■ List za Iof i» riljarslioi tli Leta ( V Ljubljani, dne 15. novembra 1914 VSEBINA: LO V: M. Banžlovsky : Iz. zapiskov starega lovca. (Konec prih.) — Aibin Seliškar: Lovčev izprehod po deželnem muzeju „Rudolfinum“. (Konec prih) — Julij Bučar: Pasja grintavost. (Konec prih) — LISTEK- Dr. P. B,: Misleče živali. (Konec) ~ Iz lovskega oprtnika. — Vprašanja in odgovori.-— Astronomski koledar, — Mala oznanila. — Oglasi. iiilif Iovsho Lss©c“ V J__s 1 tli 11 Hm in njegovo glasilo PSS Društvo je namenjeno slovenskim lovcem vseh pokrajin. Sedež mu je v Ljubljani. difiBisBPiBBa znaša na leto-6 kron. Kdor pa plača enkrat za vselej 60 kron, postane ustanoven član in je nadaljnjih letnih prispevkov oproščen. Društvo izdaja svoje glaBild |JLoweeii, ki izhaja 15. vsakega meseca. Člani ga dobivajo brezplačno, za nečlane pa velja v Avstro- Ogrski 8 kron na leto. Kdor prebiva v inozemstvu, mora doplačati še poštnino. Vsaka posamezna številka velja 50 vin. Tudi „Mala oznanila* stanejo za nečlane 50 vin., člani pa imajo pravico do trikratnega brezplačnega oznanila v listu, Oglase računa društvo stran po 200 K (na ovitku), ozir. 180 K (na prilogi). Manjši oglasi veljajo sorazmerno manj. Društvene znake oddaje društvo po 2 kroni. slaščičarna, pekarija in kavarna ==== stari trg št 21 Podružnice: Glavni trg št. 6, Kolodvorska ulica it. 6. Čekovni račun pri c. kr. hran. uradu št. 113.187. 1.~.■— Telefon štev. 194. Jakob Zalaznik, : Mestna hranilnica ljubljanska : Ljubljana, Puešennova ulica št. 3. Največja Denarnega prometa koncem leta 1913 K 700,000.000-— Največja slovenska VlOg . . . ; . . , - , . „ 43,500.000'— slovenska hranilnica. Rezervnega zaklada ....... „ 1,330.000'— hranilnica» Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 4 VI. -IN brez odbitka. Hranilnica je papilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželno vlade. — Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Izdeluje najnovejše in priznano prvovrstne lovske puške vseh sestav za zrnje in kroglo z najboljšim strelnim učinkom. Bogata zaloga Browning-, Steyr- in drugih avtomatičnih pištol, samokresov, zračnih pušk, sploh vsega v puškarsko stroko spadajočega orožja. Popravila. - Strelivo. - Ceniki. Prva boroveljska orožjeftvorna družba = PETER WERNIG, = BOROVLJE, KOROŠKO S \ Ludovik Borovnik, puškar v Borovljah na Koroškem, priporoča najmodernejše puške za lov (dvocevke, risanice, trocevke i. t. d.), dalje Mannllclier-repetirke z najboljšim strelnim učinkom, pripravne za lov, Mannlicher - Sohonauer -repetirke, Browning - pištole kakor tudi pištole sistema „STEYR“, krogla 6.35 in 7.65, po prvotnih cenah. Priporoča se tudi za izdelovanje novih kopit in cevi. — Popravlja in prenareja vsakovrstne stare puške po najnižjih cenah. Astronomski koledar. December 1914 Katoliška imena Dan S o 1 n c a , Lune vzhod zahod vzhod zahod Eligij T 1 7’31 4 07. 2*53 pp. 6 23 zjt. Ščep ® Bibijarta S 2 7:32 4-07 3-26 7-10 2. ob 7h . Franč. Ksav. e 3 7-33 4-07 408 8-33 dp. 20 m zv. Barbara p 4 7-34 4-07 5*03 9-28 Saba s 5 ; 7-35 407 6*07 1013 2. adv. Miki. N 6 7-37 4*07 7-18 ’ 10-48 Ambrozij P 7 7-38 407 8-33 zv. 11-15 Br. spoč. D. M. T 8 7-39 407 949 11-37 Zadnji Peter For. s 9 7-40 407 11 05 11-54 krajec (D Loretan. M. B. C 10 741 407 zjutr. 1211 pp. 10. ob 12 h Damaz P 11 7'42 4-07 0 22 12-28 33 m pp. Sinezij S 12 7-43 4-07 1-41 12-44 3. adv, Lucija N 13 744 4-08 3-05 105 Spiridijon P 14 745 4-08 4-32 1-30 Jernej T 15 7-46 4-08 6 01 207 f Evzebij S 16 7-46 408 7-26 2-55 17 r\U Q Vi Lazar Č 17 7-47 408 8-37 dp. 4-00 II. OL) Oll f Gracijan P 18 7-48 408 9 31 . 5-18 3o ni zj. f Nemezij S 19 7-49 408 10 09 6’41 zv. 4. adv. Liberat N 20 749 409 10 37 8-02 Tomaž P 21 7-50 409 10-58 9 18 Demet. in Hon. T 22 7-50 409 11-14 10-31 Prvi Viktorija S 23 7 51 4-09 11-28 11-39 krajec 3 Adam in Eva Č 24 7-51 4-10 11-42 zjutr. 24. ob 9 h Božič, Roj. G. P 25 752 4-10 11-57 Ö-47 24 m dp. Štefan S 26 7-52 410 1212 pp. 1-54 N. p. n. 1. Jan. N 27 7-52 4-10 12-31 3-03 Ned. otročiči P 28 7-52 411 12-54 411 Tomaž T 29 7-52 4-12 1-24 5 19 David S 30 7-53 413 203 624 Silvester Č 31 7-53 4-13 2-55 7-22 Dolgost dneva: Od 8h 36 m do 8h 20 m. Mala oznanila. Lov tržne občine Železniki se odda dne 26. novembra 1914 ob lil uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki na javni dražbi v zakup za dobo 5 let, t. j. od L decembra 1914 do 30. novetnbra 1919. V zakupne in dražbene pogoje upogledajo lahko lovci pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami. Braka (psico) istrske pasme, ki bo star 15. majnika 1915 štiri leta in goni vztrajno vsako divjačino, proda vsled tega, ker ima še tri psice, za 30 K Ivah Rupar; Sv. Križ pri. Kostanjevici. t(2lt^iel@£g)t(siieiie)Lgite)tel[eiigitisii^(i2)u2iieiteliel[elteit^(e)te)£a lz zapiskov starega lovca, iv. Nekoč sem srečal na Gorjancih dobro mi znanega kmetiča, ki mi je začel pripovedovati naslednjo dogodbico: „Včeraj sem delal v svojem vinogradu. Naenkrat začujem vriše puranov in gosi. Radoveden, kaj imajo, stopim na kraj vinograda in vidim, kako je odcepila lisica purico od ostale družbe ter jo podila spretno kot kak poganjač pred sabo proti grmovju. Vsakokrat, ko jo je hotela purica nazaj odkuiiti, jo je lisica vrnila in pognala naprej. Gledal sem nekaj časa to lisjakovo gonjo, ko pa je purici že slaba predla, sem skočil doli in nakrepelil lisico s krepelci in kamenjem. Lisica je počenjala to samo zaradi tega, da bi ne pustila preveč sledu za seboj, obenem pa ne napravila preveč hrupa. Kakor sem pozneje izvedel, je izginila dva dni zatem ena purica brez vsakega vrišča. Zvitorepka je to pot previdneje gonila svojo žrtev v grmovje, da je ni občutil niti sosedov pes, ki je bil dokaj hud na lisice. Obenem se spominjam tu sledečega slučaja: Neki lovski tovariš je šel koncem decembra ob luninem svitu čakat zajce. Prostor za čakanje si je izbral na nekem kozelcu sredi polja. Luna je lepo svetila in razlivala svojo luč vprek griča in polja. Kazalec ure se je že nagibal na enajst, ko zagleda zajčka, ki je enakomerno skakljal proti položeni vadi. Že še je pripravil lovec na strel, toda zajček se je ustavil pri mali kopnjavi ter jel tam muliti suhe ostanke poljskih rastlin. Razdalja za strel je bila še prevelika, zato je lovec rajši čakal ugodnejšega trenutka. Oči so mu krožile vprek planjave proti bližnjemu klar.cu, kjer je zagledal temni senci, ki sta se bližali druga za drugo polju. Izprva je mislil, 11 Lovec", V. letnik, St. II, 1914. da se vračata kakšna 'vaška cucka z vasovanja, a na svoje veliko začudenje je spoznal v prihajalcih lisjaka. Sla sta po ravno tisti poti, kakor 'jo bil prišel zajček. Taje mirno sedel in si polnil želodec. Niti slutil ni, da ima Sovražnika komaj sto korakov od sebe. Ko sta ga ta zapazila, še je v trenutki! pritisnila ena lisica k tlom, cjruga.-pa se je Odstranila v velikem krogu in izginila za malim vzbočkom njive; Radovednost, kaj se bode zgodilo, je prevzela lovca tako, da je pozabil na‘ mraz* ki mü je bil prej že občutno rezal v. kosti. Toda radovednost mu je bila kmalu utešena, kajti komaj se je bila skrila lisica, ki se je bila' oddaljila v krogu, že je planila druga pokoncu in se vrgla s hripavim „hev, hev“ proti zajčku. Ta jo je takoj ubral proti malemu klinčku, a po kratkem času je naznanjal otožen vek, da mu uhaja plašna duša v večna lovišča. Do strela ni prišel lovec, ker se je doigral ves prizor izven območja njegove puške. Lisici sta si bili torej napravili pravcato gonjo : ena je stala ujeŠtiini, druga, je, pa, pognala. Da-li sta bili složni tudi pri razdelitvi plena, to je dvomljivo™ ker je skoro gotovo odnesel „gospod“ pečenko, gonjaču pa je privoščil le sline v gobčku. Dolgo je že znano lovcem, da prihaja lisica rada na klic, to je hd opTonašauje zajčjega Vekanja. Mnogoštevilne tvrdke ponujajo^ lOvcefcl razne piščalke :v ta namen. Ker pa ni glas kovinastgga peresa naraven, zato sem si izmislil pripravnejšo piščalko:, oponašal sem jok zajčka kar s plosko roko. Stvar je. bolj enostavna, 'kakor bi si kdo ‘.mislili; Ako zaviješ prste desne roke napol v pest