težke naloge, saj so skrajno neugodne gospodarske razmere zelo prizadele mnoge med našimi pomembnejšimi kupci. Zaradi splošne gospodarske krize, ki je prisotna ta čas na našem tržišču bo potrebno marsikatere probleme reševati v prihodnje sku- paj s kupci še bolj poglobljeno. Drugače pa lahko celotno prireditev ocenimo pozitivno, kar pomeni, da je naš koncept nastopa na domačem trgu pravilen in ga je treba kot takšnega negovati in dograjevati; istočasno pa moramo seveda izkoristiti tudi vse možnosti, ki jih imamo znotraj DO, da postorimo vse, kar je potrebno, da izpolnimo zastavljene cilje in čim uspešneje realiziramo naše letne in srednjeročne gospodarske plane. jTŠ1 POSLOVNI DNEVI EMO 87 Prireditev je bila tako kot doslej dobra priložnost, da EMO svojim poslovnim partnerjem predstavi razvojne in proizvodne novosti. Kotalni prekucnik - rol kiper smo sicer v preteklosti že predstavili, vendar smo ga medtem dodatno opremili, izpopolnili oz. dopolnili z stacionarno stiskalno napravo, s čimer se je njegova uporabnost in izkoriščenost še povečala. Modernizacija naše proizvodnje in inovacije naših programov so zanesljiva pot k uspehu. DO EMO - CELJE se v letu 1988 nahaja sredi Intenzivnega izvajanja razvojne sanacije. Z velikimi težavami, vendar vztrajno se uresničuje prehod na tehnično-tehno-loško zahtevnejše programe, še zlasti program maloserijske oziroma naročniške proizvodnje za znanega uporabnika. DO EMO sicer poznan tradicionalen proizvajalec posode odnosno velikoserij-ske opreme za gospodinjstvo in sanitarije se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja tudi na drugih programih. V zadnjem obdobju so se več ali manj izoblikovali štirje pomembni programski sklopi: - program emajlirstva - program toplotne tehnike - program transportne komunalne in skladiščne opreme - program mehanizacije in avtomatizacije tehnoloških linij MATEU Pri gornjih programskih sklopih smo v letu 1987 razvili in osvojili za redno proizvodnjo in prodajo v letu 1988 naslednje izdelke odnosno proizvode: Pri PROGRAMU EMAJLIRSTVA pričnemo v letu 1988 z investicijo v novo tovarno frit, z osnovnim ciljem tehnološke modernizacije odnosno sanacije. V razvojnem in kvalitetnem pmislu glede oblike in funkcionalnosti bomo izboljšali nerjavno posodo, gal extra posodo z nikljanim robom z INOX pokrovi in novimi oprijemali, EMOTON težka poso-(Konec na 10. strani) Izdelkom iz našega »komunalnega« proizvodnega programa smo namenili zunanji del razstavnega prostora. Posebnega dneva »Komunalcev« letos nismo organizirali, ker načrtujemo srečanje z njimi v drugi polovici novembra. £.2* * Kljub številnim težavam, s katerimi se ves čas ubadamo, v našem kolektivu nadaljujemo s tehnološko in proizvodno preobrazbo. Program mateli je zanesljivo eden tistih, ki bo v prihodnosti v ospredju, saj temelji na večjem deležu znanja, hkrati pa je tržno in dohodkovno zelo zanimiv. Poslovni dnevi 1987 Model rešetke, ki je nastal v sodelovanju s firmo Omnical. TO JE TO (Nadaljevanje z 9. strani) da z debelim dnom, paleta novih tlačnih loncev v alu in emajlirani izvedbi z novim varovanjem in oprijemali, butiq program, straniščni izplako-valnik z novim polnilnim in odtočnim ventilom po DIN normah. V PROGRAMU TOPLOTNE TEHNIKE, ki je postal drugi nosilni program DO bomo v celoti osvojili dvoplamenični kotel do 28 ton pare na uro, rešetke za kombinirano kurjenje premog les in ekstremno vlažna goriva - lubje, pri individualnih ogrevalih pa bomo proizvajali univerzalni bojler, posodobili ogrevalo EMOTERM glede povečanja toplotne moči, na področju TO JE TO Program toplotne tehnike zanesljivo ostaja eden izmed nosilnih programov tudi v prihodnje. EMO CENTRALOV izboljšali kvaliteto, prilagoditev na zaprti sistem, dogradnja regulacijskega paketa in nov tip EMO CENTRAL 15, APK kotle pa prilagodili na nizko temperaturno področje. PROGRAM TRANSPORTNE, KOMUNALNE IN SKLADIŠČNE OPREME se dokončno oblikuje v definitivno razvit program racionalizacije transporta po sistemu »Kotalni prekucnik« z vsemi variantami in izpeljankami tega sistema tudi na komunalnem programu. PROGRAM MATELI - mehanizacija in avtomatizacija tehnoloških linij je program bodočnosti DO EMO in zanj predvidevamo največje stopnje rasti in vlaganj v opremo. Ta program predstavlja štiri zaokrožene sklope: - elementi strege kontinuiranega materiala, - elementi strege orodij, - elementi strege kosovne-ge materiala - namenski stroji POSLOVNI DNEVI EMO '87 Navedene novosti predstavljajo le nekaj členov v verigi stalnega izvajanja razvojne preobrazbe naše delovne organizacije. Naš cilj je aktivirati vse notranje rezerve za hitrejše in kvalitetnejše delo na osvajanju in izvedbi v proizvodnji novih proizvodov. V letu 1988 bomo s ca. 3000 zaposlenimi proizvedli 8.000 ton frit, 7 mio kosov po- sode, 350 tisoč kom. sanitarnega programa, 2.000 ton TRIKA TERM radiatorjev, 12.000 kom. peči, 800 ton od-preskov, 1.800 ton transportno komunalne skladiščne opreme, 7.000 ton uslug pocinkanja, 400 kom. vseh vrst kotlov ter vršili usluge servisiranja in izdelave orodij. Za leto 1988 načrtujemo povečanje proizvodnje za 3 %, izvoz na 13,5 mio $, osebne dohodke in sredstva skupne porabe 2,5 % brez povečanja števila zaposlenih. Naše poslovne cilje imamo opredeljene v sanacijskem programu DO, ki je izdelan za obdobje 1986-1990, odnosno v srednjeročnem planu za isto obdobje, pravkar pa pristopamo k izdelavi »Dolgoročne poslovne usmeritve«, ki mora biti končana do