Političen list za slovenski narod. P« poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto i3 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vec na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. '2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne. Štev. 249. V Ljubljani, v soboto 31. oktobra 1885. Ujetnik XIII. Govor poslanca Klima v X. seji državnega zbora 20. oktobra 1885. (Konec.) Preden končam, usojam si še na jedno točko v adresi manjšine opozoriti. Gospoda moja, britko se pritožujete o vplivanji na volitve, o zatiranji manjšine in o njenem nevgodnem položaji. Prav rad Vam to potrdim in z manoj vsi, kolikor nas je tukaj na desni, kajti več ali manj vemo to že vsi iz lastne skušnje. Položaj v manjšini biti, je v resnici neprijeten in bo vedno več ali manj neprijeten ostal. Ce je pa že položaj taktične manjšine tako nevgoden, kakošen moral je še le biti oni tiste manjšine, ki si je bila svesta, da zastopa v resnici večino naroda, pa je le po umetnih spletkah bila v manjšino obsojena. (Dobro! na desni.) Tako so si znali zastopniki Nemcev, kterih je pri nas samo 4°/0 s pomočjo poprejšnje vlade in z razuimi sredstvi, pa tudi naravnost s ponarejanjem in vničevanjem volilnih listov (Oho! na levi.) v deželnem zboru si priboriti večino nad zastopniki slovenskega naroda, kterega je 96% (Čujte! čujte! na desni.), ktero so tudi celili šest let imeli. Prav tako godi se še sedaj v Istri, kjer v deželnem zboru zastopniki laške manjšine gospodarijo nad zastopniki slovanske večine. Ravno take razmere so na Moravskem in morda še kje drugod. Združite toraj, gospoda moja, svojo delavnost z našo, da odpravimo ta nevgodni položaj, in da se bodo zastopništva spravila v ono resnično razmerje, ki vgaja pravemu številu prebivalstva in drugim razmeram. (Dobro! na desni.) Potem ne bo tako neprijetno biti v manjšini in tudi naša večina se bo takoj lahko poslužila tiste zmernosti, ktero nam vsem priporoča prestolni govor in ktero nam tako odkritosrčno obeta adresa večine. Ge pa večina vidi, kako da manjšina vedno na vsak srečen slučaj pazi, le da bi se ji posrečilo zopet do večine vspeti se (Na levi ugovarjajo; Pickert: še ne mislimo ne!), s ktere bi nas potem pestila, potem, gospoda moja, bodete že, če že ne oprostili, pa vsaj razumeli, da Vam večina tudi ne more vsega od kraja zaupati, temveč mora se vedno skrbno čuvati pred Vami, da se ji zavoljo lastne dobrosrčnosti ne bo zgodilo, kakor tisti lesici, ki je ježa v svojo duplino sprejela in jo je ta konečno v zahvalo pod kap posadil. Gospoda moja, vsem Vam so znane besede starega Oatona, s kterimi je pričenjal in završeval svoje govore v rimskem senatu, kjer je že marsikak senator zarad večnega: „ego vero censeo" ne-voljno z glavo majal. Tudi tukaj v tej veliki zbornici bo že ta in oni nevoljen, da se leto za letom vedno stara pesem o ravnopravnosti narodov ponavlja. Priznati Vam moram, da je meni samemu že zoprna in da bi mi bilo mnogo ljubše, ko bi bilo te neljube naloge vendar že enkrat konec. Toda, kakor je stara zgodovina Catonu pravico pripoznala, tako bo prišel za nas čas, ko se bo oživelo splošno prepričanje, da je le tista politika prava in v resnici avstrijska, ki si je zapisala na svoj program ravnopravnost narodnostij in dežela in prevzela enako skrb za njihove gmotne in duševne koristi. (Dobro! dobro! na desni.) Ta program obsega pa najvišji prestolni govor, adresa večine sprejela ga je pa z vso odločnostjo in odkritosrčno. Prav tako, gospoda moja, sezimo si prijateljsko v roke, da ga hočemo vzajemno izvrševati; saj se vendar nismo zarad tega zbrali v tej veliki zbornici, da bi se med saboj prepirali in z očitanji obsipali, temveč, da se združimo na skupno delo za blagor narodov, kar je tudi gospod predgovornik iz oue strani priznal. Narodi, ki so nas semkaj poslali, pričakujejo od nas vspešnega in plodonos-nega dela ter jim tako strastne izjave, kakor smo jih včeraj čuli v tej veliki zbornici, izvestno niso prav nič všeč. (Dobro! dobro ! na desni.) Popri-mimo se toraj z združenimi močmi te hvaležne na- loge; kedar se nam bo z božjo pomočjo v resnici posrečilo srečno rešiti dano nalogo, tedaj se bode povrnil zopet v Avstrijo notranji mir; tedaj vriskali nam bodo narodi nasproti brez razločka ali Nemci ali Čehi, Poljaki ali Rusnjaki, Lahi ali Slovenci, Hrvatje ali Rumunci; vsi brez razločka pozdravljali bodo nas veselega srca kedar se bomo povračevali domii, dobro vedoč, da smo dovršili dobro delo, ki bo naši ljubljeni Avstriji