ter osliniš nekoliko zgornjo stran, izvabiš s tem, da, vlečeš sapo k sebi, glas; ki'ga lahko-z roko,' oziroma z dlanjo poljubno izpreminjašr Po kratki vaji si prisvojiš lahko; toliko, izurjenost, da izvabljaš iz pesti srce pretresujoče glasove, ki morajo zapeljati lisico. . " ? | Najboljši čas za klicanje je čas kotitve in pa zimske noči. Lovil sem na ta-le način : Na prostorih, kjer sem domneval, da se zadržuje lisica, sem se: postavil z dobrim vetrom,za kakšnp grmovje ali se pa' pritisnil k drevesu ter začel po preteku nekaj minut s svojo žalostno pesmijo. Ako se ni pokazalo na tihejši spev nič, sem popovi! po pre-r teku desetih minut svojo pesem, a ne več „piano“, ampak „fortissimo“.? Dostikrat je zadostoval tih klic, Pripominjam, da moramo biti pri. tem lovu docela mirni in vedno pripravljeni z odprtimi ušesi. Lisica pride namreč vedno prav tiho. Izda jo kvečjemu lahno šumenje listja. Tudi ako šem zagledal lisjaka na travniku pri lovljenju kobilic, sem mu za-; jokal. V zimskem času, ko je padlo nekoliko snega, sem tudi prišel velikokrat z lisjakom skupaj. Najprej sem ga zasledil, potem pa privabil. V času rasti ne prihaja lisica na klic. Rada se odzove, tudi na oponašanje miši, katere sem posnemal z ustnicami. Dostikrat sem se čudil rdečki, ki je prišla s sredine travnika na lahno oponašanje miši iz daljave 2—300 korakov. Tak sluh bi hotel imeti sam ! S klicanjem sem postrelil veliko lisic. Zdaj mi je žal, da si nisem vsega zapisoval, kajti lepe številke bi bile. Končno pripominjam, da sem dobil pri klicanju največ gamic in le malo samcev. O lisičji predrznosti in previdnosti pa naj priča to-le: V sredini vasice Orehovec stoji hišica, kjer je gospodaril priden kmet H. Slamnata streha, ki je bila proti bregu komaj meter od tal, je pokrivala podstrešje, kjer je nastanil svojo kuretino. Na zimo leta 1900 se mu je začela ta izgubljati in že mu je grozila nevarnost, da mu izgine vsa. Preiskal je vse, toda noben sled ni izdal tatu. Prvotno je mislil, da mu prihaja v vas kakšna dvonoga lisica, toda navsezadnje je le prišel do prepričanja, da mu dela kvar prava lisica, o čemer so zadostno pričali odtiski v nasutem pepelu. Preiskal je še enkrat vse podstrešje in našel, da mu prihaja lisica skozi slamnato streho. Luknjo, ki si jo je napravila v to svrho, je vedno skrbno nazaj zadelala. „Čakaj“, si je mislil, „jaz ti že pokažem !“ Nastavil je na notranjo stran luknje zanko v trdnem prepričanju, da se bode zadrgnila zvitorepka pri prvem obisku. Drugo jutro je bila zanka prazna, a manjkala je zopet ena kokoš. Lisica si je bila izkopala novo luknjo. Zastavil je še to z zanko, sam se je pa pripravil, da počaka lisico z gnojnimi vilami. Da bi nekoliko boljše videl, je odtrgal od paža eno desko. Čakal je dolgo, da se mu je že hotelo dremati, ko začuje lahno praskanje po slami strehe. „Aha, koplje si novo luknjo, ker je občutila pri onih nevarnost“, si je mislil. Nekaj minut pozneje je že pomolila lisica glavo skozi odprtino, bila hkrati notri in v istem hipu pograbila kokoš. H. je zamahnil z vilami, toda zgrešil je svoj cilj, a mahal je še okoli sebe, ko lisice že zdavnaj ni bilo pod streho. Nad to predrznostjo razjarjeni kmetič je pa prišel preblizu odprtine, ki je peljala na podstrešje, izgubil je ravnotežje in štrbunknil v vežo pred ognjišče. S sabo je vzel še nekaj nastavljenih piskrov, kar je razvaio grozen trušč. K vsej sreči so pred ta dan polnili v veži slamnjatje ter pustili malo kopico slame, na katero je priletel H. v svojo srečo. V isti vasici sem srečal nekoč bajtarja, ki me je zaupno vprašal, komu pripada pravzaprav lisica, ako jo ujame kdo v lastni hiši. Odgovor je sprejel s kislim obrazom. To kakor sploh vprašanje se mi je zdelo čudno, zato sem ga kar naravnost vprašal, ako ni morda sam ujel lisice. Malo se je namuznil, potem mi je pa povedal svojo skrivnost. • Pod pragom lesene bajte se je nahajala luknja, ki je bila toliko velika, da je lahko puta skozi zlezla. Te poti so se tudi posluževale kokoši,1 ako so bila Vrata zaprta, da so prispele na prenočišča. Tisto noč, preden sva se srečala z bajtarjem, je vzbudilo njegovo ženo 11* ropotanje in vriše kokoši. Radovedna, kaj da se je zgodilo, je vstala in šla na vežo.. Ker se ni skoro nič videlo, je hotela vrata odpreti. Komaj jih je pa nekoliko odprla, ji je treščila neka stvar med nogi V strahu je mehanično hitro stisnila nogi skupaj. Začutila je, da je ujela nekaj med nogi, zato se je hitro sklonila ter pritisnila kosmato stvar k tlom. Da se pa ni to izvršilo brez običajnega krika, ki je pri ženskah v navadi, je samo ob, sebi umevno. Zato se je pojavil tudi mož s svetilko v roki na veži. In kaj je videl? Njegova žena, ki je bila oblečena samo v „ošpetelj“ in brez spodnjega krila, je imela med nogama lisico, z rokama jo je pa tiščala za vratom k tlom. Mož je hitro dobil poleno in mlatil toliko časa po. lisičini butici, da ji jo je docela zdrobil. Bila je pač sreča, da je zgrabila žena lisico še v pravem času za vrat, ker bi se bili sicer drugače pomenili. Svojo zgodbo je končal bajtar; „Sele ko je bila lisica popolnoma potolčena, se je zavedla moja žena, kako lepo je oblečena. Izginila je hitro kot kafra s pozorišča in trenutno škripanje postelje me je poučilo, da jo je zakrila odeja“. Vas pa je kmalu zaznala, kako je ulovila mlada B. lisico, in zaradi tega čudnega lova je morala ženka preslišati marsikatero. V tem slučaju je preskrbela lisica ža nekaj časa zabavo celi vasi, A to veselo razpoloženje se je izpremenilo kmalu v vasi in po, vsej okolici v velik strah. Raznesla se je namreč vest, da se klati po bližnjih gozdih ris. Oglasilo se je več lovcev, ki so ga baje videli na svoje oči. Tudi meni prideljeni čuvaj mi je pravil, da je videl neko žival,, ki se je plazila po visoki travi, repa pa da ni mogel ugledati. Bil je za trdno mnenja, da ni bila žival nič drugega kot ris, kajti izgledala je prav tako, kot so mu jo opisali drugi lovci. Razburjenje pa ni trajalo dolgo, kajti pri prvem lovu z gonjači je prišla pred cev nekemu staremu lovcu lisica brez repa. Bila je zelo velik samec in navidezno že jako stara, kajti manjkalo ji je precej zob. Ž njo je izginil dozdevni ris iz Krakovskega gozda in pustil lovcem — dolg nos. Pri nekem drugem lovu v omenjenem gozdu pa smo ustrelili lisico, ki je imela okrog vratu in okrog pasu zadrgnjeni zanki. Zanka okrog vratu se je ji manj tesno prijemala, medtem ko se je bila zajedla ona okrog pasu čisto v kožo. Koža je bila vsa pregnita in neporabna, Čudno je bilo to, da se je mogla izmotati lisica tako, da ji ni prekinila zanka okrog vratu roparskega življenja. Lisice sem tudi zastrupljeval. Kot gozdar na Opatovi gori sem stanoval v kostanjeviškem gradu. Ker stoji ta na samem, se je priklatilo zimske noči k obzidju več lisic, ki so pobirale ¡zmetane odpadke. Zaprosil sem večkrat svojega predstojnika za dovoljenje, da bi smel polagati strup, toda ta se je bal za svojega psa in mi je odbil vsako prošnjo. (Konec prih.) Albin Seliškar: Lovčev izprehod po deželnem muzeju „Rudolf inum,“ - (Dalje) uden, bolehav pojav- pri antilopi naših-gora, pri divji kozi, vi- dimo v zakrneli nogi. Levi parkelj je še precej razvit, desni se pa cepi v dva dela: skrajnja, manjša polovica spominja na levi parkelj, le da je bolj usločena in spodaj nalomljena, od notranjega dela gre pa enakomerno širok, rožen podaljšek, ki je še enkrat tako dolg kakor ostali del parklja. Spodaj je nalomljen in preluknjan, spredaj pa poševno odrezani Skrajnja polovica se končuje s slično, a manjšo polovico kakor levi del. Mnogo nepravilnosti nahajamo v. zbirki rogov, ki obsega v pre-* težni večini rogoVje srnjakov. Pogosto se pojavlja nesomernost: razvita je le ena polovica in sicer včasih nenavadno močno, medtem ko je druga pokrnela. Pri drugih se kažejo razlike v smeri rasti posameznih rogljev. Zanimiva je čelnica domačega ovna s štirimi rogovi. Kako si naj razlagamo ta pojav? Dvoglavo jagnje, ki ga kmalu opazimo v zbirki, nam olajša razlago. Pri tej priliki se spomnimo sličnih; ne baš redkih pojavov pri domačih