konca leta 1988. v. K. POSLOVNI DNEVI EMO '87 POSLOVNI DNEVI EMO '87 Dela akademske kiparke Alenke Viceljo iz Ljubljane, ki z nami sodeluje že tretjo leto, vzbujajo med obiskovalci razstave vsakokrat izredno pozornost in zanimanje, seveda pa je mlada umetnica ob tem deležna tudi številnih priznanj in pohval. Jože Horvat-Jaki je že tradicionalni gost naših poslovnih dni, lahko bi rekli pravi veteran, saj na njih sodeluje že od samega začetka. Letos je svoja unikatna dela na emajlu predstavil nekoliko drugače, saj je nakazal možnost uporabe svojih del na emajliranih ploščah kot element vrtne mizice. Z uvajanjem butik programa želimo predvsem popestriti našo prodajno ponudbo na domačih in tujih tržiščih. POSLOVNI DNEVI EMO '87 Vrtni raženj, ki ga je predstavila TOZD Emokontejner, je bil med najatraktivnejšimi eksponati. Naslov državnega prvaka Štiriperesna deteljica našega ženskega kegljaškega kluba EMO Celje, ki je osvojila največ medalj v letošnji sezoni. Z leve Jožica Šeško, Sonja Mikac, Tanja Gobec in svetovna prvakinja Marika Nagy. V Celju je bilo državno prvenstvo ženskih kegljaških dvojic na katerem je nastopilo 20 najboljših parov Jugoslavije. Tekmovalke EMO Celje so dosegle izreden uspeh. Dvojica Marika Nagy -Tanja Gobec je osvojila naslov republiškega in državnega prvaka z 1824 podrtimi keglji (Gobec je podrla 929, Nagy pa 895 kegljev), drugo mesto in srebrno medaljo pa sta osvojili na republiškem prvenstvu in bronasto medaljo na državnem prvenstvu dvojici Jožica Šeško in Sonja Mikac z 1729 podrtimi keglji. Šeškova je podrla 892, Mikčeva pa 837 kegljev. K temu moramo dodati še sedmo mesto tretjega celjskega para EMO Grobelnik Mira in Lesjak Metka, ki sta z 1662 podrtimi keglji potrdili mesto med najboljšimi jugoslovanskimi kegljav-kami. jk Bron za Jožico Šeško V Osijeku se je končalo državno prvenstvo za posameznice v kegljanju. Nastopilo je 40 najboljših jugoslovanskih keg-Ijavk, med njimi tudi članice KK EMO Celje. Emo tretji Končal se je jesenski del sindikalnih športnih iger v šahu. Kljub krizi, ki jo trenutno ta panoga doživlja v naši delovni organizaciji pa smo lahko z nastopi ekipe zadovoljni, saj je v skupni razvrstitvi osvojila tretje mesto, kar je glede na hudo konkurenco nedvomno lep dosežek. Za barve EMO so se borili: Pertinač, Ahtik, Gazvoda, Oprešnik, Durdevič, Škoberne in Gubenšek. Končni vrstni red: 1. Ingrad (61 točk), 2. ŽTO (57,5 točk), 3. EMO (46,5 točk), 4. Kovinotehna (43,5 točk), 5. Cinkarna (40 točk), 6. AERO (39,5 točk), 7. Pravosodje (38,5 točk), 8. Izletnik (34 točk), 9. Zlatarna (33,5 točk), 10. Klima (24,5 točk), 11. PTT (21,5 točk). Naši šahisti Pertinač, Gazvoda, Brglez, Durdevič in Škoberne so sodelovali tudi na šahovskem turnirju, ki ga je organizirala DO AERO v okviru svojih poslovnih dni. Osvojili so tretje mesto, v svojo zbirko pa dodali še lep pokal in priznanje, ki jim ga je za dosežen rezultat podelil organizator turnirja. Naša Jožica Šeško je podrla 895 kegljev (ravno tako kot drugouvrščena Krištofova iz Tekstilca) in osvojila tretje mesto, z malo več športne sreče pa bi lahko osvojila celo naslov državne prvakinje, saj je Vesna Žunek, članica Varteksa iz Varaždina, ki je slavila, podrla le kegelj več. Na 5. mesto se je s 882 podrtimi keglji uvrstila Marika Nagy, deveta je bila Sonja Mikac s 869 podrtimi keglji in deseta s 859 podrtimi keglji Tanja Gobec. Torej med desetimi najboljšimi v državi kar štiri naše tekmovalke in kljub temu, da ni nobeni uspelo osvojiti naslova državne prvakinje, odlične uvrstitve. Jožica Šeško - tretja med posameznicami v državi. Z malo več športne sreče oziroma enim podrtim kegljem več bi lahko celo osvojila naslov najboljše v državi. Naši strelci uspešni Tekmovalci strelske družine TEMPO nadaljujejo z uspehi tudi v jesenskem delu občinskega sindikalnega prvenstva. Ekipa starejših članov je zasedla 3. mesto, mlajši člani 9. mesto, ženska ekipa pa se je uvrstila na odlično 2. mesto. Med posamezniki je v kategoriji starejših članov Štrajhar Jože zasedel 2. mesto, prav tako odlično drugo mesto pa si je priboril pri mlajših članih Ravnikar Vili, medtem, ko se je pri dekletih uvrstila Žučko Vanja na solidno 7. mesto. Tretjega oktobra so v Ljubljani merili moči strelci -veterani. Nastopilo je preko 70 tekmovalcev iz vseh krajev Slovenije, med njimi tudi naš najboljši, Štrajhar Jože, ki je ponovno potrdil svojo izredno kvaliteto, saj je z malokalibersko pištolo Dru-lov bil četrti, v streljanju z malokalibrsko puško pa peti. STRELJANJE Slovaško mesto Prešov je v petih dneh spoznalo našo ekipo in EMO Celje, kakor tudi kegljaški klub Veliki Šarič, katerega so naše kegljavke premagale. Dva leva EMO v Prešovu Z zanimanjem so si gledalci in občani slovaškega mesteca Prešova in Velikega Sarica, kar pet dni ogledovali lepo zastavo z dvema levoma in napisom EMO Celje. Zlasti med tekmovanjem za evropski klubski kegljaški pokal na katerem so sodelovale tudi kegljavke EMO Celje. Veseli so bili vsi, ki so srečali celjsko zastopstvo na poti preko Madžarske do Prešova. Ženska ekipa EMO Celje je namreč zastopala Jugoslavijo na največjem klubskem prvenstvu kot državni prvak. Med devetimi moštvi so bile šele šeste, toda le malo je manjkalo, da bi nastopile v finalu. Izredna smola in okoliščine so preprečile celjski vrsti uspeh že v prvem nastopu. Potovanje se je pričelo zelo ugodno. Že v Ptuju je žensko ekipo v kateri so bile ob trenerju Vladu Gobcu kegljavke Tanja Gobec, Marika Nagy, Sonja