na slavo, našemu prevzvi-šenemu vladarju na zadovoljnost, našim narodom na korist, možem pa, ki so ga srečno dognali, naj že bodo ktere narodnosti koli, na čast! (Živahna pohvala in ploskanje na desni.) Politični pregled. V Ljubljani, 31. oktobra. Notranje dežele. Spomenica o žalostnem položaju koroških Slovencev izročila se je na Dunaji od slovenskih poslancev ministerstvu. Prišla je v roke naučnemu ministru, ki jo je poslal v presojo c. kr. deželnemu svetu koroškemu v Celovec. Kaj se bo ondi ž njo storilo, si pač lahko mislimo. Nemški časniki, kterim se to že zopet velika krivica, Nemcem storjena, dozdeva, se nadjajo na vsak način, „dass sie die gebührende Behandlung und Abfertigung erfahren werde", toda ne na podlagi člena XIX temeljnih postav, temveč na podlagi dosedanjih običajev, kakor se je s slovenskimi spomenicami in sploh z našimi težnjami v nemških krogih postopalo, če se na tako slovensko ulogo napiše na Dunaji: „zur Berichterstattung", se toliko reče, kakor da se to ne zdi verjetno, kar spomenica piše, temveč je treba čuti poročilo in mnenje nasprotne, nemške stranke. To se zgodi in glas poslednje je vselej določilen. Na podlagi teli skušenj toraj sklepamo, da se koroškim Slovencem ne bo še kmalo na bolje obrnilo. Velika konečna obravnava, ki se je nedavno pričela pri c. kr. okrožni sodniji v Kraljevem graduu listek. Ha vseh Svetnikov dan. Dan se krajša, solnce zgublja svojo gorkoto, zadnji rumeni lističi padajo z drevja. Prirodi oma-gujejo moči, bliža se zimskemu spanju in kmalu jo bo zagrnila snežna odeja Pojemajoča priroda ti kliče: vse na svetu je minljivo in minljiv si tudi ti, človek. In da bi ta prirodni klic veči vtis na te napravil, te pelje sveta cerkev o tem času na grobove tvojih ranjih sorodnikov, prijateljev in znancev. Povsod ti doni na srce: Memento mori, ne navezuj se na svet, na minljivost, zapusti egoizem, kajti kmalu se boš moral ločiti od vsega posvetnega in se zadovoljiti z ozkim prostorom v črni zemlji. Tužen jo god Vernih duš, neizrekljivo tužen ali 011 je ob enem tudi veličasten, ker jo v zvezi s praznikom vseh Svetnikov. Pri Bogu se vesele ne-številne vrste vekomaj blaženih, ki so bili ali precej po smrti, ali pa po prestani kazni v vicah v nebesa sprejeti. Tje moraš tudi priti, tje ti kaže pot krščanska trobojnica; vera, upanje in ljubezen. Vera nam pravi, da smo za nebesa vstvarjeni, da je naša duša neumrljiva in da bo enkrat tudi telo vstalo iz groba k večnemu življenju. Upanje nas uči, da smemo trdno pričakovati, da bomo tudi mi k izvoljenim nebeščanom prišteti. Ljubezen nam pa zatrjuje, da se bo naše upanje vresničilo, ako na tem svetu enako svetnikom živimo, namreč, ako ljubimo Boga čez vse in svojega bližnjega kot samega sebe. Priroda se bo iz zimskega spanja vzbudila in bo zopet cvetela; ona se bo na novo oživila še velikokrat. Kolikokrat? Tega mi ne vemo, a to pa dobro vemo, da bomo mi ravno takrat, ko bo priroda za večno preminula, vstali k večnemu življenju. Kako velik si toraj ti, o človek, kako vzvišen nad vnanjo prirodo! Kako sramotno bi bilo, ko bi priroda vodila tvoje misli, tvoje početje, ko bi ti služil prirodi! Ti si gospodar, ona je tvoja postrež-nica; pomagati ti mora, da dosežeš svoj vzvišeni namen. Ti si vzvišen nad minljivo pravdo, ti si v občestvu Svetnikov. Blažene duše so se ločile od tega sveta ali od tebe se niso ločile, s teboj so vedno v zvezi. Ta zveza je zdaj nevidna, ali one prosijo vedno usmiljenega Boga, da bi ti po smrti prišel ž njimi v vidno zvezo. Zato moraš tudi ti občestveno ali društvene dolžnosti spolnovati, častiti moraš svetnike in moliti za duše v vicah. To mora biti tvoj ponos, da si v taki družbi. Blažene duše ljubijo Boga in Bog jih neskončno ljubi, one se ljubijo med seboj in ljubijo tebe. Ljubezen nikdar ne mine. Ali ljubezen se mora že na tem svetu začeti, ako se tii ne začne, se nikdar ne začne. Blažene duše so se v sveti ljubezni ločile od tod in onkraj groba se je njih človeška ljubezen spremenila v angeljsko. Ako hočeš ti vekomaj ljubiti in ljubljen biti, moraš že takraj groba sveto ljubezen imeti. Tvoja duša, ki je od Boga in za Boga vstvar-jena, dobiva svoje blaženstvo le iz ljubezni božje, s ktero je nerazločljivo spojena ljubezen do bližnjega. Ljubezen do bližnjega je ljubezni božji enaka, ona je ena in ista ljubezen, ki se najprej povzdigne do Boga in se z močjo, ktero dobiva v tej višavi, v naj-čistejih valovih razliva čez vse ljudi, ki so, kakor ti, po božji podobi vstvarjeni, in ki imajo, kakor ti, namen, Boga spoznavati in vekomaj v njem v ljubezni združeni živeti. Ljubezen do bližnjega je dalje na enaki stopinji z ljubeznijo, ktero moraš imeti ti do samega sebe. S tem se pravo in delokrog vsacega posameznika ne pripoznava samo, ampak se tudi vtrjuje z ukom o edinstvu vseh v Bogu. Ljubezen do samega sebe je z ljubeznijo božjo zavarovana, da ne išče svoje sreče v tvarinskem vživanji in da^e*™-^ ne potopi v morji počutuih strasti in v ljubezni do \ bližnjega ima potrebno ograjo, da se harmoniji V .»