Štev. 31., Leto II.	SPITAL	NA	DRAVI	Petek	31.	Januarja	1947-
Y
i/
r\ r
r\
ri
I \
. .7
LONDON. Jugoslovanski poslanik v Londonu je včeraj i zro-čii britanski vladi noto radi uboja vršilca dolžnosti jugoslovanskega konzula v Neaplju Vicka Glumšica v četniškem taborišču pri Neaplju. K temu poroča BBC, da sta pred dnevi obiskala taborišča jugoslovanskih vojakov, ki so se borili na zavezniški strani in se sedaj nočejo vrniti v domovino, 2 člana jugoslovanskega urada za repatriacijo. Oba sta bila hudo pretepena in eden je podlegel poškodbam.	.
BELGRAD« TANJUG poročaj Včeraj je jugoslovanski poslanik v Londonu izročil britanski vladi v zvezi z ubojem Vicka Glumšiča in radi 'preprečenja nadaljniii incidentov noto, v kateri vlada FLR Jugoslavije postavlja naslednje zahteve $	}
1) ustanovitev mešane komisije, ki bo izvedla preiskavo o izvršenem zločinu;
2) takojšnjo aretacijo vseh onih, ki so bili udeleženi pri tem incidentu in njihov izgon v Jugoslavijo}
3) kaznovanje odgovornih britanskih vojaških funkcionarjev j
4) prestavitev vseh vojaških formaciji četnikov, n,edičevcev ustašev in belogardistov v taborišča za vojne ujetnike pod žico-in strogo stražo, oficirje je treba ločiti od moštva;
-	5) plačilo odškodnine svojcem ubitega uradnika,
CASERTA. Vrhovno poveljstvo zavezniških vojnih sil x Ca-serti je izdalo o incidentu v četniškem taborišču naslednje poročilo:
Dne 24. januarja sta dva zastopnika jugoslovanske repa-triacijske komisije prišla v artilerijsko vojašnico, kjer so nastanjeni jugoslovanski vojaki. Rodi sovražnega razpoloženja četnikov, jim jb britansko poveljstvo svetovalo, .da odideta, kar sta tudi sto,j. rila« Naslednji dan pa sta se zopet vrnila. Ko sta prišla V pisarno, so ju ponovno opozorili in svetovali, da odideta. Po kakih desetih minutah so se četniki zbrali pred pisarno, jo obkolili. Iz pis:,rne so izvlekli oba jugoslov&nska uradnika in ju močno pretepli. Oba sta bila nato odpeljana v neapeljsko bolnico.
Zadevo raziskuje seaaj posebna preiskovalna komisija*
LONDON« TANJUG poroča,da je jugoslovanska delegacija na londonski konferenci včeraj izročila posebno noto o osebi člana avstrijske delegacije koroškega deželnega glavarja Hansa Piescha, ki da je prevzel oblast na Koroškem iz rok zloglasnega gauleiterja Rainerja v okviru nacističnih zakonov. V dokaz je noti priložen faksimile tozadevnega poročila v ”Ka-rntner Zeitung" dne 8*5*1945.
Jugoslovanska nota zahteva, da sc Pieschu ne dovoli nastop na londonski konferenci. Po poročilu Tanjuga je bila ta nota dobrohotno sprejeta«
LONDON« Avstrijski poslanec Fischer, člen KPO je izjavil novinarjem, da komunistična stranka Avstrije ne more podpirati jugoslovanskih zahtev in da so Mi prvo interesi Avstrije.
S
MEDNARODNA BEGUNSKA ORGANIZACIJA
z a g o t o v.ž' j t‘NX~.......""...:.:
London.Vlada Vel.Britanije je pooblastila svojega stalnega zastopnica pri organizaoj.Ji ZelniSonih narodov,da naj podpiše usta«, novno* listino ne ve mednarodne begunske organizacije (IRO) »S tem. je obstanek te organizacije zagotovi jen^med^rera .ko ;je dot-lej bilo dvomljivo ,ali bo nova organizacija mogla začeti delovati,dokler Anglija ne podpičia.	-
A M E R I. K A BO SKRBELA Z'A BEGUNCE.