Mikac, Jožica Šeško, Mira Grobelnik, Marta Zupanc, Silva Razlag, Metka Lesjak ter vodja potovanja Franci Peternel, sprejela delegacija Občinske zveze TKS in jim poželela mnogo uspeha. Državni prvakinji Gobec -Nagy pa sta sprejeli spominsko darilo. Prehod čez jugoslovansko-madžarsko mejo je bil kratek, vsega nekaj minut, toda zato smo morali čakati kar pol tretjo uro na meji med Madžarsko in Čeho-slovaško. Tako se je tekmovanje potegnilo kar na 17 ur in utrujenost se je potem poznala na prvem nastopu, ko so Šeškova, Zupančeva in Gobčeva dosegli skromnejši rezultat. Drugega dne, kljub boljšimi rezultati Nagyjeve, Lesjakove in Mikčeve nismo uspeli. Zato je šesto mesto skromno. Toda velika šola za prihodnje mednarodne nastope celotne ekipe. Zastavo z dvema levoma in tudi nekatere izdelke naše tovarne pa so zastopniki naše ekipe podarili na sestanku mednarodne kegljaške federacije, ki je zaupala Celju mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo v znaku dveh levov v letu 1989, ko naša delovna organizacija praznuje 95. letnico obstoja. Zanimanje za EMO je tako poraslo. Bralcem Emajlirca pa je ženski kegljaški klub poslal tudi lepe pozdrave. Drobne zanimivosti Popoldansko spanje je dobro za srce Veliko ljudi si raje privošči uro ali dve popoldanskega spanja, kot pa da bi takoj po kosilu odhiteli po opravkih in se rekreirali. Mogoče imajo prav. Skupina zdravnikov v Atenah je prišla do zaključka, da tako vedenje lahko pomaga pri preprečevanju nastanka bolezni ožilja srca. V mediteranskih deželah so bolezni ožilja srca redkejše kot drugje v Evropi. To pripisujejo prehrani z malo nasičenih maščob. Grški zdravniki pa menijo, da tudi popoldanski počitek vpliva na manjšo pogostnost srčnih infarktov. Analizirali so navade 97 srčnih bolnikov in devetdeset oseb iz kontrolne skupine in pokazalo se je, da je že polurni počitek lahko povezan s 30 odstotnim zmanjšanjem pojavnosti koronarnih obolenj. Raziskovalci opozarjajo, da bo potrebno njihove rezultate še preverjati, vendar zagotavljajo, da niso posledica morebitnih drugih faktorjev, ki pospešujejo nastanek koronarnih obolenj, kot je na primer alkohol. Do sedaj še nihče ni proučeval zveze med popoldanskim počitkom in smrtnostjo, vendar pa so nekatere raziskave pokazale, da je spanje lahko povezano z normalnim ali nenormalnim delovanjem krvnih odtočil. To bi lahko pomagalo razložiti učinke popoldanskega spanja, če bodo rezultate grških zdravnikov potrdili. RAČUNALNIKI NE JAMČIJO PRODUKTIVNOSTI Ameriško gospodarstvo daje za nakup informatike kar 40 odstotkov celotnih naložb. Ob tem podatku ameriški poslovni tednik Business Week ugotavlja, da računalniki še ne zagotavljajo povečanja produktivnosti v pisarniških opravilih. Proizvajalci računalniške opreme so doslej zatrjevali, da njihove naprave povečujejo produktivnost administrativnih del od 20 do 40 odstotkov, toda podatki, ki jih je zbrala administracija, kažejo, da v ameriških korporacijah po letu 1973 kljub visokim vlaganjem v pisarniške računalnike niso dosegli skoraj nikakršnega, ali pa zelo skromno povečanje produktivnosti dela. Sistemski vmesnik PCM 30 HA E + MEiNiš Elektronska industrija iz Niša je med drugim predstavila vmesnik za posredovanje telefonskih zvez in podatkov, ki je velik samo 110 x 300 x 197 mm, posreduje pa lahko do trideset telefonskih zvez ali računalniških kanalov do 64 Kbit/s. Možen pa je tudi sočasni prenos tako telefonskih signalov kot računalniških zvez. Škodljivost sevanja računalniških terminalov Švedska skupina raziskovalcev poroča, da so dobili nove dokaze za trditev, da ima elektromagnetno sevanje računalniških terminalov lahko škodljive učinke. To je že druga švedska raziskava, v kateri ugotavljajo statistično pomembne učinke sevanja zaslonov računalniških terminalov na breja miši. V preteklem letu je skupina Berharda Tribu-kaita s karolinškega inštituta v Stockholmu poročala o večji pogostosti napak v razvoju zarodka pri miših, ki so bile izpostavljene pulzirajočemu magnetnemu polju ekrana računalniškega terminala. Gunnar Walinder pa s svojo skupino na švedski univerzi za agronomijo v Uppsali ugotavlja pomembno večjo smrtnost zarodkov brejih miši, ki so bile izpostavljene magnetnemu polju. Tudi Waldinerjeva skupina ugotavlja več napak v razvoju zarodkov obsevanih miši, vendar to povečanje ni statistično pomembno. Poskusa obeh švedskih raziskovalnih skupin se razlikujeta v več podrobnostih, kot je na primer dolžina izpostavljenosti sevanju in vrsta miši, ki sojo v poskusu uporabili. Obe raziskavi pa potrjujeta tveganje nosečnic, ki so izpostavljene sevanju zaslonov računalniških terminalov. Očitno je, da v ZDA, kjer so zasloni računalniških terminalov v široki uporabi, tovrstne raziskave nimajo prave podpore, saj sta v teku le dve raziskavi o škodljivosti sevanja računalniških terminalov. V prvi, ki jo financira Urad za pomorsko raziskovanje, delajo poskuse s kurjimi jajci, Narodni inštitut za varnost pri delu in zdravje (NIOSH) pa vodi več epidemioloških raziskav. Sodelovanje z Olivettijem Znana italijanska firma Olivetti bo podpisala z delovno organizacijo Dinara pogodbo o skupnem vlaganju v proizvodnjo novih vrst računalnikov. Tuji partner bo za uvajanje nove proizvodnje pri nas investiral 3 milijone dolarjev, jugoslovanske delovne organizacije, ki bodo pri tem sodelovale, na primer Rade Končar, Velebit, Riz, Novkabel, pa bodo zagotovile delovne prostore, del opreme, kadre in znanje. Firma Olivetti