kokoših s štirimi nogami in dvojnim truplom. Tudi med zajci se dobe poedinci z dvema glavama, s petimi bedri, z dvojnim zadkom, s tremi ušesi itd. Na podlagi obširnih tozadevnih poizkusov, ki so jih izvršili biologi v zadnjem času, sklepamo, da nastanejo taki podvojeni spački iz ene jajčne Staniče kmalu po prvi jajčni delitvi. Običajno naziranje naših ljudi, da se razvijejo dvojne kokoši iz jajc z dvema rumenjakoma, nima nobene podlage. Večinoma povzroča zunanja ranitev mladega zametka razvoj dvojnih organov ali pa bolehavo zoženje niti v jajčnih povojih. O resničnosti te trditve se najlažje prepričamo, če odrežemo nekoliko razvitemu žabjemu paglavcu na pripraven način nogi, nakar se mu razvije več, cesto tudi 'šest nog. Poučita nas o tem tudi siva martinčka v naši herpetologični zbirki, ki imata dvoje razvitih repnih konic. Znano je,- da se martinčkov rep rad odlomi; na ranjenem mestu zraste kmalu drugi. Ako so pa tudi posamezna repna vretenca nekoliko ranjena, vzraste še iz teh ran po ena; konica. Oni čudni štirje rogovi in še čudnejše jagnje so nas zavedli preglobbko v sistem in celo v drugo'dvorano k plazilcem. Vrnimo se torej nazaj in preglejmo počasi ornitološko zbirko, počenši z razredom ujed, ki jih lovec kruto preganja, mnoge seveda v preveliki meri, a nekatere celo nepravično! v Med ujedami je za naše kraje redek sivi jastreb, čigar samico so ustrelili 1.1878. v Velikih Lapičah. Zadnji je bil ustreljen jeseni 1. 1909. pri Toplicah na Dolenjskem. Pogostejše se oglaša pri nas mršnjik ali beloglavi jastreb. Nasprotno je pa začel giniti rod ponosnih orlov vsled neprestanega zasledovanja, tako zlasti na Gorenjskem. V zbirki so štirje planinski orli, dva z Notranjske, pri drugih dveh manjkajo podatki. Včasih pride k nam, kričavi orel, ki spominja po telesu in po svojem vedenju že zelo ria kanje. Hrani se večinoma s plazilci, žabami in mišmi, lovu torej ne škoduje. Spretni mali orel je bil ustreljen repko, je belorepec ali obmorska postojna. Pri nas se 'redko pojavlja, torej zasluži, da ga kot zanimivega gosta kar največ, ščitimo. Natančno si oglejmo tudi koristnega kačarja, ki dela v življenju vso čast svojemu imenu, da ga ne bomo morili po nepotrebnem vsled zamenjave s kako škodljivo u-jedo! Po značilni obliki in po načinu življenja lahko razločujemo ribjega orla, ki včasih zelo škoduje ribnikom. Zanimiva, pri nas stalna ujeda je sršenar, strasten lovec os, ki se pa včasih posladka tudi s kako ptico pevko. Njegovo gosto perje in trda koža; na nogah ga čuvata pred piki sršenov. Žela, ki bi mu utegnila škodovati, odlomi spretno z ostrim kljunom. Tako smo prišli do one ujede, s katero morajo skleniti lovci večni mir, oziraje se na njen veliki pomen za poljedelstvo, do kanje. Na dan pogoltne ta bojazljivi ropar povprečno vsaj 30 miši, pa tudi 50, če jih le more dobiti. Tako poroča Erjavec. Nova raziskavanja so; pri Voloskem 1. 1890.; na Kranjskem so ga opazovali prvič leto prej na Krškem polju. Med škaf-njeki se odlikuje po svojem globoko izrezanem repu rjavi škarnjek. Med lovci velja za jako škodljivo žival, česar ne morejo potrditi prirodo-pisci na podlagi preiskanih želodcev. Tudi ribiči ga črte p.o krivici, ker je prvič pri ribjem lovu pre- neroden in lovi drugič najrajši žabe. Občutnejši postanejo njegovi lovski pohodi v času parjenja. Njegov manjši sorodnik, črni škar-gHpr njek, je pa vsekakor škod- Jata krivokljunov (po Schmeilu). ljivejši. Predrzen ribič in zvit lovec štirinogatih živali, ki zna ukaniti tudi zvito- nâsë'-’kàltjoiiSîjajrio opibStilâ vseh enostranskih obdolžitev! čuvajmo jd torej, da ne izgubimo ptice; ki s svojim lepim poletom tako ljubo oživlja naše pokrajine’1! Redek gost ža Kranjsko je svetlorepa orlovska kanja, -ki së je priklatila z ruskih step ali 'pa iz Severne Afrike 1. 1902. k nam. Ustreljena je bila blizu Nanosa. Prebivalka severnih krajev; širnih tunder, je tudi kocasta kanja! V zimi 1. 1907/08. se je pojavila na Kranjskem in Nakeljskem polju velika jata teh ptic; okoli Ktanjâ •• so jih’postrelili < v fëm času 45. Pri nas navadna ujeda je poljska kanja, drzna roparica, ki je ne morejo zagovarjati ljubitelji manjših ptic. Pri tej vršti lahko dobro opazujemo, kako zelo se razlikujejo v barvi samci od samic in stari od mladih. Samci so zgoraj večjidel pèpel.nato-Sivi, spodaj beli, samice šo na hrbtu medlo-rjave, Spodaj rjasto-fumene in temno-progaste. Nadaljnje 'razločke najde dober'opazovalec sam - kakor tudi pri drugih v barvah med-seboj neenakih ujedah. Najlepša ined našimi- kanjami je pepelnata kanja: njene barve so’ sicer jako enostavne, a krasno spojene v lepo celoto. V mužejti/je mršav samec te pri nas ne baš pogostnë ptice, ustreljen na barju 1. Î866. Njên polet je jako značilen, podoben poletu galebov in lastovic. Včasih; posebno : spoitiladi se pojavi na barju trstna kanja, ki je izmed vseh Sorodnic najškOdljivejša. Zaradi redkosti pa zasluži vseeno’našo ptïzâhesljivôst, ravno tako‘ Stepna kanja, zelo redek gost, ki ga diči; posebno' poln in izrazit venec na glavi. Letalna peresa so na zunanjem robu izrezana le do četrtega peresa (pri poljski kanji do petega) in na notranjem do tretjega (pri poljski kanji do četrtega); prvo letalno pero je pokrito s krovnim perjem tja do notranje zareze.— Znani, po pravici preganjani kragulj je zastopan v mnogih poedincih razne starosti. Vitkejši in spretnejši, a vsled svojih običajev nič boljši od kragulja je kraguljček ali skobec. Drzen ptičji lovec je tudi sokol,-najpopolnPje ih najznačilneje razvita ujeda. Manjši je škrjančar; že imë dobro označuje njegovo glavno življenjsko opravilo; v katerem je pravi mojster. Pri nas živi tu in tam; gnezdi v ribniški okolici. Ob selitvi se pojavlja včasih v naših krajih mali sokolič, ki ga -značijo kratke;-ile 'do dveh tretjin repa segajoče peruti in slabo' Maženi bradihi progi. ■ Po daljšem perju, krajših in mehkejših pérutih" in daljšem repu sël locrjo od sokolov postolke. Splošno ’ znânà1 je navadna postolkà. Zariitniv je mlad -'samec ^ dolgoletnim krmilnim perjem., Skrajnja tri desha'péresa solsvétlorjàvà z ozkimi, črnimi progami kakor pri samicah, médtëm ko-šo ostala,šiva; z eno končno progo, kakor jo imajo samci sploh/ Redka ptiča1 ža naše kraje'v večjem številu se je pojavila dosedaj okoli Begunj na Gorenjskem je južna postolka. Sarttec se' kaj hitro - loči1 od. navadne postolke po višnjevkasto-pepelnati barvi na glavi, na krovnem perju in na repu. Na hrbtu nima peg. Samica je podobna oni navadne postolke, a je svetlejša, posebno na krempljih; rep je svetlo-modrikast. En poedinec ima slabo razvito gornjo kju-novo roženico, ki ni priostrena, temveč enakomerno široka,. Z nobeno drugo postolko ne moremo zamenjati rdečenoge postolke. Splošno je samec sivo barvan; na spodnjem delu trebuha, na spodnji strani repa in po perju na nogah je rjasto-rjav. Noge, voščenica in obrobek oči so opekasto-rdeči. Samica ima belo čelo; grlo in strani vratu, teme in tilnik so rjavi* po trebuhu in prsih je svetlorjava z majhnimi lisami. Ostro očrtan je razred sov, nočnih ujed, ki pa niso dosti sorodne z dnevnimi ujedami. Razen ostrega kljuna in ostrih krempljev je na njih vse mehko, perje in barva. Najlepše pisana je pegasta sova ali mrtvaščica, ki ima posebno velik, srčast venec okrog oči. Od drugih sov se razlikuje po spodaj nazobčanem kremplju srednjega sprednjega prsta. Velike ušesne odprtine in, radi tega nesomerno glavo ima kocasta sova. Ljubki, čeprav nepriljubljeni ptici sta veliki in. mali skovik. Najmičnejša sova pa je krasno črtkani virček ali škratec, čigar, zalega v kostanjevem duplu visi na steni. Kraljica noči, sova v najpopolnejši obliki, je uharica ali vir. Vitkejša je gozdna uharica z zelo dolgimi ušesnimi pe-^ resci; njej slična je močvirna sova, ki ima čisto kratka ušesna peresa. Velika ptica je kozača; v barvi je jako izpremenljiva. Poleg popolno mela-nističnih poedincev vidimo v zbirki izredno svetle kozače. Manjša je lesna sova, pri nas najnavadnejša sovja vrsta. Sorodna je prejšnji tudi v nestalnosti barve, kar se kaže na eni melanistični in