/j * 1 »A - f V"***« •* zarad tarnarsklh neredov v Kraljevem dvoru, spravila je na dan, kdo da je v to poprej vrlo mirno mesto zanesel nestrpljivost in narodnostni prepir. V Pragi živi ta mož, za Šmeykala se pa piše. Silno ga je v srce bodlo, da v Kraljevem dvoru, v Arnovem in po tisti okolici ljudje še vedno mirno žive Čeh poleg Nemca, kristjan poleg žida. Kaj je storil Smey-kal temu nasproti? Nekega mladega Dunajčana, 251etnega Mandelua, ki je bil ondi v neki tovarni za ravnatelja, je nahujskal, da mori on „nemško reč" ondi v roke vzeti, sicer se bo skisala. Če si bo prizadeval, da spravi Nemce kviško iz svoje vnemarsti, obljubil mu je, da ga spravi v Liberško trgovinsko zbornico, pozneje pa še celo v deželni in državni zbor, kjer Nemci ravno sedaj odločnih in delavnih mož tako krvavo potrobujeje. Da kaj takega Mandelnu ni bilo treba dvakrat velevati, se samo po sebi razume. Šmeykal mu je pokazal prst, Mandl je zgrabil takoj za celo roko. Kakor hitro sta se s Smey-kalom do dobrega zmenila, peljal se je Mandel takoj na Dunaj, da se je ondi z nemškimi kolovodji pomenil. Vrnivši se domu je rekel: „Odslej bom drugače postopal; v politiki bom začel štrene mešati, v deželni in državni zbor se bom dal voliti, kajti Nemci v Kraljevem dvoru imajo jako mogočnega pokrovitelja." Od sedaj je bil v Kraljevem dvoru med Čehi in Nemci ogenj v strehi. Kar domači rogo-vileži od Mandelna nahujskani niso zamogli storiti, pomagali so jim povabljeni iz bližnje in daljše okolice. Iz tega se zopet vidi, kdo hujska in komu je na tem ležeče, da v Avstriji še ne bo notranjega miru, kterega bi tako krvavo potrebovali. Nemci so, kterim ob mednarodnem prepiru pšenica zori in ga zato tudi iščejo. To se je tudi v državnem zboru odločno pokazalo. Saksonsko luteransko društvo „Gustav Adolf Verein" sklenilo je Knotzovi želji po svojih močeh vstreči. Knotz je namreč v državnem zboru rekel, da je njemu in njegovim nemška narodnost nad katoliško vero, in da če bodo Nemci po Češkem videli, da si katoliški duhovniki prizadevajo nemške kraje poslovaniti, prestopili bodo k staro-katolikom, če treba pa tudi k luteranom. Mož si morda ni mislil, da bo dobil tako hitro izvrševa-telja za petami. Luteransko društvo „Gustav-Adolf" izjavilo se je pri svojem letošnjem jesenskem glavnem zboru, da hoče to nalogo z veseljem prevzeti in kolikor mogoče severo-česke zemlje" poluteraniti. Tudi pomagačev ima pri tem poslu, kakor mravljincev. „Ortsgruppe" nemškega „Schulvereina" postavile so se mu na razpolaganje. Ali ni to že začetek poprnsovanje Avstrije? Sedaj, ko so veliko-nemški kričači avstrijsko domoljubje nemških Pemcev že v resnici več nego v dvomljivo luč spravili, hočejo mu vzeti še to edino vez, ki ga druži s katoliško Avstrijo! Kakoliško vero namreč, d a se bo potem ob svojem času lahko reklo: „Mi smo edini po veri in narodnosti s Prusijo in Prusiji hočemo podaniki biti." Prav nič druzega nima tako postopanje na mislih, kakor odcep nemško-českih pokrajin od Avstrije in nadjati se hočemo, da se bodo slavni vladi vendar oči odprle, kam da „Scbul-verein" s svojim delovanjem prav za prav hoče. O Naumoviea se že več časa ni nič novega slišalo. Te dni odpovedal se je slovesno katoliški veri in je prestopil k pravoslavni. S tem je Naumovič natančno dokazal svoj značaj, da je namreč najbolje za človeka na tem svetu, če svoj plašč po vetru obrača. Naumovič je bil iz začetka jako goreč Poljak; uvidevši, da bi mu pri zatiranih Rusinih morda bolje neslo, obrnil je Poljakom hrbet in se je nespravedljivim Rusinom na čelo postavil. Ker pa mož tudi tukaj ni dobil zaže-Ijenih lavorik, obrnil je hrbet tudi Rusinom in pre- človeški družbi ne moti. Trojna ljubezen do Boga, do samega sebe in do bližnjega je vrhovno načelo, je podlaga, je gibajoča moč krščanske družbe. V ljubezni, s ktero se z Bogom združuješ, dobivaš nagib in mnč, da z neprestanim prizadevanjem in delovanjem skrbiš za svoje popolnjenje in se žrtvuješ za bližnjega. V tej požrtovalnosti