je pripravljena prenesti znanje, s katerim razpolaga v zvezi s to novo proizvodnjo, na jugoslovanskega partnerja, tako da bi računalnik v celoti, razen ekrana, ki ga tudi Olivetti uvaža z Japonske, izdelovali sami. Če bi RIZ zmogel osvojiti proizvodnjo teh ekranov, bi bil seveda računalnik povsem domač proizvod. Tuji partner nam je pripravljen odstopiti tudi svojo trgovsko mrežo za plasma računalnikov v države, ki same nimajo tovrstne proizvodnje. PARTICIPACIJA KREPI UČINKOVITOST - Britanske firme, v katerih zaposleni sodelujejo pri delitvi dobička, dosegajo boljše gospodarske rezultate od ostalih, ugotavlja najnovejša študija o rentabilnosti podjetij. Ekonomista dr. Charles Hanson in Wallace Bell sta primerjala poslovne rezultate 113 firm, v katerih delavcem omogočajo delitev dobička, z dosežki 300 podobnih podjetij, ki nimajo takšnega načina stimulacije, pri čemer sta ugotovila, da so bile poslovne številke prvih v obdobju 1978-86 v povprečju za 27 odstotkov boljše od rezultatov firm brez sodelovanja zaposlenih pri delitvi dobička. Okoli 700 britanskih služb, ki zaposlujejo več kot dva milijona ljudi, je že uveljavilo programe delitve dobička. Avtomatizirana metalurška čistilna celica - Železarna Ravne Avtomatizirana metalurška čistilna celica je sestavljena iz odlitkov - SAPO 100, pomični manipulator POM 630, videosistem nastavlja v dveh koordinatah - VSP 256 in torno rezalke, prilagojene za odrez odlitkov - TR 600. Vsaka izmed enot celice ima vdelan lasten računalnik in krmilnik, vsi pa so podrejeni glavnemu računalniku, ki je nameščen v pomičnem manipulatorju - POM 630. Gre za avtomatizirano robotsko celico, ki naj odpravi najtežje in najbolj nevarno delovno mesto v železarni, kot nam je povedal Pavel Rak, samostojni konstruktor Železarne Ravne. Na tem delovnem mestu so delavci pogosto zbolevali za silikozo, pogoste so bile poškodbe hrbtenice, nemalokrat pa je prišlo tudi do mehaničnih poškodb zaradi lomov rezalke. Sistem so razvili v sodelovanju s Strojno fakulteto v Ljubljani, v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan pa razvijajo še tri tipe členkastih hidravličnih robotov. »Seveda ne mislimo postati tovarna robotov,« pravi Pavel Rak, »razvijamo jih za lastno uporabo in zato, da ne bi zaostali za razvojem v svetu.« Robot RIKO 106 in robotski krmilnik STEFAN 106 V sodelovanju med ribniškim Rikom in Inšti-tuom Jožef Stefan sta nastala tudi robot RIKO 106 (drugi robot, ki ga je izdelala ta tovarna doslej) in robotski krmilnik, s katerim se programirajo delovne naloge robota. Gre za zelo sposobnega robota z nosilnostjo do 10 kilogramov in šestimi osmi vrtenja. Ponovljivost gibov je ± 0,2 mm, pogon vseh pa je električen. To omogoča precej večjo hitrost opravil kot hidravlični pogon pri nekaterih drugih robotih, ki so bili prikazani na sejmu. Robotski krmilnik omogoča vodenje robota v programskem jeziku pasro, ki je višji robotski programski jezik, izpeljan iz programskega jezika pascal. Krmilnik omogoča uporabniku, da si sam zgradi knjižnico dodatnih ukazov, program pa je možno razvijati in preizkušati tudi posredno, na simulatorju. Medtem, ko robot opravlja delo po enem programu, lahko programer zanj pripravlja že naslednje naloge. Drobne zanimivosti FIAT NAPREDUJE Obseg prodaje se je v letošnjem prvem polletju pri italijanskem Fiatu povečal kar za 38,6 odstotka (na 19.484 milijard). Nekaj je k temu prispevala priključitev posameznih firm k tej italijanski družbi (kot npr. priključitev Alfe Romeo, Iveco-Ford, Snia), predvsem pa izjemno ugodna prodaja avtomobilov, osebnih in tovornih. Prvih so prodali za 38,9 odstotka več kot lani v prvem polletju, tovornjakov in industrijskih vozil pa za 25,6 odstotka več. Nazaduje edino prodaja traktorjev (-9,8 odstotka) in kmetijskih strojev (-10,1 odstotka). V Fiatu je zdaj zaposlenih 275.159 oseb. PRIREJA MESA SE POVEČUJE Po ocenah izvedencev Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) proizvodnja mesa v svetu raste hitreje od naraščanja prebivalstva. Najbolj se je povečala proizvodnja svinine in perutninskega mesa, v tem ko je pri govedini, ovčetini in kozjem mesu opaziti stagnacijo. Največji proizvodni skok so v prvi polovici tega leta dosegli v Braziliji in SZ, ki sta še lani uvažali precej mesa. Školjke odkrivajo strupe v vodi Sladkovodne školjke, ki bivajo v številnih vodotokih po svetu, so možni človekov pomočnik pri čiščenju odpadnih voda. Školjka »sphaerium corneum« lahko vpija strupe v koncentracijah, ki presegajo za 1000-1200 krat tiste iz naravnega okolja. Skupina znanstvenikov z nekega angleškega instituta predvideva, da bo lahko s pomočjo školjk uspešno merila vsebnost različnih organskih pesticidov, vključno z lindanom in dieldrinom, ki ju v Veliki Britaniji, znani po tekstilni industriji, množično upo- rabljajo za zaščito proti moljem. Lastnost školjk, da skoncentrirajo strupe, omogoča merjenje tudi najmanjših doz v sladkih vodah. Običajno raziskovalci merijo količino strupov in nečistoč v vodi tako, da mesečno zajemajo vzorce vode. Celo z najbolj občutljivo laboratorijsko metodo - plinsko kromatografijo, ne morejo odkriti tako malih koncentracij strupov, kot jih lahko s školjkami. Še več, občasno zajemanje vzorcev lahko celo za rezultate, ki zavajajo, kajti raven nečistoč v vodi občasno niha, školjke pa akumulirajo strupe v določenem razdobju in s tem dajejo bolj zanesljive rezultate. Znano je, da si raziskovalci morskega okolja že dolga leta pomagajo z