 Iz Torka poroda agencija IPK:
predhodnik Ittunian je cd ameriškega kongresa zahteval odobritev 3CO mi 1.1,1 o no v dolarjev r.a preskrbo beguncev v Evropi in Aziji. Združene uJ^^ve severne Amerike so • namreč izjavile,da bodo v prihod-n j a, ko bo W:v:A nehala delovati,samo prevzele -skrb z a begiinoe". in jih bodo s svojimi ere dat vi podpira le a Po d as: ari Sko skrbstvo bodo prišli tudi begunci,k L sc zdaj v Avstriji«	•
PREISKOVALNA KOMISIJA NA G R 3 K E M
 Atene, V^erai je Tukaj bi‘J a pr1' a seja mednarodne preiskovalne
komisi je,, ki jo prišla na zahtevo gr£ke vlade preiskovat obmejne boje Jugoslavija je zahtevalatnaj se zasedanje c dl o Si * doki er ne pride južnoslovanska delegacija..kateri g.r&fco po s': anist vo v čelgra&u še ni izdalo po tič. h li s 5; j. n,, Popoldne pa se' je jugoslovanska delegacija pripeljala s posebnim letalom«
"JAPONSKA NI VEDELA....”
Iz Bostona- poroda. Zgonci ja United Press ^Ameriški znanstvenik Charles Dor p ten je obje vil dal j tl: V ol-inek .o atenski- bombi, v katerem med drugim pripoveduje,da sta' tleti dve ato/reki bombi,,ki sta padli na Japonsko o reT*; ji življenje sto visečem Američanov in Japoncev, ker je Japonska’odlomila orodje in se udala^ne le io straha «&.kad± teh d-reh bomb ,:.:erve b je sel j j. z strahu pr v d. prihodi; j.lr.i atomskimi bombami, 3uL' naj bi sledile „Bov.pt o.a sklepa svoj Članek s be-se-dari?. ‘‘Japonska ni ve dela, da e o Združene države severne Amerike s teic_,ko so 'on vrgle oni dve aiomski bombi,vrgli svoja dva edina aduta,ki' so ju imeli tistikrat,
DF.QBMj?_NOVICE.	spet vsi priznali svojo krivdo,da
VBIiIK"¥le4"/I" jClspčrU zavladal po so izdajali interese albanskega svetuV 1'anadi so včeraj namerili naroda«, Njihovo ilegalna organi- ^ 73 stopinj mraza.V Angl::, j 1 take -’ zacija je ob zadnjih volitvah ^ ga mraza Ž$e 50 let ne pomnijoolla . "j&iftarjs* pozvala, naj ne gla -..Frane o s kem in v Nemčiji je‘ustav- suje jo za lita, ampak za kralja,
‘ljen ves rečni premet,ker so reke ki se'bo s svojo vojsko v kratkem zamrznili e.	v	vrnil»
PR.:>CA.v.Včeraj je bila končana
sodna obravnava zoper vi v 6 s ga wo'* ' t r an j o g a m .1 ni s t r a . v t ak o .L rr. eo vs ti i protektorat skl vladi Jereka *0-btQ~ gen jo bil koii.aboraei je z .81% o i« je8ek je Ml včeraj popolnoma o-pro.šcen vsalvfo krivde in kazni in t ak o j :i. z pi ;.s o e n w. s vo b o c o,
SKOPLJE. Včeraj se je nadaljevala obravnava zoper albanske teroriste,' zašli Sani so bili 4 ob-
rmnrnniT.T, I
MLADINSKI BOM prirodi v "Domu zmage« pr vel Golievo pravljično 1 božično povest v t slikah z "pE~ f
miri; ,	rQ' *> v‘x, OT	TE' C A*f : *r„! tl 'Ov ^ ?	!i
j-.-.v... V>. v /-Ci »: V .l.c.: L« c & 0/v^ol'j j.C c/i*
plačna, premierska predstava bo da-| nas ob 3 uri samo za mladino »Pr.ed-1 stava, za odrasle bo jutri 1 „f e or,. 'j ob 8 sveder in v nedeljo- ob 3 popo 5 ji Pridite?da skupaj v hrepenečih- ;j 1= sanjah tSe mi odrom smo s Peterčkom !|
to^c^l so, kakor porooa Tanj** ( ^
-	£yloo ysem,3$ul jo i idejo.
4NGi£$iLORDISKffif
Po dnevniku "Times" od 20.decembra nadaljujemo poročilo o seji angleške zgornje zbornice dne 19.decembra o beguncih. Za lordom Beveridgem je govoril lord Lle -wellin, o katerem poroča "Times” tnko le.