se kaže moralična visokost posameznega in iz te požrtovalnosti izvira sreča človeške družbe. Kjer spoznavajo ljudje svoj namen, tam ni napuhnenih učenjakov, tam ni niti sebičnih bogatinov, niti nezadovoljnih revežev. Krščanska ljubezen je ona solidarnost, ki objema vsa človeška bitja na zemlji in ki človeška bitja združuje z dušami v vicah, s svetniki in z najpopolnejšim bitjem. Krščanska zveza je prenovila zemeljsko obličje, ona prestvarja tudi zdaj tam, kjer je živa, solzno dolino v raj, in ona deli tistim, ki jo tii imajo, nebeški raj, kjer se zopet vsi združujejo, ki so bili tii v Bogu združeni. Le moli za uboge duše v vicah, le časti svetnike, ali ne pozabi na svojo za Boga vstvarjeno dušo, ne pozabi bližnjega, ki v dušnih in telesnih potrebah zdihuje. Hodi ponosen, da si v občestvu svetnikov, vodi naj te krščanska ljubezen in živel boš tii in tam v rajski solidarnosti. B—c. stopil k pravoslavnim Rusom, kteri mu bodo menda v Lvovo svojo župnijo izročili. Ta služba, pravijo, da dokaj nese in se je tako nadjati, da je Naumovič srečno prijadral v varno luko, kjer bo sedaj miroval. Naprej vsaj ne more, če ne misli židovski rabinar postati. Yuan)« države. „Status quo ante", to je točka, okoli ktere se vsa balkanska politika cele Evrope suče . vzemi v roke kterikoli časnik, povsod te v oči bode „status quo ante" (položaj,v kakor je bil pred revolucijo v iztočni Rumeliji). Že druga konferenca zbira se v Carigradu, ki tudi nima druzega namena, kakor na Balkanu napraviti „status quo ante". Bolgari, če ne bo drugače, ga bodo tudi obljubili in celó formalno sprejeli. To bo pa tudi vse, kar bo konferenca dosegla. Zakaj? Zato, ker ji manjka tiste sile, ki se ji pravi izvrševalna moč, izvrševalna oblast. Kje je država, ki bi jo prevzela ? Morda Avstrija? Morda, veliko bolj gotovo pa ne! Avstriji bi sicer kazalo to nalogo prevzeti, ob enem pa do Soluna pomakniti se, ko bi ne bilo drugih tukaj, ki bi jo na tem potu ovirali. Rusija, pravijo, da bi je ne pustila nikdar v Solun. Da bi pa Avstrija kar tako kostanj pobirat šla iz žarjavice za druge, tega pa ne bo storila, dokler se bo le še z jedno mislijo spominjala Schleswig-Holsteina. Ali morda Rusija? Morebiti, če bi ji Evropa dopustila. Brez dovoljenja Evrope se pa Rusija ne bo nikdar v nevarnost podajala, ker dobro vé, da ne bi prav nič opravila. Najbližnji sosed je potem Turčija. Ali bo morda Turčija z mogočno in jekleno roko segla v iztočno-ruinelijske homatije? Ta pa še najmanj. Turčija se zmage njenih oboroženih čet ravno tako boji, kakor pa njenega poraza. Saj še ni pozabila, da je ravno zmaga pri bašibozukih njenih bila, ki je taiste tako opijanila, da so kakor podivjani klali in morili po Bolgariji, kar je potem Ruse pred San Stefano pripeljalo, kar bi jim bilo tudi čarigrad v roke dalo, ko bi ne bila Evropa svoje sitnosti stresati jela. Tega Turki niso pozabili in pač dobro vedó, da bi se zmagoslavni turški oddelki takoj v sovražnikovi krvi, v boji in po nedolžnem preliti, valjati jeli, kar bi pa zopet Rusa na noge dvignilo. Zarad tega tudi Turčija ne bo rada kaj na svojo roko pričela. Da bi se pa ktera bolj oddaljenih velesil za to ogrela, na to pa še misliti ni. Vsa konferenca bo imela toraj svojo dobro in hvalevredno stran le edino za diplomate, da se bo lahko reklo: koliko da so si prizadeli, koliko da so storili; to bo pa tudi vse. Iskra na Balkanu tlela bo pa še vedno nad polnim sodom smodnika, kterega bo ob svojem času, prej ali pozneje, to ni ravno tolikega pomena, na široko raznesla, da se bo ogenj cele Evrepe prijel. Za tisti trenutek bilo bi velike važnosti avstro-rusko prijateljstvo, ktero si moramo ohraniti. Na Srbskem pravijo, da je vse delo poslancev v Carigradu ničevo. „Srbska ne more meča v nožnico vtakniti, prej, da kaj doseže." Da je položaj prav siten, lahko verjamemo, prva gorečnost je bila vendar nekako nepremišljena in prenagljena. Je že mogoče, da se stvar na Balkanskem poluotoku ne bode zdržala; pri mnogih bolnikih se stvar tudi ne dá zaprečeti, vendar odlašajo povsod, kolikor morejo. Aleksander Battenberg, knez Bolgarski povrnil se je 16. t. m. v Sofijo, kjer ga je narod z nezmerno navdušenostjo sprejel. Nagovoril ga je predsednik mestne občine g. Slavelkov rekoč: „Gospodar! Meščanstvo glavnega mesta se je zbralo, da Vam kliče dobro došli! Ko ste se nedavno le malo časa med nami zadrževali, zbrali so se meščani, da Vas zagotovijo svoje ljubezni in globoke hvaležnosti, ker se v jako pomenljivem trenutku niste premišljali