modro školjko (Mythus edulis) pri raziskovanju zastrupljenosti morske vode, čeprav je slednja bolj koristna pri merjenju težkih kovin kot pa uporabna za odkrivanje pesticidov. Skupina s Had-dersfielskega instituta trdi, da je prva v svetu, ki je uporabila školjke pri merjenju onesnaževanja v rekah in kanalih. Skupina je tudi odkrila, da kadar školjka absorbira določeno količino strupov, imenovanih ksenobioti-kov, njen organizem reagira z izločanjem posebnega encima v ustreznih količinah. Ksenobiotiki, ki so biološko nerazgradljivi enostavni organizmi, vsebujejo mnogo pesticidov in ogrožajo številne ekološke sisteme. Z merjenjem stopnje encima v školjki so raziskovalci dobili enostaven instrument za dokaz toksičnosti v različnih koncentracijah pesticidov. Metoda še ni v celoti dodelana, vendar že daje ohrabrujoče rezultate. ZDA grozi pomanjkanje delovne sile S sedanjo šestodstotno stopnjo brezposelnosti so ZDA še vedno nad stopnjo štirih odstotkov, ki naj bi po tradicionalni ekonomski teoriji napovedovala pomanjkanje delovne sile. Toda razčlemba tega globalnega števila kaže jasnejšo podobo, ki opozarja na nezadostno ponudbo ustrezne delovne sile, piše ameriški Business Week. Med pripadniki nacionalnih manjšin in mladimi je stopnja brezposelnosti še vedno dvoštevilčna, za belce pa le 4,9 odstotna. Za nižje in srednje vodilne kadre je ta stopnja 2,4 odstotna in za najvišje 2,6 odstotna. Pomanjkanje zlasti ustrezne delovne sile je za zdaj le regionalnega pomena, vendar je stopnja brezposelnosti padla po štiri odstotke v 31 večjih gospodarskih in industrijskih področjih v 19 zveznih državah. To je morda le začetek, dodaja Business Week, kajti generacija, ki se zdaj bliža polnoletnosti je številnejša od prejšnje. Ta počasnejši prirastek prebivalstva pomeni, da vstopajo ZDA v obdobje pomanjkanja delovne sile, ki bi lahko trajalo vse do konca stoletja. Položaj poslabšuje vedno večje neskladje med kvalifikacijami, ki jih imajo delavci in tistimi, ki jih potrebuje gospodarstvo. »Pametnejši« paralelni računalnik Skupina znanstvenikov pri University College London predstavlja nov tip paralelnega računalnika, ki ga imenujejo GRIP (Grap Reduction in Parallel, paralelna redukcija grafov).Stroji, ki hkrati obdelujejo več podatkov, so po svetu še dokaj redki, ta pa ima posebnost, zaradi katere je učinkovitejši od drugih sorodnih računalnikov. Programe, pisane za GRIP, naj bi bilo mogoče prilagoditi tako, da bi v kopici podatkov znali poiskati in obdelati tiste, ki smo jih določiti za pomembnejše. Primer: programi, ki so namenjeni obdelavi meteoroloških podatkov in tečejo na današnjih superračunalnikih, se z obrobnimi stvarmi ukvarjajo prav toliko časa kot s kakšnim orkanom. Izbor določenih podatkov bi zato bistveno povečal hitrost in učinkovitost takšnih preračunavanj. Graf je matematični pojem - sistem vozlišč in povezav. Tako avtokarto kot računalniški program lahko obravnavamo kot graf. Probleme, ki naj jih program rešuje, izrazimo z drevesom, katerega veje predstavljajo korake, ki vodijo do rešitve ob vznožju drevesa. Tako kot nekatere veje resničnega drevesa leže približno enako visoko, lahko program na določeni stopnji hkrati rešuje probleme vseh vzporednih vej, če ti niso odvisni drug od drugega - to pa pomeni prav paralelno obdelavo podatkov. Druga zanimiva posebnost modela GRIP je mini-maliziran prenos podatkov med posameznimi procesorji (teh je 80). Pri večini današnjih paralelnih računalnikov se učinkovitost celotnega sistema opira na izmenjavo podatkov, tu pa so se odločili za korak v nasprotno smer in se tako izognili preobremenjenosti podatkovnih vodil. RAZPIS internega tekmovanja fotografov - amaterjev. FOTOKINO KLUB DRUŠTVA LT »EMO« CELJE IN UREDNIŠTVO GLASILA DO EMO EMAJLIREC SLÄVENUATURIST Hef,pepcUtez tuutu! razpisujeta nagradno tekmovanje za serijo 5 kom. črno - belih fotografij. POGOJI TEKMOVANJA: 1. Pravico do sodelovanja imajo vsi delavci delovne organizacije EMO, upokojenci DO, člani DLT EMO do vključno fotoamaterjev I. klase. Minimalno število udeležencev tekmovanja je 10 avtorjev. 2. Tematika je predpisana in sicer: a) portret b) šport c) delo d) pokrajina e) prosta tema 3. Vse fotografije morajo biti izdelane na gladkem papirju F = 9 x 14. 4. Rok za oddajo fotografij je 17. 12. 1987. 5. Vse do predpisanega roka prispele fotografije ocenjuje tričlanska komisija v sestavi: tov. Klenovšek Viki - predsednik žirije, tov. Korent Jože - član, tov. Kozovinc Adi - član. Ocenjevanje bo dne 20.12.1987, objava rezultatov dne 25.12. 1987. 6. Žirija pri ocenjevanju ne bo upoštevala vseh tistih predloženih fotografij, ki ne ustrezajo pogojem razpisa. 7. Prve tri najboljše serije fotografij bodo nagrajene s praktičnimi nagradami. 