dveh eri-trističnih, živorjavo barvanih lesnih sovah. Nobena izmed sovjih vrst ne zasluži, da jo preganjamo. Mirne vesti lahko trdimo na podlagi razisk.avanj raznih prirodopiscev, da sestoji najmanj 75% sovje hrane iz škodljivih živali. Le velika uharica in kozača napadeta večkrat kako lovno žival. Zato pa še nismo upravičeni, pobijati jih neusmiljeno in nepremišljeno, sicer bomo kmalu lahko opazovali mehkokrile, pošastne nočne ujede samo še v — zbirkah. Ptice pevke in njih daljnji in bližnji sorodniki! Kdo naj jih pre-šteje? Dobre znanke lovčeve so; njihovega zanimivega življenja je polna vsa priroda. Omenim naj jih le na kratko, saj bodo, te drobne, nagačene stvarice, same dosti povedale o svojem, zunanjem ustroju.. Med njimi je veliko albinističnih poedincev, ki jih ni težko najti v zbirki. Skoro vsako pleme ima vsaj enega beličnika; med vrabci in vranami jih je pa mnogo, Kot posebnost omenjam osivelo šojo, ki je preživela 21 let v ujetništvu. Lepo belo-modro-črno ogledalce, ki odlikuje šojo, je razvito pri njej tudi na drugih peresih kakor navadno, posebno na repu. Spodnji kljun te šoje je nekoliko daljši kakor zgornji. Sličen spaček vidimo tudi na nekem kosu. Opozarjam tu še na bastarda med sivo in črno vrano. Ustreljen je bil i. 1908. na Rožniku pri Ljubljani. Za nas redkejše vrste ptic pevk so vsakemu dobro znane, ker so se prikazale ravno v zadnjih letih v velikem številu v deželi (krivokljuni, pegam, sibirska leščerka, veliki kali n) . — Dva manjša ptiča šteje ribič med svoje sovražnike: vodomca in vodnega kosa. Zadnjega je znanost rešila pred napadi in ga sprejela celo v listo ribištvu koristnih ptic, o prvem je pa vsak prepir zaman, kajti vodomca, ki se imenuje po pravici leteči biser naših obvodnih pokrajin, ne smemo vsled njegove lepote in čudovitega življenja ugrabiti iz vrst svojih ptic. Isto naj velja n. pr. tudi za krokarje, ki niso baš nedolžni ptiči, a so že precej redki, za redkega planinskega plezalca in za lepo pisano zlatovranko. (Konec prih.) Julij Bučar: Pasja grintavost. ■ ri vseh domačih živalih se nahaja kožna bolezen, imenovana grintavost. Povzročajo jo pršice (grinje), to so parasiti, ki živč na koži in v njej. Bolezen je nalezljiva. Pršic je več vrst. Imamo torej razne vrste grintavosti. Kjer ni pršic, tam ni grintavosti. Pršicfe ne nastopajo nikdar po praploditvi* same ob Sebi, temveč izhajajo vedno od drugih grintovnih pršic. Grintavost nastane torej edino le s prenosom grin-tovnih pršic ali oplojenih jajčec. Pršice se pomnožujejo grozno hitro. Prenos se izvrši ali neposredno vsled dotika, ali po posredovalcih. Taki so: odeje, snažilno orodje, oprava, nastelj, človeška obleka itd. Pršice se loté najrajši slabo rejenih in sploh zanemarjenih, umazanih živali. Dobra hrana in snaga sta prvi pogoj zdravja. Grintovne pršice so majhne, do 0'6 mm velike živalice. S prostim očesom jih navadno ni opaziti. Gledati jih moraš skozi povekšalno steklo. Njihova oblika je podolgasto okroglasta. Na glavi se nahajajo jedilni in sesalni organi v raznovrstni obliki. Na nogah, katerih ;je štiri pare, imajo ščetinice, krempeljčke in sesalne ploščice. Pršice so ločenega, to je dvojnega spola. Samice ležejo jajčeca. V približno enem tednu ¡zlezejo iz njih ličinke, ki nosijd izprva šest nog. Za plojenje so zrele že v štirih do štirinajstih dneh. Razmnožitev pršic je čudovito velika. En sam par jih da v približno treh mesecih v šestih rodovih poldrug milijon. Pršic je, kakor povedano, več vrst. Razlikujejo se po postavi in načinu življenja. Navadno se nahaja določena vrsta pršic le na gotovi domači živali. Skoraj vsaka žival ima svojo vrsto pršic ali jih pa ima nekaj vrst. Ne mislimo navajati vseh vrst ¡pršic. Nas zanimajo le pršice, ki nadlegujejo našega najboljšega prijatelja, psa. Ker pa dobi pes pršice tudi od drugih domačih živali, moramo razpravljati tudi o pršicah, ki prehajajo od drugih ¡domačih živali na psa. Pes ima nastopne vrste pršic: 1. Sarcoptes, srbeč (Grabmilbe). Njegov život je podoben onemu .želve. Ima kratke noge in izredno jake jedilne organe. Zakoplje se v kožo. V njej Si napravi rove, v katerih se preživlja z najmlajšimi plastmi. Po telesu se razlikujeta dve vrsti teh pršic. Večja se imenuje sarcoptes seabiei Gerlach pifjnavadni srbeč, manjša pa sarcoptes minor Fiirstenberg S- mati srbeč. Vsaka teh vrst ¡ima več podvrst, odnosno varijetet Pni psu se nahaja le ena in sicer: sarcoptes squamiferus — luskasti srbeč (Grabmilbe des Hundes). 2. D erm ato p hagu s, kožna grinja (Schuppenfressende Raude-milbe). Ima podolgasto okrogel život, nekoliko zarezan, dolge nage ter kratko glavo. Živi na koži večinoma v velikih skupinah in na določenih mestih. Odstrgati se ne da. Živi od kožnih lusk in od snovi, nahajajočih se v potu. Ta pršica povzroča le delne izpuščaje, grinte,; pri psu ušesno grintavost. 3. Derra.atocoptes, odnosno psoroptes, krvna pršica (Saug-tnilbe). Nje oblika je slična prejšnji, samo glava ji je bolj koničasta. Jedilni organi so bodeči. Živi na koži in sicer na mestih z gosto dlako. Sesa kri in tkaninske šoke. Ta pršica ima tri podvrste, ki nas pa ne zanimajo, ker nimajo nič opraviti s psom. Ker uspevajo posamezne vrste grintovnih pršic edino le na gotovih domačih živalih, ni .grintavost ene živalske vrste nalezljiva za živali druge vrste. Ako se taka grintavost prenese ina neenake živali, poginejo dotiene pršice prav kmalu. Izpuščaj se kmalu izleči sam ob sebi. Prenosi srbca, toda 1« tega, so pa možni od konja na človeka in govedo, od koze na človeka, govedo, kratkodlako ovco, prašiča in psa, od prašiča na človeka in psa, od psa na človeka in konja, od mačke na človeka, konja, govedo in psa. Neposredno povzroča grintavost prenos pršic. Izprva se je ne opazi lahko, pač pa ko nastopi po preteku enega, dveh mesecev v hujši meri. Tedaj so se pršice že pomnožile v več rodovih. Cim tesnejši je bil s,tik z grintavo živaljo, tem hitrejše se razširja 'bolezen. Grintavost pospešuje tudi toplota, nesnaga, zanemarjeno oneganje kože. Oporna sila pršic je časovno omejena. Na suhem zraku poginejo, odstranjene od živali, v enem do treh tednih. Sest do osem tednov žive .v vlažnem zraku, krastah, kožnih luskah, gnoju itd. Jajčeca obdrže svojo razvojno silo več tednov. V .topli vodi žive dvanajst do štirinajst dni, v hladni pa devet do dvanajst dni. Nevarnost glede okuženja obstoja torej v prostorih, kjer so bile bolne živali, v poletnem času za dobo kakih treh tednov, pozimi pa za dobo enega tedna. Pršice ujedajo svoje živali (gostitelje), kar povzroča srbenje. Žival se praska. Posledica je, da izpade dlaka na dotičnih mestih, da krvavi koža, da se vname ter da nastanejo pozneje kraste (grinte). Naposled odebeli koža in se zgrbi, zguli ter razpoka. Pokažejo se tvori, ki se vSled praskanja vedno povečujejo, izpuščajoč gnoj. Grintavost se pričenja vedno v malih marogah, ki polagoma rastejo, sčasoma pa udarijo nove maroge na drugih mestih iz kože. Zanemarjena grintavost se raztegne po vsem životu, koža postane čim dalje bolj gola, krastava, razpokana. Srbenje je vedno hujše. Od grintavosti napadene živali oči-vidno hujšajo, mnogokrat se pojavi celo kahektična bol, takozvana grintovna kahek-sija, ki je osobito mladim, slabotnim živalim lahko smrtno nevarna. Grintavost je različna. Imamo splošno grintavost, ki se razteza po celem životu in ki jo povzročuje sarcoptes (srbeč) in der-matocoptes (krvna pršica), ter krajevno grintavost, pojavljajočo se le na gotovih mestih. Povzročiteljica ji je dermatophagus (kožna grinja). Poudarjali smo, da se hočemo baviti poleg’ pasjih pršic tudi s pršicami, ki jih naleze peš od drugih domačih živali. Tu razlikujemo nastopne vrste grintavosti: 1. Konjska grintavost: a) Srbeč, ki ga povzroča konjski srbeč, sarcoptes equi. Znaki te bolezni so močno srbenje, posamezno med dlako pojavljajoče se hrge in majhne kraste. Ta grintavost se loti najprvo glave, potem vratu, pleč in naposled celega života. To je glavna oblika konjske grintavosti. b) Krvna grintavost. Vzrok ji je navadna krvna pršica, dermatocoptes communis. Znaki