priznati dogodka združenja, ter da ste se postavili gibanju naroda na čelo. Gospodar, usluga se ne da ceniti, ki ste jo s tem korakom svojemu narodu in skupni Evropi storili. S tem da ste poslušali poziv bolgarskega naroda po obeh straneh Balkana ter hiteli, kamor je Vas klical, čuvali ste življenje, posestvo in mir naših someščanov, Evropi pa ste pustili časa zadosti, da bo lahko po mirnem potu rešila vprašanje, ki bi bilo sicer na Balkanu porodilo krvave boje. Nevstrašeno'nadaljujte pričeto delo; Vaš narod je z Vami z dušo in telesom. Ta narod se ne bo vstrašil nobene žrtve, da doseže svoj uzor — narodno združenje. To govorim v imenu vsega tukaj zbranega prebivalstva, da Vas pozdravim in Vara izrečem „dobrodošli"! Bolgari se bodo poprej žrtvovali, kakor pa dovoli, da bi jih še enkrat razcepili! Rajši hočemo z našo krvijo napajati zemljo pod nogami, kakor pa da bi se z našim do-volenjem iz novega raztrgale bratovske vezi, ktero ste Vi združili in sedanjo Severno in Južno Bolgarijo v jedno politično celoto zjedinili. Večni IJog Vas blagoslovi in ohrani na blagor združenih Bolgarov še mnogo let! Vladar, sprejmite izraz ljubezni, zvestobe, in hvaležnosti s pozdravom bolgarskega naroda. Bog poživi Vašo visokost, Bog poživi združeno Bolgarijo! Aleksander je nato odgovoril: „Someščani! Prisrčna zahvala prebivalstvu mojega glavnega mesta za izraze ljubezni in zaupanja v tem za našo državo tolikanj važnem trenutku. Združili smo se po soglasni želji obeli Bolgarij, da bi imeli obe tistega kneza in tiste postave. Mi nismo imeli in nimamo nobenih drugih sovražnih nakan do Turčije, pač pa smo pripravljeni za zjedinjenje naše domovine umreti. Podprt po Vašem zaupanji z mojo vlado vedno na to delam da bi se »am spolnila naša skupna želja. Bog je bil dosedaj naša pomoč in prav všeč mi je, da ste se tukaj zbrali, Vi, ki ste skupni domovini tako lep izgled dali. Bog nas do sedaj ni zapustil in prepričan sem, da se narodu želja po združenju vresniči." Grški velikošolci vstopili so skoraj vsi v armado in se bodo ondi šole še prej zaprle, kakor pa se bo v resnici vojska začela. Vse prostovoljne čete dobile so vojaške zastave. Povsod je šunder že kolikor toliko ponehal, le Grki si ne dajo dopovedati, da niso nič več tisti stari heleni, ktere še današnji svet občuduje, temuč komaj senea njihova. Sicer je navdušenje res prav hvalevredno, ki ga občutijo za svojo domovino, vprašanje pa je vsekako, ali bode tudi vstrajnost iu hrabrost temu primerna. Spanjska in Nemčija ste potrdili, da ste sprejeli zaupne nasvete, kar se tiče „Karolin". Glede pravnega vprašanja so baje ti nasveti vgodni za španjsko vlado, a dovoljujejo Nemčiji trgovinske koristi. Vendar ni nemogoče, da se bode to še kaj prenaredilo, kedar se zaslišite obe stranki. Izvirni dopisi. Iz Celja, 29. .oktobra. Naša „Vahterea" je jela v novejšem času, kakor je to že v pretečenein šolskem letu poskušala, strahovati Celjsko gimnazijo. Zadnjič je hujskala Celjane proti gimnazijskemu podpornemu društvu, „iz kterega se redijo le slovenski dijaki" ; podpihovala proti siromašnim slovenskim učencem, ki so prisiljeni, hrano prositi pri mestjanih; grozila se nadalje nad novimi slovenskimi gimnazijskimi profesorji, ki utegnejo s časoma „nemške gimnazijske učitelje popolnoma spodriniti". Da se vpira z vso močjo proti nameravani slovenski. paralelki v I. razredu, se razumeva samo o sebi. Danes je našla novo nevarnost, ktera preti Celjskim nemčurjem od strani gimnazije in ta je: slovensko petje pri gimnazijski božji službi v nemški cerkvi. Kakošno oskrunjenje nemške cerkve je pač to, da se drznejo dijaki vsako tretjo nedeljo prepevati med božjo službo v slovenskem jeziku! Cesar Franc I. je to nekdanjo mi no rito vsk o cerkev izročil Celjskemu mestu, da se v njej obhaja nemška božja služba, in dijaki se pre-drznejo hišo božjo oskrunjati „mit windischem Ge-sange" ! Kakor da se ne bi zraven gimnazijske božje službe, pri kteri se od nekdaj vrsti latinsko in nemško petje s slovenskim, opravljala v takozvani nemški cerkvi tudi božja služba za Nemce. Da bi se nje le „Nemci" res tudi bolj pridno hotli vde-leževati. Pa tem pisačem je malo mar za božjo službo, naj se že pri njej poje v slovenskem ali nemškem jeziku: ti ljudje hočejo le samo podpihovati nemške prebivalce v Celji zoper slovenske: to je njihova prva in poglavitna, edina naloga! Trdno smo prepričani, da merodajni gimnazijski krogi se za to hujskanje ne bodo zmenili ne; tudi naj našega Knotzovega organa s tem ne