1. nagrada - fotomaterial v vrednosti 15.000-din, 2. nagrada-fotomaterial v vrednosti 12.000-din, 3. nagrada - fotomaterial v vrednosti 10.000 - din. 8. Udeleženci tekmovanja dostavijo fotografije v fotokino klub DLT EMO (tov. Končan K.) v zapečateni ovojnici, označeni z geslom. V posebni ovojnici je potrebno navesti ime in priimek avtorja za odgovarjajoče geslo. Fotokino klub DLT EMO in uredništvo glasila EMAJLIREC IZLETI ZA DAN REPUBLIKE - LIRIK V SLAVONIJI - ISTRA - SARAJEVO - BELA KRAJINA - BUDIMPEŠTA - BUDIMPEŠTA IN PREKMURJE - BUDIMPEŠTA IN DUNAJ - SAN MARINO IN CHIOGGIA - ATENE, DELFI IN SOLUN - RIM, NAPOLI IN POMPEJI - KRAKOV, WIELICZKA IN OSEIECZIM - OGLEJ IN PALMANOVA - PLIBERK IN ŠANTANEL - BENETKE - MUNCHEN - MALA ALPSKA TURA - DUNAJ - SALZBURG IN CHIEM-SKO JEZERO MALE POČITNICE ZA DAN REPUBLIKE -RAB - IZOLA -PULJ - ČATEŠKE TOPLICE - KRANJSKA GORA - GORNJI GRAD -VOGAR - BOHINJSKA BISTRICA - ŠANTANEL - BIZELJSKO SMUČARJI POZOR! PROGRAM ZIMA 87/88 TO JE TO DOBITE V NAŠI POSLOVALNICI. INFORMACIJE IN PRIJAVE: SLOVENIJATURIST CELJE TELEFON: 24-719, 26-010 TO JE TO POBUDA ZA DELOVNI KOLEDAR ’88 Izvršnemu svetu SOb oz. pristojnemu upravnemu organu je Svet za delovne in življenjske razmere predlagal, da organizacijam združenega dela priporoči, naj v delovnem koledarju prihodnje leto načrtujejo delo namesto v ponedeljek, 31. oktobra (pred Dnevom mrtvih), v soboto 22. oktobra, namesto v ponedeljek, 28. novembra (pred Dnevom republike), pa v soboto, 19. novembra. Solidarnostna sobota (po rep. zakonu) naj bo 26. marca, dočim naj solidarnostno soboto v korist modernizacije celjske bolnišnice (1 -dnevni zaslužek) načrtujejo OZD po možnosti že tudi v I. polletju, vendar najpozneje do oktobra (slednje v primeru, če referendum o samoprispevku ne bo uspel). Ta koledar naj bo usklajen tudi z družbenimi dejavnostmi, zlasti šolami in vrtci ter prometnimi organizacijami, ki opravljajo prevoz delavcev na delo. PRVI KOLESARSKI JURIŠ NA ROGLO Odlične uvrstitve Škapina, Gostečnika in Jurca Ob proglasitvi ZREČ v mesto je kovaška industrija UNIOR pripravila v nedeljo, 4. oktobra prvi »juriš« s kolesi na ROGLO. Start je bil ob novem UNIORJEVEM obratu za proizvodnjo homokinetičnih zglobov. Proga je bila dolga 17 km, cilj pa pri hotelu Planja na Rogli. Na tej gorski preizkušnji je sodelovalo 105 kolesarjev, razvrščenih po kategorijah. Člani naše kolesarske sekcije so v kategoriji od 30-45 let dosegli naslednje uvrstitve: 8. mesto Jurc Rudi 15. mesto Ivančič Zmago 17. mesto Selčan Vili 18. mesto Kos Črtomir 31. mesto Smeh Srečko 32. mesto Odlazek Stane 34. mesto Perkovič Drago 35. mesto Govek Valentin 73 minut 55 sekund 80 minut 05 sekund 84 minut 44 sekund 88 minut 07 sekund 113 minut 55 sekund 113 minut 58 sekund 136 minut 137 minut Ob teh uvrstitvah velja posebej pohvaliti Perkoviča, Goveka in Plankota, saj so na tej hudi preizkušnji pokazali izredno požrtvovalnost, predvsem pa vztrajnost in zmogli prikolesariti do cilja na Rogli. Na žalost je Planko Otona ponovno spremljala smola, saj ga je organizator pri merjenju časa na cilju izpustil iz vrstnega reda, prijatelji pa so k temu neljubemu dogodku brž dodali svoj komentar, češ, da je Oto po vsej verjetnosti prehitro prevozil ciljno črto. V kategoriji nad 45 let pa sta člana naše kolesarske sekcije dosegla izredni uvrstitvi, dr. Škapin Rudi je s časom 71,47 minut zmagal, odličen četrti pa je bil s časom 78,41 minut Gostečnik Ivo. Torej ponovno izvrstne uvrstitve naših kolesarjev. Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. TO JE TO Nadomestila OD v času porodniškega dopusta Z uveljavitvijo samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o porodniškem dopustu je odpravljena osnova za nadomestilo osebnega dohodka. Po novem je vrednost nadomestila osebnega dohodka izenačena z vrednostjo osebnega dohodka, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal. Pri tem gre za delovni čas, ki bi ga moral upravičenec prebiti na delu (delovno razmerje sklenjeno za poln delovni čas ali za krajši delovni čas od polnega) in bi opravljal dela in naloge h katerim je razporejen, v normalnem obsegu in kakovosti. Pri ugotavljanju višine nadomestila osebnega dohodka je potrebno upoštevati osnove in merila, po katerih se določa delavcu osebni dohodek. V ta osebni dohodek prav gotovo spadajo vsi stalni elementi, ki so povezani z delom oz. naravo del in nalog h katerim je upravičenec razporejen. To so na primer: posebno vrednotenje stalnega izmenskega dela, deljen delovni čas, redno delo ob nedeljah in praznikih ipd. Dežurstev, obiskov na domu in drugih občasnih delovnih obveznosti, ki se menjujejo in nimajo značaja stalnosti, ne bi mogli vštevati, ker jih ni mogoče predvideti vnaprej. Dela prek polnega delovnega časa ni mogoče predvideti vnaprej in ga v nadomestilo ni mogoče vštevati. Če je v času pred nastopom porodniškega dopusta oz. dopusta za nego in varstvo otroka upravičenec opravljal dalj časa delo preko polnega delovnega časa se je to gotovo odrazilo v njegovi delovni uspešnosti. V tem primeru je to upoštevano v skladu z drugim in tretjim odstavkom 1. člena sporazuma. Isto velja za tisti del dežurstva, ki se opravlja preko polnega delovnega časa. SPOROČILO SODELAVCEV Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem svojim sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Posoda, (skladišče gotovih izdelkov) za Izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki mi bo nepozaben spomin. Vsem pa želim mnogo uspehov In medsebojnega razumevanja. Še enkrat hvala' Marija VREČAR Ob odhodu v pokoj se Iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam Iz službe kontrole kvalitete in TOZD Posoda za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki mi bo trajen spomin. Vsem v delovni organizaciji želim še mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Marija KRANJC Odšli v pokoj COCEJ Stanko (15.12.1929) - TOZD Posoda, obrat kovinske predelave. Zaposlen v EMO od 1.8. 1944. Upokojen 31. 10. 1987. OVTAR Anton (25.9.1935) - TOZD Posoda, skladišče gotove posode. Zaposlen v EMO od 2.11.1961. Upokojen 12. 10. 1987. KRAJNC Marija (20. 6.1930) - DSSS, služba kontrole kvalitete. Zaposlene v EMO od 16. 