so srbenje, mestoma nakopičene hrge s krastami. Razteza se ta grintavost po grlu,.grivi, ob korenu repa, ob straneh ter notranji plati beder. c) Kožna grintavost. To je grintavost nog, ki jo povzroča konjska kožna grinja, dermatophagus equi. Konja najprvo srbe noge, posebno Bastard med:sivo in črno vrano, ustreljen 1.1908. na Rožniku pri Ljubljani. ponoči. Vsled tega cepeta z nogami in se drgne ob trde predmete. Dlaka polagoma izpada, koža se lušči in pokažejo se grinte. Naposled; se strdi koža. Ta bolezen se razteza po bicljih zadnjih nog, pa tudij više gori ter po sprednjih nogah. Pojavlja së večinoma le pozimi, poleti pa se sama izleči več ali manj. 2. Grintavost goved: o) Krvna grintavost. Povzroča jo navadna krvna pršica, derma-<' tocoptes communis. Njeni znaki so : srbenje, hrge in kraste. Nahaja se ob straneh vratu, na tilniku, repnem korenu, na zadnje pa na hrbtu, prsih, plečih. b) Kožna griritavost, zadnjična grintavost. Povzročiteljica je goveja kožna grinja, dermatophagus bovis. Znaki: srbenje, precejšnje oluščenje kože, izpad dlake ter kraste. Ta bolezen se loti zadnjične jamice, po-! zneje hrbta, beder, nog. 3. O v č j a grintavost: a) Krvna grintavost. Povzroča jo navadna krvna pršica, derma-1 tocoptes communis. Ovco srbi koža na dotičnem mestu, osobito ob toplem vremenu ; volna ji izpada ter nastajajo maroge, ki se zvečujejo, in kraste, ki poklobučinijo volno. Koža se zdebeli. Nastanejo gube. Najprvo se pojavi ta bolezen na križu in hrbtu in sicer na posameznih mestih, pozneje povsem životu. Meseca januarja do marca se najlažje spozna ta grintavost. b) Srbeč (sarcoptes). Zelo redka bolezen, ki napade le razne dele glave, ki nimajo volne, ustna, nos, ušesa. c) Kožna grintavost. Povzroča jo ovčja kožna grinja, dermato-phagus ovis. Spozna se po krastah na nogah. Ta bolezen je redka. 4. Kozja grintavost. Povzročitelj ji je luskasti srbeč, sarcoptes squamiferus. Znaki so : srbenje in sivkaste kraste, podobne ribjim luskam. Pojavlja se sprva na glavi ter se razširi po celem životu. Bolezen je nevarna. Od nje napadena žival kaj rada pogine. 5. Prašičja grintavost. To bolezen povzroča prašičji srbeč, sarcoptes suis. Njeni znaki so : srbenje, debele, sivkaste kraste, podobne drevesnemu lubu. Ta grintavost se pojavi najprvo v očesnih jamicah, potem na hrbtu, na notranjih straneh beder, naposled po vsem životu. 6. Pasja grintavost, luskasti srbeč. Povzroča jo sarcoptes squamiferus. Znaki so: srbenje, majhne, po životu raztresene hrge, izpad dlake. Ta bolezen se pojavi najprvo na ušesih, potem na pregibih nog, ob hrbtenici in spodnjem delu života. Nje konec je splošna grintavost. 7. Mačja grintavost, ki jo- povzroča mačji srbeč, sarcoptes cati. Znaki te nevarne bolezni so razsežne kraste po glavi, vratu ter na notranji plati šapic. Od te grintavosti napadena mačka navadno pogine. (Konec prih.) tf LISTEK Dr. P. B.: Misleče živali. (Konec.) Soda gotovo je, da opravlja naš pes enako miselno delo in da nam bi povedal morda še več, ako bi znali brati iz njegovih oči. Prvi čudež Elberfelda obstoji v tem, da so znali dati žrebcem primerno sredstvo za izražanje njihovih misli in občutkov, drugi pa v tem, da so umeli, vzbuditi konje iz duševnega^ spanja in jim vzbuditi zanimanje za stvari, ki se jih popolnoma nič ne tičejo, t. j. da so jim vzbudili v podzavesti spečo inteligenco, ki ni za njihov obstoj čisto nič potrebna. Elberfeldski konji se nahajajo napram drugim živalim v istem razmerju, kakor bi se nahajal napram drugim ljudem človek, katerega podzavest bi prišla do moči; Tak bi živel višje življenje, katerega dosežemo morda enkrat, ko se otresemo spon prostora in časa in se povzpnemo na stopnjo, na kateri nam bo vse jasno in znano. Težko pa se je izraziti v zadevi elberfeldskih konj, kje se opira njihovo delo v tesnici na inteligenco, kje pa samo na spomin, posnemanje, ubogljivost ali na dresuro. Vendar so nam znani tozadevni slučaji, kjer je izključen dvom. Nekega dne sta prišla Krall in njegov sodelavec dr. Scholler na misel, naučiti Mohameda izražanja z besedami. Konj je kazal najboljšo voljo za to, a vendar ni šlo. Naenkrat je obstal sredi svojih poizkusov in izjavil v pomanjkljivem svojem pravopisu, udarjajoč s kopitom ob desko: „Ig hb kein gut sdim“ (nimam dobrega glasu). Ker sta opazila učitelja, da ne odpira pri svojih govornih poizkusih ust, sta mu poizkušala dopovedati potom psa, slik itd., da moramo odpirati usta, ako hočemo govoriti. Potem sta ga vprašala: „Kaj moramo, storiti, da govorimo?1“ S kopitom je odgovoril na deski: „Usta odpirati.“ — „Zakaj ne delaš tega?“ — „Ne moreni.“ Par dni pozneje sta vprašala Zarita, kako govori z Mohamedom. Na deski je odgovoril: „Z usti.“ — „Zakaj nama ne poveš tega zi usti?“ — „Ker nimam glasu.“ >- Konja sta se torej razumevala z usti na svoj način in ne z besedo. Mohamedu, sta pokazala nekoč Krall in dr. Scholler sliko neke neznane, mlade deklice, češ: „Kaj je to?“ „Deklica“, je odvrnil konj. „Zakaj deklica?“ sta zapisala na desko. „Ker ima dolge lase.“: — „Česa pa nima?“ — „Brk.“ Nato sta mu pokazala sliko moža brez brk. „Kaj je to?“ — „Mož.“.— „Zakaj mož?“ „Ker ima kratke lase.“" Elberfeldski zapisniki s svojo fotografično natančnostjo navajajo obilo takih zgledov. Vsi dokazujsjo,„da leži most, ki loči človeka od živali, veliko bolj v izrazu mišljenja kakor v mišljenju samem. Rèsitèv navadnih računov, kakor/šp. : seštevaj aï in odštevanja malih števil, se nam zdi tudi pri konju umljiva. Mislimo si celo lahko, da izvrši konj vse te račune v resnici. Kakor hitro p!a gre za velike matematične naloge, izgubimo tla pod nogami .in zaidemo v kraljestvo bajk,: kajti potezanje kvadratnih korenov velikih števil zahteva rçinogo; množejnj, odštevanj, in .delitev, ki jih'napravi konj vse v par sekundah, t. ji v malem .času» ko pogleda na desko, na katero: smo nalogo komaj zapisali. Ako pa prisojamo konju inteligenco, si, .moramo tudi misliti, da. ve;,kaj dela. Saj se nam zdi, da razumeva račune šele potem, ko smo ga naučili, kâj je ikvadrât,i kvadratni koren itd. N.a vsak način napreduje sto p nje m a in prehaja ; ©d. lažjih . na težje naloge, Krall pravi v svoji; že omenjeni knjigi „Denkende ;Tiere“, da je-razložil Mohariiedu. najprej, da;je 22toliko kakor 2"X,2M=4, 23 toliko kalgor 2'X2«X2.=ï8# da je 2 kvadratni koren od, 4 itd: Postopal je torej ,tako> kakor j)oj; stopamo mi pri svojih učencih. Dalje: trdi Krall, da je; naučil konja le' potezanja kvadratnega korena do števila 144, kako pa da se.potezajo drugi koreni, da se je izmislil sam. . Vse. to bi se nam zdelo zelo■ neverjetno, da ne. ve‘mo,,-dai/ni odvisen , dar računanja prav .nič'od inteligence kot takej ozinoipa da; nam niso znani matematični fenomeni brez inteligence, Znamepit tak zgled je mladi laški pastir Vito Marigiamele, ki so ga* imeli'111837. na pariški/akademiji znanosti. Bil je osemnajst let star in popolnoma neizobražen, a je znal potegniti tekom pol minute kubični koren sed-moštevilčnega števila. Se zanimivejši je Fleury, degeneriran in skoro idijo-tičen slepec od rojstva, < ki je našel svoj kotiček-v norišniči inpsia,Ar4 mentieres na Francoskem; Ta je izračunal v 1 minuti in ,15. sekundah* Število sekund 39 let, 3 mesecev in 12 ur, ne da bi prezrl'p reštopria; leta.. Razložili so mu/.kvadratni koren, a mu niso; pokazali: načina;kako. se poteza, in vendar je izračunal kmalu prav naglo kvadratne korene štirištevilčnih števil brez najmanjše nap.ake. Tudi : ostanke je; riavajal vedno prav. Nasprotno pa je znano, da nlmogel izvršiti brez napake navadnega seštevanja genijalni matematik Henri Poincaré.; Da nima! ničesar, opraviti,dar računanja z velikimi števili z Inteligenco, kot 'tako,! nam dokazujejo tudi sledeči slučaji: Ampère se je,-:odlikoval: z omev; njenim darom ; že’ si 3. leti, Colburn s. 6,. Gaufi š 3, Mangiamëlë iz 10, Safford s 6, Whàtelëy k ;3 itd. (gl; American Journal df Psychology; 1901);; Pri teh možeh se je pokazal torej matematični talent že v prvih mm| kih letih pred vsako vzgojo. Navadno traja le. nekaj' let in pojema ž rastočo