podpirajo, da v njem dajo tiskati vsakovrstne popravke ali naznanila. Očiščuj se v očigled sistematičnega in organiziranega obrekovanja, kakor se hočeš, opravil vendar ne boš nič! x. y. S Štajarskega, 29. oktobra. (Razne reči.) Kamorkoli človek v zadnjem času pride, povsod imajo ljudje važne razne reči na srcu, o kterih se navadno pogovarjajo ter vgibajo, kako da bi bile za-nje bolje. Kmetje se pegovarjajo navadno o letini in o slabih gospodarskih rarmerah, ki se tudi po boljših nočejo zboljšati, kajti z množino pridelkov pada jim cena, kmetovo plačilo pa ostane vedno enako, ali pa se še povekša. Rokodelci tožijo o pešanji obrtnij vsled prevelike konkurence po tovarnah in vsled slabega izdelovanja po nezanesljivih delavcih. Na kmetih je že skoro vsa obrtnija zginila razun zidarije in mli-narije, do kterih še mladi fantje največ veselja kažejo, ker se jih lahko in hitro naučijo ter si pri njih kmalo precej zaslužijo; bolj potrebne obrti, postavim pokrivačev ali sodarjev po vinskih krajih pa je že komaj za največo silo najti. Tu^li dobro iz-učenih krojačev, čevljarjev in kovačev je vedno manj, ker tisti, ki se teh rokodelstev dobro izučijo, skoro vsi v mestih ostanejo. Duhovnikom je jako na srcu že dolgo silno potrebno zvišanje kongrue, ki pa jim bržčas zdaj več skrbi in truda dela, kakor bo jim prineslo haska. Razmeram primerno zvišanje plač pri drugih stanovih gré veliko urniše iu glajše, kakor smo se zadnje dni lahko prepričali. Učitelji veliko trpijo z razposajeno niladiuo, pa vendar nočejo spoznati, da prej ne bo bolje, dokler se vsa šolska odgoja spet ne postavi na edino pravi temelj krščanske vere. In tako je še veliko reči, ki so različnim stanovom in ljudem na srcu, ter jim delajo veliko skrbi in truda. Najhujše pa se zdaj godi našim politikarjem, tako nemškim, kakor slovenskim; kajti doma in na tujem je toliko političnih dogodkov, da bi res bilo laže otrobe vezati, nego vse te dogodke po kakšnem političnem načelu presoditi in po vrednosti oceniti. Da samo nektere domače dogodke omenim: zakaj je baron Godel izstopil iz Hohenvvartovega kluba? Zakaj se na Mariborskem pripravnišču ne izpolnujejo ministerske naredbe? Zakaj smejo liberalui nemški listi, posebno štajarski brez konca in kraja hujskati? Zakaj se sme nepolitični „Schulverein" v vse politične reči mešati? Kako naj imenujemo tiste ljudi, ki so Slovenci rojeni, pa se med Nemce vrivajo, ker se besedi „nemškutar" in „nemčur" ne smete več rabiti? Zakaj bi na slovenski zemlji bil slovenski napis „sramota" ali „madež", kakor Celjska „Vahterca" trdi? Zakaj se po Slovenskem § 19. osnovnih postav še zdaj ne izvršuje? itd. „in indefinitum". Kdo bi vse vprašanja in dogodke navedel, ki zdaj našim in nasprotnim politikajem glavo belijo, in jo bodo, dokler se ne bodo vsi postavili na temelj pravičnosti: „justitia est regnorum funda-mentum". kolikor v gorenji Šleziji ruda sama na licu talilnic, iazven tega dobiva gorenja Šlezija od blizu cene in )rav dobre neizgorne gline, naše planinske cinkar-nice pa si morajo tudi neizgorno glino po visoki ceni in voznini deloma celo iz inozemlja naročevati. (Dalje prili). Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Dalo bi se misliti, da je opuščenje treh južno-avstrijskih cinkarnic omogočilo obema delujočima v Zagorju in Celji, da umnožite svoje izdelke. Mesto tega se je moralo tudi v teh dveh talilnicah delo ukrčiti in nekaj izdelkov v zalogo dejati, ker jih niste hoteli v zgubo prodati. Ne more se reči, da sta obe še deljujoči talilnici slabo vredjeni, pomank-Ijivo upravljeni, ali da slabo delate. Cinkarnice, katere so vrejeno topiti štajarsko in koroško cinkovico, ko se porabi trikrat ali štirikrat toliko goriva, kakor se rude stali, morale so se prirodno postavljati v najbližnj.i bližino od cinkovega rudarstva najmanj oddaljenih južno-štajarskih ali kranjskih premogo-kopov, oziroma poleg teh samih. Celjska in Zagorska talilnici sta sicer ob južni železnici, ali dobivanje cinkovice draži se izven visoke zeleznične vožnje še z ne malo voznino od rudnika do najbližnje železniške postaje. Plavži Celjsko cinkarnice so napravljeni po najnovejših skušnjah in tekmuje ta erarična talilnica gledé prihranjevanja goriva in pridobivanja kovine s cinkarnicami v Nemčiji, ktere kurijo z mnogo boljšim in veliko cenejim premogom; v Zagorski talilnici pa so plavži vrejeni bolj v porabo drobnega premoga, in ki vsaj nič manj ne izdeluje kakor Celjska. Vklub vsemu temu je morala Zagorska cinkarnica zadnje leto svoje delo polagoma utesniti, ker cinkove cene neprestano upadajo. V zadnjih desetih letih so cinkove cene od gl. 30.