» v/
. 'picar Jaka.
Za Veliko noč.
Ta VoroŠkem je navada, da o 'Zeliki noči tiotri nosijo otrokom, ki oo jim botrovali. potice, imenovane Jartelj. To se oprivi nar-dno na Velikonočni ponedeljek.
Vanije pa pobirajo krajoiče, to so male pogače, kar najbolje nadevane (nabulane). Te krajoiče dajejo fantom dekleta in je razumljivo, da bo dekle svojemu izvoljencu dalo boljšo poračo, kakor dru-vim fantom. II krajčiču dejo še cigare, ali kako drugo darilce, "'ant pa bo dekletu to povrnil, ko jo bo na kakem žegnarju povabil na ples. Tekle, ki hoče fantu, ki se ji mogoče usiljuje pokazati, da ga ne mara, mu. da slabo nabulan krejčič; namesto rozin in drvih dobrol je dala vanj samo kumino. Odtod narodna pesem, ki pravi:
Je pe krajčio posvava po Drave dovse, gieamkanjimžmmainramffiinamhitTinanimairbmarn
•fvO/	? ' •
je' ko j čmomčmčmena biva noj&te.
O Veliki noči ne je mnogo suhega mesa, kar povzroča žejo, ki jo v Rožu gase z lavrom. laver je pijača, ki jo skuhajo sa rè iz jabolčnih krhlov, sladkih koreninic, suhih čelpelj brinovih jagod in kvoc (suhih hrušk).
bledeči prizor pokaže, kako je boter prinesel šartelj in kako je fant k svojemu dekletu prišel po krojčič.
1 -v,.. .	’	. '



... ; .Ma, ir-r n	tar gaST sa,.Ì.


Spicar Jak.
Vse pravice pridržane.
»mm
ZvoSni prizor. Osebe:	Mati, hčerka, fant, boter.
Mati: Imaš še kaj hrena prpravljenega zunaj?
Hči:	?e.
Mati: Ali si dala dosti kisa in olja?
Hči:	Sem.
Mati: Pa jajc?
Hči:	Tudi.
Mati: Jaz le takega obrajtam s kisom in oljem pa pomešanega z jajci.
Hči:	Saj je res boljši, kakor sam le nastrgan ali pa narezan.
Mati: Pogače nareži. Saj veš, kaj je velikonočni ponedeljek. Kak boter zna priti s šartelj
nom....
A
Hči:	In kak fant po krajčič.
Mati: Na vse je treba biti pripravljen. —	.
Hči:	Jaz sem že. Vsakemu krajčič, par jajc in nekaj cigar.
Mati: Kaj pa za Franca?
Hči:	Ravno tako.
Mati: Menda nak!
Hči:	Saj je krajčič zanj posebej nabulan z rozinami pa potresen s cimtovo štupo, da ko-
maj skupaj stoji.
Mati: Pa vse eno.
Hči:	5?&vj zadnjič še pol tucata vsekovnic kupila za na krajčič - za njega.
Mati: Tako, ja!
Hči:	Pa viržinke, ki jih ima najrajši. Za druge imam pa kar (ta) kratke.
Mati: Dobre so, sajrtudi ne rastejo na mačkovcih.
Hči:	Veseli naj jih bodo! (Vrata.)
Fant« Bog daj dober dan!
Mati in hči: Bog ga daj, Franc.
Franc: Sem rekel, moram malo pogledati k vam...
Obe:	Prav, prav.
Franc: Ko^tak lep dan pa da malo pobaram, kako se kaj imate. Mati:	Sedi. (Vrata) Pa pogače vzemi.
Franc: To imate lepo in visèko.
Mati:	Še kar vrajmala se je nama.
Franc: Lepo pomlad imamo.
Mati:	Lepo! Marterniki držijo besedo.
Franc: Letos pa res.
Mati:	Še vsolej«, se mi zdi, kar pomnim. (Vrata)
Hči:	Vzemi - malo žegna!
Mati:	Ja, nisem zato prišel.
Hči:	Vem.
Mati:	Se ne bi izplačalo.
Hči:	Posebno danes, ko je povsod.
Mati:	Malo lavra prinesem. (Vrata.)
Hči:	Si že kaj prida nabral krajčičev?
Franc: Se nič.
Hči:	Uh, kako pa to?
Franc: Sem rajtal pri tebi začeti Hči:	Tako? - Pa nehati?
Franc: Tudi pri tebi. (Med tem, ko jé)
H8i:	Potem boš premalo nabral.
Franc: Bo pa to, kar bom, več vredno.
Hči:	Haj ne veš.
Franc: Dobro.
Hči:	Krajčič je krajčič.
Franc: To pa ni res.
Hči:	Kako, da nak?
Franc: Ravno pri krajčiču je vrednost* v tem, kdo ga da. (Vrata.)