BEGUNCI NISO ZLOCINCIt
Lord L1 ev/e 11 in je najprej povdaril, da begunci niso nikaki zločinci .Mnogi	izmed njih pa se boje	nasilja	- ali po
pravici ali ne, v to	se ne	spuščam - in ne maram	Siveti pod	komuni-
stičnim sistemom.Kaj naj ^se zgodi s temi ljudmi,ko bo prenehala delovati UMRRA in ne bo več^ sredstev za vzdrževanje begunskih tabo-rišč?Zelo so mj dragi Poljaki9 ki sovsu z nami bojevali zoper Nemce V Italiji in tudi d> .lgod v Evropi. (Cu j t e, oro j tej) Pr ec e j britanskih Življenj je bilo ohranjenih,ker so se tj. ljudje v raznih bitkah bili ob naSi strani .Upam,, da bodo voditelji strokovnih društev v prihodnje zavzeli bol j S.v t: o ko gru.čno in bolj čl o ve ško stališče do teh ljudi,kakor pa so ga zavzeli0 (Na zadnjem bo.ru britanskih strokovnih delavskih organizaci j ?ki poli tj. ono pripadajo k vladni delavski stranki y je bilo odklon j eno,, da bi Poljaki bili zaposleni v angleški induntri ji, oeš da so	f a 3:1 s ti a) Govornik vir. <34 ne o Si ta, da	bi	ravnala
nepravilno, zdi pa se	mu,,, d a	ne stori dovolj c Ce bo	skrb za	te	ljudi
prepuščena z go‘J. j lAednarvdnj begunski organizaciji , se moramo bati,da bi ti begunci uteg:jili Me dolgo čepeti za bodečo Si c c. Najbolj pametno bi bilo,ko bi jim dovolilitda bi se v čim večjem Številu naselili v naši oe&eli*
BESEDA ZA DRUŽIME.
Lord Hampton je dejal, da'ga najbolj zanima usoda mladine,z drugimi besedami družine z otroki.Priporočil je,naj-bi tega vprašanja ne presojali toliko s stališča koristi za Anglijo in
imajo po naključju drugine.Tem je treba dati upanje za življenje v prihodnjostlf da bodo lahko postali dobri drgavljani debele,ki bi jih vzela za svoje*
REŠITEV VPRAŠANJA JE - SVOBODA,^
Škof iz Chichestra (Oičestra) je rekel,da ga najbolj vznemirja,da je 19 mesecev po končani vojski še vedno 1 milijon ljudi,ki begajo po Evropi,Ker so odtrgani od domačije,Polofta j teh ljudi nikakor ni prijeten,Celo slab&a se od dneva do dneva.Začelo se je razširjati mnenje,da so begunci zlo,ki je bilo poslano nad evropsko Človeštvo .Pri tem po. pozabi jamo,da so ti ljudje^ le ^rtve nacističnega reMirna.Med njimi je mnogo takih, ki bi jih nihče na svetu ne mogel pregovori ti ? da bi se vrnili v domovino.Zvestoba in natančnost zahodnih zaveznikov sta bili zelo preokuSeni,ko je Slo za to,ali naj k vrnitvi posredno ali neposredno prisilijo beguncejkaterih nobeno demokratično sodišče na vsem svetu ne bi moglo obsoditi za kak zločin, (Pritrjevanje).
To vprašanje se da resnično samo tako reSiti,da obnovimo svobodo v tistih de^elah£iz katerih so ti begunci pri Sli,njim samim pa preskrbimo pm.be&ali-ioa7v katerih bi bili varni pred vsakršnim nasiljem,da bi se jim ne bilo treba bati,da jim bo pot do končne varnosti in rednega življenja zaprta.Med tem pa je treba ukreniti vse,' da beguncev nihče ne bo več silil,da bi se vračali v domovino v razmerah, v katerih bi bili izpostavljeni neposrednim napadom,in da ne bodo vrženi v položaj, v katerem bi se ne mogli izogniti izgubi prostosti ali celo življenja.
NE ČAKATI PREKRIŽANIH ROK!
Grof Iddesleigh je omenil,da je najbolj treba skrbeti,da se ohrani skupnost begunskih družin.
