BANCA DI CREDITO Dl TRIES1 TRŽAŠKA KREDITNA BANK FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Problematika manjšin v stvarnosti Evrope Nemškim nacionalistom z Južne Tirolske v nedeljo na Gri-esu, nad mejnim prehodom Brenner, ni uspelo zbrati tolikšnega števila ljudi, s čimer so želeli potrditi pravilnost zahteve po odcepitvi, ki je spričo nedavnih dogodkov v Evropi ponovno postala aktualna tudi na tem predelu italijanskega polotoka. Sicer južnotirolsko vprašanje je bilo že od nekdaj jabolko spora med italijansko državo in tamkajšnjim nemško govorečim prebivalstvom. Tirolska, južno od prehoda Brenner, je pripadla Italiji na podlagi mirovne pogodbe v Saint Germainu leta 1919. Po podpisu te listine sta zmagoviti velesili (Velika Britanija in Francija) zagotovili Italiji, zaradi pristopa na strani antantnih sil, ozemlje do Brennerja, Slovensko Primorje, Istro in Dalmacijo. Južno Tiroslko območje, kljub priključitvi Italiji, pa je bilo izključno nemško, v času fašizma pa je "duce" poskrbel za pravi italijanizacijski projekt, ko je tamkašnje kraje naselil s številnimi italijanskimi družinami. Želji Južnih Tirolcev, da bi se priključili Nemčiji, ni ustregel niti Hitler, ki je sporazumno z Mussolinijem dovolil le, da so se na sever izselili tisti, ki so pač to hoteli. Po drugi svetovni vojni je s sporazumom De Gasperi—Gruber prišlo do podpisa dogovora, ki je Južnim Tirolcem zajamčil določeno avtonomijo. To avtonomijo pa je Italija razširila tudi na Trdident, ki je bil italijanski, in s tem sprožila hudo reakcijo nemškega prebivalstva. Začela se je doba atentatov. Leta 1969 so končno odobrili južnotirolski paket, ki pa še danes ni povsem uresničen. Južnotirolsko vprašanje pa ne predstavlja edinega žarišča napetosti v Italiji oziroma v Zahodni Evropi. Ne smemo namreč pozabiti na vprašanje francoskega prebivalstva v Dolini Aoste ter na avtonomistične težnje Sardincev. Posebno poglavje v tem okviru predstavlja Bossi-jeva Severna zveza (Lega Nord), ki bi znala s še večjim uspehom na spomladanskih volitvah korenito poseči v logiko državne enotnosti. Ravno tako zaskrbljujoča so vprašanja narodnostnih manjšin v drugih krajih Evrope. V Fran- Rudi Pavšič beri na 2. strani BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CMDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA Dl TRIESTE BANKA MOJA BANKA ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 0432/730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1200 lir št. 32 (581) • Čedad, četrtek, 19. septembra 1991 V OSPREDJU DOKAJ AKTUALNO VPRAŠANJE MERCOLEDÌ la campanella ha suonato anche presso il centro bilingue tednik Slovencev videmske pokrajine novi Primo giorno di scuola! 38 bambini frequentano la scuola materna, 38 quella elementare Alcuni sorridenti, altri seri, altri ancora piangenti (e anche qualche mamma). Sono i 38 bambini che mercoledì 18 settembre hanno iniziato la loro avventura prescolastica. 38 piccini che si vanno ad aggiungere ai 38 "grandi" delle scuole elementari presso il centro bilingue di S. Pietro al Natisone. E' sicuramente un bel numero, considerando il costante calo di iscrizioni presso le altre scuole delle Valli. Come abbiamo già scritto, è una fiammella che va aiutata, non lasciata a se stessa. E’ invece proprio quanto sembra stia accadendo, ovviamente non da parte dei genitori, che sempre più numerosi vedono in questa scuola un motivo in più di crescita per i loro figli, ma da parte di amministratori ed enti, soprattutto locali, che ancora oggi dimostrano di ignorare questa realtà. Lasciamo da parte questi cattivi pensieri. Dà molta più soddisfazione guardare questi bambini compiere i primi passi in questo anno scolastico, tenuti per mano da Vilma, Antonella, Martina, Arianna, Mija, Antonella, Damjan, Sabina, Ivana, Marina, Claudia, Isabella, Ines, Antonella, sapere che scopriranno ed impareranno ogni