starostjo,naglo. Večinonja. izgine hipoma, v tretiUtku,-; ko J?ačhe- obiskovati njegov posestnik šolo. Ako vprašamo te otroke ali že odrasle umetnike v računanju, kako rešujejo ögrömne naloge, ne vedo sami. Bidder n. pr. izjavlja, da ne more povedati, kako določa instinktivno logaritem sedmo- ali osmoštevilčnega števila. Isto zatrjuje Safford, ki je izračunil z desetimi leti iz glave brez; najmanjše napake množenja, katerih zmnožek je bilo 36 številčno število. Rešitev se jim pokaže hipoma kot neke vrste vizija, inspiracija ah intuicija. V največ slučajih ti računarji niti ne poizkušajo računih. Imamo torej i tukaj opraviti s prikaznijo, ki se vrši poleg zavesti in razuma ter izven vseh metod in duševnih navad. Ako pa je gotovo, da ne zavisi rešitev matematičnih nalog izključno od možganov, ampak od neke druge zmožnosti; od neke duševne sile, ki se* nahaja brezdvomno v različnih oblikah pri nekaterih živalih, je tudi verjetno, da se nahajajo med konji fenomenalni računarji. Na vsak način je problem mislečih konj zanimiv in obogati gotovo naše znanje o psihi. Zato so se morali pokazati elberfeldski konji na znamenitem bruseljskem „Solvay - institutu“ in iz istega vzroka jih je počastil kongres zoologov v Monaku s protestom, ki ga je podpisalo štiriindvajset učenjakov, ki pa nišo., bili nikdar videli elberfeldskih konj. Schillings, znani preiskovalec Afrike; in L. Heck, ravnatelj berlinskega zoologičnega vrta, verjameta, njihovemu delu, brezppgojno. Njihov dar za presojanje glasov in- disonanc ni preizkusil nihče drUgi kakor Rihard Strauß, katerega pa niso tako navdušili, da bi napravil kako novo delo, z imenom Symphönia edpiestris. Dunajski psiholog, dr. Gustav Harter, si razlaga pojav elberfeldskih konj enako kot znane spiritistične poizkuse z'mizami itd., t. j, potom nezavestnega vpliva eksperimentirajoče osebe. To svoje stališče, katerega ne zavzema sam, kakor smo že prej , omenili, razjasnjuje v knjižici „Das Rätsel der denkenden Tiere“ (W. Braumüller). Sicer pa niso izvenredne lastnosti živali, kakor Smo jih omenili pri elberfeldskih konjih, za človeka, čisto nove. O tem nam pričajo skrivnostni običaji starih Indijcev in Egipčanov in.pa mnogoštevilne, bajke o govorečih, svoje gospodarje vodečih in bodočnost prerokujočih živalih. Dokaz za to so tudi iz zgodovine nam znani augurji, ki so prerokovali na podlagi poleta ptičev,' dalje na' podlagi preiskave črev in pa iz tega, kako so se obnašale ob določenih prilikah svete živali, med katerimi so se, nahajali često tudi konji. Vrhutega' ne smemo pozabiti, da tiči zrnce četudi le temno slutene resnice celo v najčud-nejših; in navidezno popolnoma blaznih; verskih haziranjih, vražah ih legendah, kjer igrajo živali povsod odločilno vlogo; O drugih mislečih živalih, zlasti pa o naših psih, izmed katerih vzbuja v našem času največ pozornosti Rolf gospe Pavle Mökel v Mannheimu,.;izpregovorimo v prihodnjem letniku.-. Iz lovskega oprtnika. Hubertov vojni križec. Avstrijski lovski krogi si prizadevajo, pripomoči v vojne svrhe z izdajo in razpečavanjem lovskega vojnega znaka. Temu stremljenju so se pridružili tudi sloji gospodarstva in poljedelstva. Ustanovil se je poseben poslovalni odbor, katerega predsednik je ekscelenca gospod poljedelski minister. Ta odbor je že storil potrebne korake pri uradu za vojno pomoč, nahajajočem se v notranjem ministrstvu. Tajedalt pozdravljajoč odborovo akcijo, izdelati oficijalen lovski znak z imenom „Hubertov vojni križec“. Znak ima obliko zelenega križca ter je okrašen z državnim orlom in znamenjem sv. Huberta. Od izkupička tega znaka pripade 60 °/0 uradu za vojno pomoč, 40 °/0 pa poslovalnemu odboru za>iRdeči križ“ in za oskrbo lovskih uslužbencev, ki so bili v vojni, oziroma za njih osirotele rodbine. Razpošiljanje križca, ki se dobiva v dvojnem izdelku S enostavnejši pd 1 K, finejši po 3 K, E- se je že pričelo. Dobiva se v raznih opremah in sicer z gumbom, varnostno zapono, dolgo iglo ali kot obesek. Z ozirom na plemeniti in domoljubni namen naj bi si nabavili tudi člani naših domačih lovskih in drugih krogov ta križec. Naroča se ustno ali pismeno pri Kranjsko-primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani (poslopje dež. vlade), kamor se naj pošilja naročnina. Prijave sprejema tudi naše lovsko društvo. Š. Vojni oskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva nam je poslal oklic, v katerem poživlja lovce, da naj darujejo kaj divjačine vojaškim bolnicam za naše ranjence. Divjačino sprejemajo vse bolnice brez izjeme. Vsa ranjencem namenjena divjačina je poštnine, oziroma voznine prosta, mora pa imeti na zavitku označbo „Vojakom na korist“ in ime odpošiljateljevo. Užitnino plača v krajih, kjer obstoja, prejemnik. Vsaki pošiljatvi naj pripišejo darovalci-dan, kdaj so ustrelili darovano divjačino. Prepričani smo, da se bodo odzvali naši lovci v velikem številu temu vsega priporočila vrednemu oklicu. Seznamek padlih ali ranjenih naših bojevnikov lovcev je potreben že iz ozira našega tovarištva. Ker pa nimamo pri nas posebnih lovskih bataljonov, kakor jih imajo naši zavezniki Nemci, in nam ne nudijo torej uradni izkazi posebnih seznamkov padlih ali ranjenih lovcev kakor na Nemškem, prosimo vse člane, da bi nam sporočili v svrho objave tozadevne vesti, kolikor so jim zanesljivo znane. Zanimalo nas bo tudi izvedeti o odlikovanih lovcih in njihovih činih. C. kr. dež. vlada za Kranjsko nam je poslala dne 24. oktobra 1914, št.30.827 sledeči razglas: V razdalji približno 500 korakov od vojaško zastraženih železnic, mostov, vodnih naprav i. dr. je prepovedano za čas vojne izvrševanje lova kot povsem nedopustno. Pozivu, ukazom in odredbam vojaških straž se morajo brezpogojno pokoriti lovci in zapriseženi lovski in gozdni čuvaji. Prestopke te naredbe bodo kaznovala za slučaj, da ne pridejo v poštev strožji predpisi, c. kr. okrajna glavarstva, oziroma c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani v svojem okolišu na podlagi § 11 cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96 z globo 2 do 200 K ali pa z zaporom od 6 ur do 14 dni, kakor se bo zdela po okolnostih prva ali druga kazen primernejša, oziroma učinkovitejša. Prepelica na jesenskem potovanju. Zgodaj jeseni odpotuje prepelica proti jugu. Preden dospe k nam iz severnih krajev kljunač; izgine večina prepelic z naših travnikov in njiv. Odpotujejo tiho, brez vsakega vidnega znamenja, Danes najde lovec morda še prepelice, jutri pa jih išče že zastonj. Vreme se ni medtem izpremenilo, da bi povzročila morda ta izprememba odhod prepelic, kakor igra n. pr. pri potovanju kljunačev vreme, skoro gotovo tudi smer in moč vetrov veliko vlogo. Potovanje prepelic se vrši po večini v septembru, traja pa ves oktober, včasih še prve dni novembra. Nekatere se prikažejo v Egiptu celo že koncem avgusta. Vendar najdemo pri nas še začetkom septembra valeče prepelice ali popolnoma negodne mladiče. Mnogo prepelic prezimi na treh južnih evropskih polotokih, nekatere že v južni Franciji. Večina pa jih potuje do tropičnih dežel Afrike in Azije, a nekatere ne najdejo tudi tam miru, temveč potujejo po Afriki do Kaplanda. Prepeličino potovanje je v vsakem oziru zanimivo. Da bi se zbrale prepelice pred potovanjem kakor lastovke ali da bi se vzdignile splošno kakor kljunači, tega še ni nihče opazoval. Zdi se, da se vzbudi naenkrat v nekaterih prepelicah nagon, potovati na jug brez ozira na druge. Tako pokajo lovci v enem lovišču še prav pridno na prepelice, v drugem pa so morda že redke. Med potom se vsekakor pridružijo druga k drugi. Ko pridejo v južno Evropo, so se že združile v velike trope. Za težavno potovanje se prepelica ne pripravlja dolgo. Ko se ji zdi primerno, pa odrine na pot popolnoma ravnodušno. Kolikokrat se ustavi na potu in počiva, tega ne vemo. Par dni ali teden prej ali pozneje se zmislijo tudi druge prepeličje družine, da odpotujejo. Da bi odšle radi tega, ker jim manjka hrane, tega ni misliti, saj se godi tačas jerebici, ki zahteva enako' hrano kakor prepelica, prav dobro. Tako izginejo prepelice z naših polj ene