7. 1956 do upokojitve 29. 6. 1987. POHAJAČ Ivan (15. 8. 1931)- DSSS, področje materialne oskrbe (garaža). Zaposlen v EMO od 26. 3.1947 do 6. 11. 1953 ter od 1. 12. 1957 do upokojitve 9. 9. 1987. Poostriti odgovornost za zdravo prehrano med delom Svet za delovne in življenjske razmere delavcev je 16. 9. skupaj s Prehranskim svetom obravnaval nekatera aktualna vprašanja, vezana za prehrano delavcev med delom. Oblikovanje končnega sklepa o vzrokih in posledicah zastrupitve s hrano v Delavski restavraciji Gaberje v avgustu t. I. so preložili na eno prihodnih sej, ko bosta pridobljena inšpekcijski zapisnik in strokovna ekspertiza Centra za socialno medicino in higieno. Že sedaj pa vztrajajo na poostrenem inšpekcijskem nadzoru vseh obratov organizirane prehrane delavcev med delom. Sprejeli so tudi oceno o kakovosti priprave in ponudbe obrokov hrane med delom, kot jo je predložil Center za socialno medicino in higieno. Zakrbljujo-či so podatki o nesnažnosti kuhinj oz. objektov družbene prehrane in o slabih higienskih navadah ter neosveščenost osebja, ki pripravlja hrano. Kalorična vrednost obrokov je v tretjini primerov previsoka, v nekaj več kot polovici primerov pa je vsebnost maščob prevelika. Sindikalnim organizacijam bomo ponovno priporočili večji samoupravni nadzor pri pripravi in vsebini prehrane. Oba sveta sta soglašala, da se dopolnijo sedanje družbene usmeritve, ki zadevajo organizirano prehrano delavcev med delom. Tako naj se natančneje opredeli lastni delež delavca k dnevnemu obroku, poveča odgovornost poslovodnih in strokovnih delavcev, dosledno ukine možnost trgovinskih nakupov na prehranske bone, podrobneje opredelijo izjeme s pravico do gotovinskega izplačila regresa, uveljavi sankcije za nespoštovanje dogovorjenih družbenih usmeritev ob zagotovitvi ustrezne kontrole po pristojnih organih (ne po sindikatu!), izpopolni strokovna podlaga za pripravo le dveh tipov obrokov (lažji, močnejši), sprejmejo ustrezne davčne olajšave za gostinske organizacije, ki pripravljajo obroke organizirane prehrane za delavce, praviloma uvedejo abonentski odbori - komisije v vseh OZD z lastnimi obrati in pri gostinskih OZD, omogoči in pospešuje sovlaganje v razširitev in posodabljanje obstoječih obratov družbene prehrane in s tem omeji ali prepreči nepotrebna gradnja novih, uvede, kjer je to mogoče možnost nudenja zajtrka za delavce ter kosila za delavce in upokojence ter njihove svojce, seveda ob plačilu ekonomske cene. Zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi najine drage mame Neže ŠTOR se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in sodelavkam v Vodstvu DO, direktorjem TOZD, Področju oskrbe in proizvodnje, prodaje in TOZD Emokontejner za darovano cvetje, pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoča hčerka Rozika In sin Franci z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in starega očeta Mirka GOLOBA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Radiatorji za izraze sožalja, za izkazano pozornost in spremstvo na njegovi zadnji poti v prerani grob. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči sin Mirko z družino ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame Jožefe ŠKOFLEK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz TOZD Posoda za darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Branko z Eriko ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Marije KOROŠEC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Orodjarna za izraze sožalja, darovana venca ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča sinova Herman in Alojz Bolezeh je zmagala nad neomajno voljo do življenja In dela Franca Seleša. V družinskem krogu smo se od njega poslovili 29. X. 1987. Celje, 2. XI. 1987 Žalujoči vsi njegovi Srečanje z Abrahamom Pred nedavnim je praznoval 50-letnico Drago Fri-dau, sodelavec, ki je našemu kolektivu zvest že dolgo vrsto let in sicer vse od maja 1961. leta dalje. Njegovo delovanje pa ni omejeno samo na operativno delo v TOZD Posoda oziroma surovinski obrat, ampak je znan tudi kot predan in zaslužen delavec na področju gasilske dejavnosti v naši DO. Njegova široka aktivnost na tem področju je bila zapažena tudi izven meja tovarne, za kar je prejel tudi vrsto pohval in priznanj. Seveda pa moramo ob tem pripomniti, da ob vsem tem ni nikoli zanemaril svojega »osnovnega« dela, da je znan po svoji natančnosti in preudarnosti ter cenjen med sodelavci. Ob njegovem življenjskem jubileju mu čestitamo tudi mi, hkrati pa mu želimo veliko zdravja, predvsem pa zadovoljstva na delovnem mestu ter seveda veliko osebne sreče. FRIDAU Drago (29, 9. 1937) - TOZD Posoda, obrat kovinske predelave. Zaposlen v EMO od 5. 5. 1961. Kadrovske vesti OD 1. 9. 1987 do 30. 9. 