— za metercent polagoma upale na gl. 17.— iu najbrže niso dosegle še naj niže stopinje. To neprestano upadanje cen uzrokuje zlasti a) ogromno množenje neavstrijskega, posebno gorenješlezijskega pridelovanja surovega cinka, ki ima veliko prednost nad avstro-planinskim; b) visoka uvoznina, ki jo severne amerikanske države pobirajo od leta 1878 sem za surovi cink in njegove druge izdelke, da bi ščitile svojo še mlado obrt Pobira se uvoznina od surovega cinka v kosih, ka kor tudi v odlomkih l'/a cents za funt, t. j. 33'G dolarjev za angl. tono (ii 2240 funtov), kar d;i gl. 6.60 za 100 kg., in ta uvoznina se je za dalje ob novila dne 1. julija 1883. Posledok obeh teh činov je, da se uvoz an gleškega cinka v Francijo in nemškega v Avstrijo od leta na leto množi. Surovega cinka se je iz Nem čije uvozilo v Avstrijo 1881. leta 83.072 inetercen tov in 1882. 1. 92.577 metercentov. — Avstrijskega surovega cinka se je izvozilo le 5966 metercentov «d tega pa samo 1468 motorcentov planinskega iz i*»iiil>». Zvedel sem, da me hudobni jeziki po Ljubljani natolcujejo, da sem jaz tisti, ki je one dni, kakor je bilo brati po časnikih, s ponarejenimi pismi na ime mojega očma Jožefa Zor ca (po domačo „stari Dolinar") po postreščkih nekterim trgovcem in drugim premožnim ljudem skušal izvabiti po 1000 gold. in več ter jih za te zneske oslepariti. Ker je meni na mojem dobrem imenu in dosedaj neoskrunjeni časti vse ležeče, bodi tu naznanjeno, da bom vsacega, o kterem zvem, da razširja take obrekljive laži o meni, nemudoma tiral pred sodnijo. France Dolinar, posestnik v Švici ob Dobrovi. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 31. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5 % „ 100 ., (s 16 % davka) avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije...... London ....... Srebro ....... Francoski napoleond...... Ces. cekini .... . Nemške marke ... 82 gl. 50 ki 83 n-- n 109 „ 20 „ 100 S69 — [ 283 „ 50 „ „ 10 „ 9 n n Oill n 2 n 5 „ 93 „ 61 „ 50 „ r Otvorenje prodaj alnice. Podpisani s tem uljttdno naznanja, da je z današnjim dnem otvoril svojo novo usnjarsko obrt na Poljanski cesti št. 3 (nasproti Ktaro lii-nnilnice). Mnogobrojncmu nakupovanju se priporoča z odličnim spoštovanjem Franj o Seknster, (1) usnjar. ¡e dO let | na Dunaji obstoječa, sloveča velikotrgovska liiša J „pri dobrem pastirju" } („zum guten Hirten"), (i) ~ poprej Tinko Stroliscimeider na i^imaji, I,, Rothenthurmstrasse 14, razprodaja vso svojo zalogo pravega Brnskega suknenega "blaga iz ovčje volne v kosovih, ki za vsako obleko za gospode zadostujejo, in to za suknjo, hlače in telovnik, v vseh barvah posebno trdnih po sledečih silno nizkih a stalnih cenah: II. baže za celo obleko po 3 gl. 50 kr. I- )» 1) » 5) »> ^ )> 5> Uzorcev ne moremo razpošiljati, pač pa se zavežemo s tem javno, da sprejmemo brez ugovora nazaj, kar bi ne ugajalo. Blago razpošiljamo, ne da bi zavoj kaj računill, proti predplači svote ali pa proti povzetji. «•MM«M«mhim««MM<«HNN«MS Žo H7 let obstojema c. k. priv. tovarna za koče in plahte, poprej lastnina Lichtenauerjeve vdove in sinov, razpošilja po svoji glavni zalogi na Dunaji konjske plahte, ki so 100 cm. dolge, 130 cm. široke in zelo močno. Barve so temne in imajo pisano krajevino ter jih prodajamo po 1 gl. O5 kr. Le zavoljo tega mi je mogoče te izvrstne konj- __________ske plahte tako po ceni oddajati, ker mi gredo tako ročno spod rok in smo jih v kratkem času žo veliko število razprodali. Razpošiljamo jih proti poštnemu povzetju. Kar bi ne ugajalo, sprejmemo brez ugovora nazaj. Natančni naslov se glasi: (2) Hanpt-Niederlage SilberHtern, Wien, I., Rothenthurmstrasse 14. Lekarna Trnkoczy-ja, zraven rotovža v Ljubljani, priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Harijaceljske kapljice za želodec, kterim se ima na, tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, urtik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sanje, gliste, bolezni na vranici, lin jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tuc-atov samo 8 gold. HELLER _ TROPFEN NUR ECHT BEI APOTHEKER TRNKOCZY LAIBACH 1 STÜCK 20. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk(Se/.j-ju. Razpošiljava se le v Ljubljani pri U. pl. jeden tucat. Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tii t ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. 