Grof Selborns je rekel,da vprašanje beguncev ni nepremagljivo.le lotiti se ga je treka s primerno odločnostjo in urnostjo. Svetoval j e, naj bi Organizacija Združenih nar od a v čim prej. izdelala načrt,koliko beguncev'bi lahko sprejele posamezne dežele.Oe ta načrt opremo na gostoto prebivalstva v posameznih drgavah v razmerju s površino rodovi tre zemlje v njih,bi kmalu videli,da M bilo treka prebivalstvu posameznih deSel dodati kaj maj hn^ tite vi la,pa bi bil hitro iz or pan tisti mili j on,beguncev v Evropi.Oe pa bsmo roke ge dlje krijem drgalif.se bodo po Evropi ra: pasla ul jesa,ki bi utegnila postaci zelo ne var na. L,sr d je nato prgsei na položaj Pol jakov,ki give v britanskem pasu Nemčije.„ „. " (V nadaljevanju svojega govora je grof prebml neko pismo visokega poljskega častnika,ki je v domovini podtalno delal za Anglijo, zaradi česar je mo ital bogati pred zasledovan, j era sedanjo vlade ter je zdaj v britanski coni Nemčije v koncentracijskem tabori S5u,Lord kancler Eeveridge je obžaloval,da je to pismo bilo prebrano v zbornici.3 tem je bila končana begunska debata v britanski zgornji zbornici,
~r. z*-- ""'i /A rvr 'X.x tA -r\ A A /
mit h--A	Hh t
3 j. / J-L VJ L Ji ''+1 * ^	-X-Vy V*
AMERIŠKI'* ČASNIKARK.
Pred kratkim je papež Pij XII. sprejel 10 ameriških Časnikarjev.V svojem nagovoru jim je med drugim takole rekel;
,fFr:l gli ste v Evropa*da oi neposredno ogledate evropske povojne razmere.,To je važna miši ja,ki utegne imeti zelo pomembne sadove.Ko je Amerika vojsko do konca privedla,j e velikodušno sklenila, da bo pomagala Žrtvam,ki so to katastrofo prež ivele * Ameriksrci niso pomislili j da bi živež in oblekoki so jo tako radodarno po&i 1 jali v Čezmorske debele,v nekaterih deželah utegnili razdeljevati po strankarsko politični pripadnosti prejemnikev..„.Ni Se končano zatajevanje dr5avi;\anskxh in verskih sveooštiin.Je vedno se^nadaljuje brezvestno preganjanje svobode ve sti,Zavest,da je junaška smrt stotiso-čev hrabrih mladih ljudi ameriškega naroda rodila tako malo miru,, pr a-. viono sti in ljubezni do bližnjega,bi utegnila ustvariti malodušje. Vendar pa ne smemo izgubiti pogu \fj. , Ne bo manjkalo odli onih mo K f ki hočejo odkritosrono delati za telesno in socialno izboljšanje vseh M ljudskih plasti,ki vesel.ega srca priznavajo5da ni mogoče ohraniti v morale brez x*ererVsak dan prosimo Boga,da bi tem voditeljem dal zvestobo do prepričanja in moo,da bi mogli civilizacijo spet pripeljati nazaj k njenim izvirom.,n
IN RIMSKEMU PLEMSTVU.
Ko papež Pij XII.sprejemal odposlance rimskega
plemstva,jim je tok o le govoril:
»fis večkrat smo govorili o nalogah in dolžnostih plemstva. Nedostojno je Živeti tja v "er, dan v lenobi in pasivni malomarnosti ter se skrivati za krinko nevtralnosti.Kriv je,kdor ostaja ravnodušen, kadar zadevajo nesreče njegovega brata„njogov narod,to je hujše kakor pa zaničevanje in malodušje. Noben ponosen in samozavesten moi>, si svojega prepričanja ne bo dal omajati, niti po kakem ljudskem uporu niti po grožnjah kakega tirana."
PEKLE srednje starosti dobi	DVA	MIZARSKA POMOČNIKA, dobita
zaposlitev pri kor.okme tu- Sl o ven- službo pri mizarskem mojstru v ou,dobrem katoličanu,Zglasi naj Beljaku, Plača} hrana in stanova-
" :l.f?i, Znanje nem^oine
se v bar, 2 /3.	•	nje v hi si. Znanje ne r.i-6:1 ne ni
IZGUBLJEN je bil Žepni nož od potrebno. Poizve se v baralcl 2/8. bar-. 0 - 2.Oddati v nagi upravi.	~	w	-