prej, druge pozneje. Nekaj dni pozneje jih najdemo morda zopet, vendar pri nas ne toliko, da bi se nam zdelo to čudno. Crez eden ali dva dni izginejo tudi te prepelice, ki so se ustavile na potu pri nas, in od sedaj naprej najdemo le še posamezne. Doli na jugu pa postaja v tem času živahno. Od južnega Ogrskega dalje po vsem Balkanu so se zbrale številne potujoče prepelice k daljšemu ali krajšemu počitku. V Bosni, Macedoniji, Traciji in Albaniji je oktobra in še novembra veliko prepelic, ki zbirajo moči za nadaljnje potovanje. Isto opazujemo v Italiji in Španiji. Nič drugače ni okrog Črnega in Kaspiškega morja, ravno tako ob obrežju Japonskega in Kitajskega morja. Vprek rodovitnih pokrajin Francije potujejo prepelice ob Rodanu v Španijo, od koder prelete lahko v primeroma kratkem času Sredozemsko morje. Prepelica potuje, dokler more, po suhem. Zato se zberejo na koncu južnih polotokov v velikih jatah. Ob severni obali Sredozemskega morja, kjer mrgoli prepelic od začetka septembra, čakajo na ugoden veter, da se vzdignejo na usode-polni polet črez morje. Gorje jim, če jih zaloti vihar f Preveč utrujene se spuste, kakor zatrjujejo mornarji, na valove, kjer se odpočijejo. Ko dospejo na svoj cilj, so uboge prepelice tako izmučene, da leže več minut kakor omamljene in Se sploh ne morejo ganiti. A kmalu pridejo k sebi in stečejo po pesku. V zrak pa še ne vzdignejo kmalu in nadaljujejo pot prve dtii najbrže peš. « Koliko tisočev in tisočev prepelic, ki" so se zlegle v Srednji Evropi, polove ih postrele leto za letom ob obalah Sredozemskega morja in na otokih, tega si ne moremo niti predstavljati. To je glavni vzrok,'da se vedno krči število prepelic. Večina naših lovcev je prepričanih, da ne ostanejo prepelice pri nas Črez zimo. Stvar pa ni tako enostavna. Še novembra sem jih našel na' Sorškem i polju, kjer je veliko prepelic. Bile so večjidel slabotne in prepričan sem, da se niso podale na pot. Vprašanje pa je, če so prestale srečno zimo. Lovec Jenko iz Podrečja jih je našel posebno ob milih zimah že večkrat sredi zime na polju. Dobil je tudi prepelico ob hudem mrazu popolnoma otrplo med deskami, zloženimi pri skednju. Odnesel jo je v hišo, kjer je kmalu oživela. Vsekakor bi bila opazovanja v tem oziru zanimiva. F. L. . Eksotični ptičji gosti v Evropi. Gotovo bo zanimalo, tudi naše ljubitelje ptic poročilo, kije došlo uredništvu prirodopisriega časopisa „Kosmos“ po ovinkih iz Marseja (Marseille) vprek Švice na Nemško. Od ondod poročajo, da se izprele-tavajo po mestnih parkih in okoliških nasadihmnogoštevilne redke inozemske ptice, kakor raznovrstni eksotični ščinkavčki, tkalci, papige itd. Med občinstvom vzbujajo te lepo pisane ptičke veliko pozornost. Preiskava je dognala, da so pripeljale nekatere ladje za nemške ptičje trgovce velike pošiljatve južnih ptic. Ker so pa došle ravno ob izbruhu vojne med Francijo in Nemčijo, niso mogli odposlati prevaževalci ptic, zaradi česar so jih izpustili. Ptice vročega podnebja so tako postavili pod milo, francosko podnebje in tako napravili nehote zanimiv poizkus prilagoditve, ki bi sicer stal lepo vsoto denarjev, kajti zanimivo bo, ali bodo eksotične ptice v Evropi na prostem poginile, ali pa bodo ostale pri življenju v milem podnebju, kakršno vlada v južnih obmorskih francoskih pokrajinah. Potom opazovanja se bo dalo tudi dognati, ali .se bodo one eksotične ptice, ki bodo morda prestale francosko zimo, spomladi sparile in bodo valile, ali pa bodo živele posamič, razkropljene po raznih krajih. —c. Zajčeva sreča in nesreča. Od raznih ljudi sem izvedel, da sta ujela v našem lovišču železniška delavca zajca ter ga odnesla domov. Prva pot me je peljala v njihovo stanovanje. Prvotno sta vse tajila, a ko sem jima navedel priče, sta prišla z barvo na dan. Povedala sta mi, da sta videla, vračaje se z dela, v nekem jarku zajčka. Ko ju je ugledal uhljač, je smuknil v neki pokrit pretok. Hitro sta mu zamašila na eni strani izhod, od drugega kraja pa Sta ubogega zajčka toliko časa z drogi suvala in obdelovala, dokler ni navidezno poginil. Ko šta ga imela zunaj, sta mu priložila še par prav gorkih, potem pa sta ga zavezala v culo in odnesla domov. „Sline so se nama cedile, kajti zajčka sva imela in pečenka bi tudi kmalu bila, ko bi nama zlodej ne bil ušel!“ Sta pripovedovala. „Pomislite“, je rekel eden od njiju, „ko sva se nekoliko oddahnila, sva hotela zajčka odreti. Odvežem culo, katero sem bil pustil v kuhinji, da vzamem zajčka vun, a kakor blisk je skočil navidezno mrtvi zajec iz cule — — dva skoka in bil je na prostem. Po nesreči sva bila pustila namreč kuhinjska vrata odprta. Videla' sva ga še, kako je izginil tam-le v tistem grmovju.“ Pokazal je s prstom v smeri, kjer se je nahajalo grmovje. Vso povest šem seveda smatral za slabo izmišljeno laž. ‘Odšel sem ter v duhu že sestavljal ovadbo, kar me vzdrami' glas mojega braka, na katerega nisem pazil vsled zamišljenosti. Postojim, vzamem puško z rame in Že zagledam zajčka, kako je smuknil iz grmovja na pot ter jo ubral naravnost proti meni. Na trideset korakov sem ga pozdravil s strelom, na katerega je -odgovoril z lepim kolobarjem. Toda kgko je -izgledal ta 'Zajec! Oguljen je bil ria yšeh : koncih in krajih: , ter posut, z nešteto praskamo; v*Telesu pa so hini škripala zlomljena rebra. Bil je očividno iz r ok 'ž e 1 ez n i s k i 8' delavcev ubegli zaječi To pot šta'* bila, torej moža resnico govorila. -« • • M. H: Vprašanja in odgovori. A. V.' V N. c.1 Vprašanje : Koliko naj bo stkr frmač, da ga lahko začnem dreširUtlT-Ali ga lahko jemljem pred dresuro na polje, kjer Mii podi zajce1? ; - Odgovor: Brež dvoma jë, da- inora biti peš duševnb in telesno /raZvit, predeti ga začnem dresirati. Večiha lovcev, ki še pečajo Ž dresuro psdv, Si jé zâto tudi edina v mnenju, da je frmač spošoben za dresurO, ko je star deset do petnajšS mesecev. Nezniisèl jè, če hočem že* Štiri-ali šestmesečnemu psu,' čigar možgani-še nišo ‘razviti, ubiti v glavo sobno dresuro ali če lovim s sedemmesečnim frrnačem jerebiče in zàjcé} PrviVvtiši, ki'jih dobi pes na lovu; ga obvladujejo vse Življenje. Da pa Mišo* ti vtisi posebno« ugodni, vé lahko vsakdo," četudi mora lovec že radi ml a do št io d pus t iti 'marsikatero napako. Starejši kakor poldrugo ietof tudi nfe' sme biti peš; ker sé trudi-sicer dreser zastonj ali vsaj ne doseže’pravih uspehov, Prvo leto je za telesni razvbj' psa 'najbolj vkžno, ker doraste pes povečini v ënem letu. Kar Zamudi v tem oziru v prvem letu, tega ni mogoče nikdar več popraviti. Če' hočem, da së pes naravno in krepko razvije, je' neobhodno potrebno, da se «giblje dostikrat in veliko na pfbstem in- da skače po, polju( kolikor ga veseli:: Kako naj dobi« peš. mišičasto «postavo, - krepak hrbet, ravne, močne noge, če je dan za dnem zaprt ali celo-privezan«?! Lovci potrebujemo Vztrajnih,-urnih psovj ki) ne opešajo kmalu, «ne pa .'Slabotnih in lenih, ki nimajo . pravega' veselja do iova.,Zato so tudi malone vsi-lovci-zavrgli- staro metodo, vzgajati mladega frmača pred dresuro, 'med-zidOvjcm ¡dvorišča- ali, vrta. Vedno 'bo,lj ih bdlj ; streme lovci-v žadnjem;času ža tem, da Uporabljajo« vsestransko frmače.- Ne iščejo z«rijimi samo jerebic in prepelic, ampak jih« rabijo, «da jim donašajo obstreljene zajce in lisice, ki «jih zasledujejo morda celo uro, da jim poiščejo srnjaka, ki je bil obstreljen pred Več- urami; in da naznanijo, ko« ga« najdejo in zadavijo, lovcu prostor z glasnim lajanjem ali pa pridejo k njeitiU in ga peljejo k živali. Torej ne zaideva samo ozir na telesni razvoj, da jemljem- mladëga «frmača na polje, temvec’tudi ozir na lastnosti, ki • r jih • potrebuje pes, ako, ga-hočem «vsestransko «uporabljati/ Te lastnosti so: predvsem : dober nosj vztrajnost;« hitrost, inteligenca in veselje do lova; O-tem, če jih ima pes, pa ise 'ne«morem drugje prepričati' kakor'na polju/1. j. V lovišču. Ne izplača se pač truditi: se,- meseče, in «mesece,,,a končno zastonj s psom, ki pitzdrav ah: ima /slab; nos.«. Omenjenih lastnosti pa tudi : ne more pes drugje izpo*; polniti, kakor, na polju. Divjačine' seveda ne smem streljati pred,nedreširanim psom, če ei nočem, otežiti dresure. .