1987 Sprejeti na delo: MLAKAR Slava, JELENC Jožica, ŽIBRET Milena, JEKL Sonja, PINTAR Zdenka, KROFLIČ Bogomir, PO-HOLE Bojan, GORENŠEK Janko, ZDOLŠEK Marjan, BEDNJIČKI Marko, PRIVŠEK Cvetko, PONDELAK Jože, GOLOGRANC Jožef, SEBIČ Dušan, JURAJA Damir, KOS Robert, PODVEZANEC Bernard, DRAČ Marko - vsi T OZD Posoda; ČAKŠ Janja, PETELINŠEK Peter, LOBE Marko, ANDREJAŠ Roman, ŽENKO Miran - vsi DSSS; DIMEČ Jože, ČERENJAK Gregor, VERDEV Ivan, TISELJ Matjaž, HODNIK Matjaž - vsi TOZD Orodjarna; OTROČAK Silvo, ROMIH Matjaž, ROMIH Aleksander, BEDNJIČKI Aleš, OBLAK Alojz, CMEREŠEK Marjan, ŽUPNEK Jožef, KOCMAN Srečko, KOVAČ Edvard, BLAZINA Marko, DURAKOVIČ Iztok, MEHLE Marko, BREČKO Mitja, ZANDOMENI Mitja, SLADNJAK Vlado - vsi TOZD Kotli; SITAR Bojan, ROBIČ Aleš -oba TOZD Kontejner; VOGA Janez, OGRIZEK Bogdan, GORŠEK Mitja, KAMENŠEK Peter, DOBRŠEK Franc - vsi TOZD Vdrževanje; SENIČAR Jernej, GOBEC Avgust, ŠTORIČ Zoran, ŠKORJANEC Ivan, DOLER Franc, HRVAČANIN Miroslav, ŠALE Peter, GRUBER Marko - vsi TOZD Radiatorji; PEČEK Franc, ISKRAČ Rudi - oba TOZD Frite. Iz DO so odšli: HRIBERNIK Bojana, SLEMENIK Džureta, SLAPNIK Ljudmila, GOLEŽ Terezija, AHTIK Andrej, ŽNIDER Vlado, MOHAR Anton, PALISLAMOVIČ Huse, POGLADIČ Franc, PIRC Rudi, KOTNIK Matjaž, HARINSKI Vinko, LORBEK Milan, MUŠKATEVC Igor, PEČNIK Branko-vsi TOZD Posoda; SKALE Darko, HUDEJ Franci-oba TOZD Vzdrževanje; ZALOKAR Marjan, BRAČUN Silvo, AMON Drago, MASTNAK Martin - vsi TOZD Kotli; ARNAUTOVIČ Sulejman - DSSS; JOSIPOVIČ Ljubi-sav - TOZD Kontejner; PLAHUTA Viljem - TOZD Orodjarna. Upokojili so se: BELINA Anica (17. 5. 1935-14. 9. 1987), ARČAN Marija (31.8.1932-31.8.1987), VREČAR Marija (19. 9.1937-18. 9.1987) - vse TOZD Posoda; GORIŠEK Marija (3. 2.1955-2.9.1987) - TOZD Kontejner; POHAJAŠ Ivan (15.8.1931-9.9.1987)-DSSS-nabava; LIPOVŠEK Alojz (3. 9.1936-14. 9. 1987) - DSSS - kontrola. Umrl: MLINARIČ Nikola (26.4.1940-18.9.1987) - TOZD Radiatorji Premeščeni iz TOZD v TOZD DŽAKUŠIČ Aleksander iz posode v frite; KRAJNC Danilo iz posode v radiatorje; PECL Hermina iz posode v DSSS - kontr.; POZNIČ Slavko iz odpreski v DSSS - PT; Orlčnik Ana iz odpreski v DSSS - PT; IVANČIČ llija iz DSSS v vzdrževanje. Poročili so se: DOLAR Milena- KOŠIR TOZD Posoda; BEVC Pavla - PRISTOVŠEK-BEVC DSSS. Sprememba priimka: TRŠAVEC Neža - MOLAN TOZD Posoda. POSLOVNI DNEVI EMO '87 Humor »Pomerite to obleko. Zadnji krik mode je...« »Saj bi jo vzela, vendar se bojim...« »Česa?« »Zadnjega krika mojega moža...« -0- Starejši Gorenjec se je utopil, njegov prijatelj pa izreka sožalje mladi vdovi: »Revica tako sami boste zdaj.« »Niti ne, saj mi je zapustil več milijard.« »Glej, glej, kdo bi si mislil, saj ni znal ne pisati, ne bra- »Pa tudi plavati ni znal,« je z zvitim nasmeškom dodala mlada vdova. -0- »Pomisli prijatelj, kako neumno zaročenko imam. Dve leti že dela na oddelku za preservative in še vedno misli, da so to spalne vreče za miši!« -0- »Poslušaj, slišala sem, da je tvoj mož našel v omari tujega moškega.« »Daj no, to je samo natolcevanje. .. « »Zakaj pa se potem ločujeta?« »Tisto ni bil nobeden tuj moški, ampak njegov prijatelj.« -0- »Tako, zdaj mi je pa vsega dovolj. Utopila se bom. Skočila bom v vodo in tudi psa bom vzela s seboj!« grozi žena. » Ne pride v poštev. Pes bo ostal!« -0- »Kateri mesec ima 28 dni, Mihec?« »Vsi tovarišica, nekateri še več!« -0- »Mi pomagate prosim čez cesto... « prosi starejša ženska mladeniča. »Seveda. Ali stanujete v hiši na drugi strani?« »Ne. Tam sem parkirala moped.« -0- »Koliko vrst pajkov poznaš Petrček?« »Dve vrsti tovarišica.« »No pa povej... « »Črno vdovo in tistega, ki nam je včeraj v Mariboru odpeljal avto.« -0- »Upam, da sem vas reši! prepričanja, da ste Sophia Loren...«reče psihiater pacientki. »Najlepša hvala doktor. Račun pa, prosim, pošljite Carlu Pontiju.« -0- Francelj se pelje z vlakom in na vsaki postaji skoči iz njega in steče v postajno poslopje. Vlak se že premika, ko ves zadihan spet priteče v kupe. Sopotnik ga nekaj časa začudeno gleda, nato pa ga le vpraša zakaj na vsaki postaji leta ven. »Veste, zdravnik mi je rekel, da imam slabo srce in me lahko vsak trenutek zadane infarkt... Zato na vsaki postaji skočim dol in kupim karto do naslednje... « »Ne, Drago, ne spustim te v posteljo, dokler mi ne obju-biš, da se bova poročila... « »Ampak, Vlasta... « »Vlasta gor, Vlasta dol, obljubi! Doslej sem še od vsakega to zahtevala. To so principi... « -0- »Je bilo na seminarju zanimivo?« »Je...« »Je naš direktor govoril?« »Je...« »O čem pa?« »Tega pa ni povedal... « -0- Pred telefonsko celico je dolga vrsta ljudi. V njej že dolgo stoji moški, ki ne spregovori niti besedice. Končno eden čakajočih odpre vrata: »Oprostite, če ne govorite, bi lahko kdo od nas...« »Motite se,« odvrne doslej molčeči mož, »govorim z ženo.« -0- »Očka, kaj je angel?« sprašuje Mihec. »Veš to je pešec, ki je prepozno odskočil.« -0- »Imate naftalin?« »Imamo, koliko vrečk pa ga želite? Vrečko, dve?« »Dajte mi dve vrečki!« Naslednjega dne pride Lojze spet v trgovino... »Imate še kaj naftalina? Dajte mi še dve vrečki!« »Zakaj pa ga potrebujete toliko?« zanima prodajalca. »Veste, z vsako kroglico pa res ne zadenem molja!« -0- »Zakaj jokaš fantek?« »Izgubil sem se.« »Kje pa stanuješ?« »Ne vem, ravno danes smo se preselili... « »No pa povej kako se pišeš?« »Tudi ne vem. Mama se je danes poročila... « -0- »Uh, koliko časa se že nisva videla... « »Da kakšnih deset let bo.« »In kako živiš?« »Kar v redu. Oženil sem se in imam šest otrok.« »No, torej si še vedno tak, kot si bil v šoli. Priden, ampak precej nepazljiv.« ti! — Spet prekinitev dela? — Ne, naslonitev na lastne sile! Rešite za zabavo FlLMSKJ ISMJ-EC. C3L „blNASTtte" NA SHIP C3^) op&EA RICHARD» S.TRAUSA NORVEŠ. FILNSKl) ICRAVKA ULLMANil MESTO NA PORTOS- ALSKEM OTOM E VAT1AW1KU i/VANofo zuteiejUoT- OW«OE TOPOVSKI NAbOJ SI3WM- WAVSKI OftObli tvutše ČASOVNO ObCOfcJE lMt PRVE SLOVEN. filn.igmv. KRAVAWE PRED NAŠIMI UKREPI bi 0NENEU AtJfifESU FILMSW l&RALEC, Hli 55 ¿»-l? NOETOVA ib ARKA mesto RifVuiipt ETIblN KftlSIAN ZDR/WA RASTLINA HLDOSKI HRAST M Ml® NARIMRSIfl TEKSTILNA TOVARNA tniwor Pl DAČA STAMP siov/vjov &ERS0V V0TSIA0- VoMA t Iflf ŠTEVILA) TTSWUIW IŽVoba/ Mi M@