Mati (postavi vrč na mizo): Ha čegen gre laver.
Franc: To je pa res. (Pije) Dober, prav dober! Kaj pa ste vse nakuhale vkup, da ima tak poseben okus?
Mati:	Kakor po navadi. Fige, rožiče, sladke korenine....
Hči:	Rajtam, da je dvajset reči skupaj.
Franc: Potem ni čuda, da je tako dober. - Kje pa so oče?
Mati:	Rartelj je nesel v Spodnjo ves, ko je imel lani Jurčevega fanta pri birmi.
5rane: Vi jih imate cel kup, rajtam.
Mati:	Ha dovolj krajev smo botrina, res. Ena peka gre fcar za nje. Enim pri krstu, dru-
gim pri birmi.
Franc: Seveda. Odreči pa tudi ne moreš.
Mati:	Botrine se ne sme odreči. To bi bil greh. Z botrinami se pridobi zasluženje pri
Bogu. To je pa več, kakor vsako leto ena peč šarteljnov za otroke.
Franc: Koliko časa pa jih dajete?
Mati:	Krstnim do štirinajstega leta.
Hči:	Birmanskim pa do ohceti.
Mati:	Skoraj. - Fekaterim pa res.
Franc: Pri Parteljnu bodo danes že plesali, sem slišal.
Hči:	Zmiraj na velikonočni ponedeljek.
Mati:	Je že od nekdaj navada.
Franc: Kaj pojdemo?
Hči:	Bomo videli, kaj porekb oče.
Mati:	Po navadi smo šli malo zvečer. (Vrata)
Boter: Ene zdrave in vesele praznike, ki gredo že h kraju!
Mati:	Vam tudi, boter!
j'i(W
Hči:	Vam tudi!
Franc: Bog vas primi!
Boter: Bog daj, Franc. Si prišel po krajčiče! Prav imaš, danes je dan za to. Jaz sem pa šartelj prinesel za Merteja.
Mati:	Sedite, boter, pa vzemite.
Boter: Nisem potreben pa mudi se mi.
Mati:	Saj ste šele prišli. Kam pa tako hitro? Vzemite pa lavra pokusite.
Boter: Laver, laver! To pa to. Pa tudi žegna se ne sme človek braniti pa če bi počil, pravijo.
Hči:	Tako, Franc. Tu je krajčič. V novo haderco sem ti ga zavezala. Glej, da kaj ne
zgubiš iz punkeljca med potjo. Tole viržinko pa si grede zasmodi, da se bo kadilo pod nosom.
Franc: Zahvalim! Vrnil bom pa v Podgorjah na Žegnanju, tako, da veš. Difoe boš drugega spravljavca izbirala.
Hči:	Že velja, Franc.
I
3
Franc; Zdaj pa naj grem.
Mati; Kam pa mudi se?
Franc: Sem že dobil, kar sem iskal. Glejte, krajžič! Pa brez zamere. Srečno!
Mati:	Srečno! Prèdi 8e! (Vrata)
Boter: Srečno, Freme! -Franc (oddaljen): Srečno!
Hči:	Čakaj Franc, grem k Brumnu. ( - ) Koj pridem.
Mati:	Po Merteju poglej. Domu naj gre. So boter pričli.
Hči (oddaljeno): Že prav. (Vrata)
Boter: Franc je pameten fant. To bo dober gospodar.
Mati:	Jaz tudi mislim.
Boter: Je prišel po krajčič, hehehe! - Manco rad vidi, se mi zdi.
Mati:	Vzemite, vzemite!
Boter: Kje pa imaš njega?
Mati:	Sartelj je nesel k Juriču v Spodnjo vae.
Boter: Danes je vse v šarteljnih in krajčičih, ja, ja! Ho jaz sem Merteju danes zadnjega.
Saj bo že štirinajst.
Mati:	Petnajst bo jeseni.
Boter: Petnajst že. To mine čas, to mine! Ho, vidiš, vašega bom ostavil, tukaj pa nesem prvega k Mlinarju v Vinare, ko smo tamle jeseni enega krstili. Prav za prav sta bila dva. Edem je umrl, mi je pa prihranil en šartelj, hehehe. Čakaj, da ha-derce ne pozabim - gode potem ona doma!
Mati:	Je še koj nova.
Boter: Saj za to!
Mati:	Pa goldinar ste vtaknili v šartelj. To je preveč!
Boter« Za oetavljanje mora biti goldinar. Ta tolar vsak navadno shrani.
Mati:	Ga bo	no.» »uv.«.»-»
Boter: (pije) Tale vaš laver je pa kakor med.
Mati, Ga gram Se lakat. (Godta U gostiln.) Bo,pri Parteljnu so Se taSeli.
Boten Saj Je bil dosti dolg post pa naj se narajajo, d» se malo Segen pocinoa-.
(Godba iz gostilne - konec)