-Sicer pâ je neutemeljen :strah, -ki'ga. imajo nekateri, da ni mogoče ;iz.u.čiti i. psa-,-j ki«.je hodil; pred dresuro na polje in spoznaval počasi svoj naravni delokrog. : :: : Pri teh izprphodih po polju, ne sipem neizvežbanega p§a neprestano vabiti k sebi s klicanjem Ih piskanjem.. Naj uživa nemoteno, svoje yeselj.erl -Pes, ki živahno, išče in dirja po polju,' obeta gotovo več kakor.:pes, ki ne: gre,od, gospodarjevih nog ali se zanima morda samo za miši. Sicer še nedresiran pes navadno itak ne zmeni dosti za to piskanje, ker mu še ni znana trda postava o ubogljivosti, poslušnosti in samozatajevanju. Dreserjeva autoriteta pa pri tem le trpi, ker zahteva nekaj od psa, a nima moči, da bi zahtevo tudi ugotovil. Kaznovati vendar hè ëtMem psàj ki ne razume še pomena in upravičenosti kazni ! ; Kakor Vi, tako si delajo tudi nekateri drugi lovci skrbi, ker jim podi ne-dresiran frmač, ki ga vzamejo na polje, zajce. Bojijo se, da ga ne bodo nikdar odvadili, da bi ne šel za zajcem. Zato so mnenja, da ne sme mlad frmač nikdar poditi zajca in da ga je treba že od zgodnje mladosti, ¡ko vidi prvič zajca, navajati na to, da ne pojde za njim. Ti dreserji hočejo zatreti v učencu strast, ko temu še ni ničesar znanega o pokorščini. Koliko napak se rodi iz tega ! Kdor tako dresira frmača, ga bo težko izučil, da bi znal več kakor poiskati jerebice. Lovec, ki hoče imeti vsestransko uporabljivega psa, dela drugače, Nič se ne vznemirja, če mu lajaje podi šest- ali osemmesečni frmač zajca, da se vse kadi za njima. Le na ta način se namreč navadi pes, da sledi obstreljeno divjačino na velike daljave in jo prinaša. Samo s takšnim frmačem je mogoče tudi lovsko loviti. Pri lovu ne gre namreč drugače, kakor da lovec večkrat samo obstreli divjačino, ki pogine potem prej ali slej v strašnih bolečinah. Kakšen občutek pa more navdajati lovca, ki vidi, da je zadel zajca, in pokaže sled prej ali pozneje frmaču, ki gre za zajcem morda dvesto korakov, a se vrne potem prazen, ne da bi šel za njim še tristo korakov in tako gotovo dobil zajca, ki je medtem poginil ali pa je v zadnjih izdihljejih? Od psa, ki ni v mladosti podil zajca in se ni tako učil slediti žival, tudi ne morem drugega pričakovati. Kadar je podil zajca, je bil kaznovan, : sedaj pa, ko mu gospodar ukaže, naj gre za zajcem, ne more tega storiti, ker izgubi kmalu sled in je tudi telesno preslab za uren tek. Napačno bi bilo, če mislite, da pravim, da mora lovec naravnost navajati mladega frmača, da podi zajca. To dela frmač, ki ima veselje do lova, rad že od sebe. Lovec psa, ko se vrne, niti ne kaznuje, niti ne graja. Dela se, kakor da ni ničesar slišal in videl, kakor da so zajci zanj brez pomena. Ko pa pride čas, navaditi psa, ki ga je priučil že prej s sobno dresuro in na polju na temeljito poslušnost, tedaj se loti skrbno delà. Saj dresiranje frmačev ni in ne sme biti igračkanje, ampak je resno, težko delo, ki zahteva od dreserja mnogo dobrih lastnosti. Pri vestni dresuri se bo njegov frmač kmalu manj zmenil za zajce kakor pes, ki mu ni dovolil dreser nikdar, da bi šel za zajcem, ker nasiti končno vsak večkrat dožit užitek. Na povelje pa pojde moj frmač za obstreljenim zajcem kakor strela. Tudi bo kmalu razločil sled zdrave živali od sledu obstreljene, bolne divjačine. Kdor lovi n. pr. z. dobrimi braki, ve, kako natanko poznajo na sledu, ali je zajec obstreljen ali ne, četudi ni nič krvi. Če ima zajec samo sprednjo nogo visoko prebito, ga ne puste zlepa in ga preganjajo toliko časa, da ga ujamejo. Tudi frmača ne bo nikdar tako mikal zdrav sled kakoç sled obstreljene živali, saj se je bil prej že dostikrat prepričal, da podi zastonj zdravega zajca. Tudi lovec, ki ni dovolil frmaču, da bi šel v mladosti za zajci, je končno prisiljen, pošiljati ga za obstreljenimi. Kadar pa tak pes par zajcev ujame, tedaj se mu vzbudi veselje, poditi zajce, ker se ni nasitil v mladih dneh te slasti. Ker ne razlikuje po sledu zdravega od obstreljenega zajca in se še ni prepričal, da ne ujame zdravega, podi enako zdravega kakor bolnega in drvi kmalu — za vsakim zajcem. Da je tu priporočeni način dresiranja pravi, o tem je prepričanih več priznanih dreserjev, ki vodijo na ta način izvežbane pse leto za letom na uporab-nostne tekme, kjer dosegajo z njimi sijajne uspehe. F. L. Fr. Sevčik, Pnškar- Ljubljana, Židovska ulica št. 8. fS®“" Velika zaloga pušk in samokresov lastnega izdelka in MF“ najnovejšega sistema kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pušk z najboljšim strelnim učinkom. Posebno priporočam svoje širom znane lahke trocevke s Kruppovimi cevmi in puške brez petelinov za brezdimni smodnik. NOVI)! Avtomatične Browning-puške, kalib. 16 in 12, z neprekosljivim strelnim učinkom, i Avtomatične Browning- in Steyr-pištole. Velika zaloga vseh lovskih po- trebščin po najiiižji ceni. Popravila in. naročila izvršujem točno in zanesljivo. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Svoje [Bojone odjemalce čiti kaliber puške, št. šiber in pa, ali žele navadni ali brezdimni smodnik. Pozor g. lovci! Za nagacenje raznovrstnih živali se priporoča IVAN ROBIDA, V LJUBLJANI, Tržaška cesta št. 22. Fina, strokovnjaška izvedba. Najnižje cene. — Na željo odnašam in donašam tudi sam domov. — Naročilo z dopisnico zadostuje. Kavarna Evropa v Ljubljani, Dunajska cesta, je shajališče članov „Slovenskega lovskega društva“. Konfekcijska trgovina Gričar S Mejač, Ljubljana, Prešernova ulica 9, priporoča lovcem svojo bogato zalogo vsakovrstnih oblačil. w % L KETTE» Ljubljana, Franca Jožefa cesta št. 3 Specijalna trgovina klobukov, čepio, kravat, perila, sploh vseh modnih in športnih predmetov. Vsakovrstne potrebščine za lovee. a c p ~ Zine jelene, srne, zajce, kunce, fazane, jerebice kakor tudi vse vrste druge divjačine prodaja v svrho osveženja krvi Edvard Muyer v Dunajskem Novem mestu, SchneebBrggasse 1Q. Zlasti opozarja na nasadna jajca vsakovrstne perutnine. — Za živ ^ prihod divjačine in za svežost jajc jamči. — Cene nizke. ^ . «___________________________________________________________J aaaaaaoaaacaaaocoaoooaaoaoaaocKjaoaaacjoaaaoaaoaaaaoaoaaaaoacj a a □ a o a a □ a a I V. HERFORT, I 3 zoolog, preparator, ------- LJUBLJANA, — 5 a o a Prvovrstna tvrdka.;— Cene nizke. Mnogo odlik, priznanj. Vrazov trg 1 — Sv. Petra nasip 71, g se priporoča za prepariranje vseh 8 vrst živali, montiranje rogov, izdelo- 8 a : vanje vseh vrst kož za preproge. u □ o □ocoaaaaaacoaaDOoooaaoocaDcicrocoacooanoaoacoDaaoaonoaDaoanGui Izdajatelj: „Slovensko lovsko društvo“ v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Martinc v Ljubljani. Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. "RT 'RT A ¥ ^! 17 T? flHH ljubljani, X » Xxi XX. H X O JLl Xp| Šelenbargova ulica 6, v| priporoča svoje puške, samokrese, avtomatične pištole in l lovske priprave. Popravila po nizki ceni. Topič „Salut“ jgjj§ Umetni ogenj. Pišite po novi Cenik! C. kr. prodaja smodnika. Tiskarna in litografija 1 Blasniha ml v Ljubljani se priporoča v izvršitev vsakovrstnih v to stroko spadajočih del. irincha tpnnninnPETBA STEP!GA *aai 1 Iflllanll irljUVIIIII roča stojo veliko zalogo najboljše kakovosti po nizkih eenah. Vino razpošilja v lastnih sodih na vse postaje. lUff B &S£QCi~S9 Kmetska poso Ijiijansk 1(1»1 SSSMsiB Jf>m Milil © n go obrestuje hranilne vloge po l*e 35 s 5š§ S8» Ss 4%°lo I i brez odbitka rent* nega davka. Sprejema vloge na tekoči rsčasia s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Rezervni-.zaklads nad;pol milijona. kron» Hrafiiliie vloge* ;£tva|i©t^milljoOov kron. Pozor gg. lovci 11 ^¡ajsaovejši in najizbornejši daljno gled sedanjosti je Busch-ov ■H katerega ¡si [naj [nabavi vsak lovec.'Omenjeni daljnogled vsebuje vse optične vrlinev naj višji meri in je dsobito za lbv in športzaradi sVojC; izvanredno^velike svetlobne moči neprekosljiv PPPPP in kot nbčno;,štekio naravnost očarujdč. Povečanje , 11 . f 1 . . _, Vidno polje v razdalji 1000 ni Objekfivski prerez ..... Svetlobna moč- •, . I . . Teža * -