2K s» s m M. s« . Gospodu Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In les. imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam linjprisrčnišo zalivalo, zvsem spoštovanjem vdani Franc Jug, (19) posestnik v Smarji p. Celji. mi mm «1, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine : 1 stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomnili J evo (Dorsch) najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Saliciliia ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, c. li. prir., ne smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočiie pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih. skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. Naročila z dežele izvrše se talcoj v lekarni Trnk6czy-ja zraven rotovža v Ljubljani. do najboljših. ISTaziiariilo. Podpisani naznanja preč. duhovščini in slav. občinstvu, da je odprl svojo novo prodajalni«»o, v kteri ima na izbero veliko zalogo vsakovrstnih klobukov po liiijnižjili eeiiuh. Z odličnim spoštovanjem V. Zupančič, (2) v Ljubljani, Pred škofijo St. l(i. Zahvala in priporočilo. Zahvaljujoč se za liinogostransko zaupanje mojim častitim kupovalcem in naročevalcem izmed mestjanstva in velečastito duhovščine, siusojam naznanjati, daimamza rimsko sezono v zalogi najboljše angleško, francosko in moravsko blago in se priporočam tedaj velečastitemu p. n. občinstvu za narejanje oblek po najmodernejšem kroji z zagotovilom jako reelno in kolikor mogoče ceno postrežbe. (7) Z velespoštovanjem F. C iSSER?I lXX, v Ljubljani, Gledališne ulice št. 6. v Pauschi-novi hiši. ♦ Podpisani priporoča svojo zalogo T ♦ bruseljskih klobukov | in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor m za ♦ posebno pa: «iiltnene ltloVnilte (Lodenhitte) J v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnorujave, + svetlo- ali trm nosi ve, svetlo- ali temnozelene i itd., po t* gltl. ~«> 1«'.; trdo klobuke, X najnovejši izdelek, rujave ali črne, dobro blago, od « ~ i2< > Iti-., naprej do -A {¿-l. ¿50 Iti-.; ♦ svilnate «ilincli-c, najfinejša roba in najlepši X izdelek, po -t gld. »"»O ltr.; idobuko mi + dečke od l gld. ViO Iti-, naprej; nadalje ♦ srajcc za gospode, spodnje » hlače, vratnike, kravate X (4) itd. itd. itd. X Z odličnim spoštovanjem : IVA\ SOKLlC X v Ljubljani, Gledališne ulice št. 4. ♦ Naročila s poštnini povzetjem se točno izvršujejo. Itesiiica nad vse » oooooooooooooocooo 0 A. OREHEK, 9 krojač civilne in vojaške oprave v Ljubljani, na kongresnem trgu hiš. štev. 14 (nasproti nunski cerkvi), (10) priporoča svojo dobro izbrano zalogo blaga za gospode po najnižjih cenah. On je pripravljen p. n. gospodom naročnikom uzore ali oblike na dom pošiljati, da si po želji izbero. — 20°/0 ceneje kakor drugod izdeluje vsakovrstno obleko po izvolji in okusu častitih p. n. naročnikov; podpisani sprojcmlje tudi sukno v izdelovanje oblek n se priporoča prav mnogobrojnim naročbam. Obenem se spoštljivo priporoča prečst, duhov-čini za izdelovanje duhovskih talarjev od navadnih Kupil sem bil celo zalogo neke slavne tovarno za koče in plahte za polovico navadne cene. Zato sedaj prodajam, dokler jih kaj imam, konjske plahte, ki so jako velike, debele in široke ter nepo-konč lji ve, le po 1 gl. 75 kr. To plahte so po 100 centim. dolgo in 130 centim. široko, imajo barvasto krajevino in so debele kakor deska; toraj v resnici nepokonč-ljive. Imamo jih dvoje vrste ..n- p. ..^iiiytir—:--iitt— in veljajo I. vrste silno ' ' line po' 1 gold. 95 kr., II. vrste po 1 gold. 75 kr. Razpošiljamo jih proti gotovini ali pa povzetju, in to dan na dan 'na vse strani svetá, ter so povsod prav zadovoljni ž njimi. To je pa zarad tega, ker so te plahte dajo tudi' izvrstno porabiti za odejo na postelji. Še pred malo časom veljale so ravno polovico vec. Dalje imam naprodaj 500 tucatov rumenkastih plaht za fijakerje. šestoro pasaste, velike in jako lino po 2 gold. 60 kr. Za posestnike fijakerjev, kakor nalašč. Tudi imam v zalogi svilnate odeje iz najfineje bouret-svilo v prekrasnih barvah: rudeče, modre, rumene, zelene, oranžaste, pisane, zadosti dolge in široke tudi za največje postelje po 3 gold. 75 kr. Dve veljate lo 7 golil. Sto in sto zahvalnih pisem in naročil imam v svoji pisarni na ogled. Komur kaj naročenega ni všeč, mu zamenjam. Svnriin pa pred vsemi druzimi prodajalci takih plaht; kajti nihče razun mene no more dajati takega blaga za tako ceno, in le sleparsko blago ponujajo za male novce. Naslov: Webewaren-Miuiufaktur: J. H. RabinowiCZ, Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse t».