giorno qualcosa di nuovo, qualcosa che li farà diventare più grandi. ALLA LUCE RESTI MURARI E MATERIALI DELUEPOCA ROMANA E MEDIEVALE scava nel passato Gridale In un’area di circa 1600 metri quadri, tra la Chiesa di S. Francesco e l’edificio municipale di Civi-dale, stanno venendo alla luce in questi giorni numerosi resti murari e materiali appartenenti a case di età romana, oltre ad alcune tombe, contenenti anche resti di individui adulti, appartenenti al periodo altomedievale. In particolare, uno dei complessi di cui si conservano parzialmente tre ambienti, un pavimento in ciottoli e resti di un altro pavimento in cocciopesto, si può collocare nell'età augustea, documentando quindi una delle case più antiche di Ci-vidale, mentre tra i materiali é stata recuperata una grande quan- tità di ceramica comune e fine da mensa, numerose monete, frammenti di lucerne e una bella fibula in bronzo. I risultati dell’interessante scoperta, effettuata su iniziativa del Museo Archeologico Nazionale di Cividale e sotto la guida della responsabile degli scavi Isabel Ahu-mada Silva, sono stati illustrati lunedì dalla direttrice del Museo Paola Lopreato nel corso di una conferenza stampa. La Lopreato ha voluto ricordare il grande senso di responsabilità di numerosi enti che hanno dato il proprio appoggio economico alla realizzazione degli scavi, oltre che la So- cietà Friulana di Archeologia di Udine, la Cooperativa di Ricerca e Restauro di Cividale e numerosi volontari che hanno operato e stanno operando sul luogo. Tra gli "sponsor" vanno annoverati il Comune di Cividale, la Banca Popolare di Cividale, la Cogeturist e la Crup. A quello della direttrice sono seguiti gli interventi del sindaco di Cividale Pascolini, "lieto di onorare coloro che hanno vissuto prima di noi, che siamo orgogliosi di essere prosecutori della loro illustre opera", il presidente della Michele Obit Biasutti il Governo: un vero Di fronte al precipitare della guerra in Jugoslavia, il presidente della Regione Biasutti ha voluto rendere pubbliche le sue valutazioni sulle responsabilità per quanto é avvenuto e sta avvenendo a pochi passi dai nostri confini. "Domenica mattina - rileva la nota del presidente - la Regione ha fatto pervenire a Palazzo Chigi una nota di aggiornamento sulla guerra in Croazia ed ha richiamato l’attenzione sul fatto che l’Italia non può continuare ad assistere ad un’aggressione militare inqualificata e inqualificabile sul piano morale prima ancora che politico, che é avvenuta prima contro la Slovenia e ora contro la Croazia. Vogliamo dichiarare pubblicamente alla comunità internazionale - prosegue la nota - che noi, come popolazioni di confine, non intendiamo essere corresponsabili di linee politico-diplomatiche che consentano alla Serbia di condurre impunemente un attacco armato senza precedenti nel dopoguerra in Europa". Secondo Biasutti sottovalutare la realtà di questo vero e proprio colpo di stato significa commettere un errore a dir poco storico, mentre le iniziative europee stanno dando un ulteriore vantaggio al disegno espansionistico serbo. "Forse solo l’Ónu potrebbe avere l’autorevolezza per porre fine al concreto pericolo di una destabilizzazione irreversibile alle porte del Paese”, afferma il presidente, che conclude dicendosi preoccupato per la comunità italiana che vive in Istria, richiamando inoltre il Governo sugli obblighi nei confronti dei profughi e dei rifugiati dalle zone di guerra. Iz Slovenije tretje pismo o Jugokrizi Nova Gorica, 16. septembra. Nekatere slovenske agencije za raziskovanje javnega mnenja še kar naprej sprašujejo državljane Slovenije, katera bo - po njihovem mnenju - tista prva država, ki bo priznala samostojno in neodvisno Slovenijo. Dejstvo, da so nas tri baltske države, ki bodo vsak čas sprejete celo v Organizacijo združenih narodov, že priznale, očitno ne zadovolji slovenskih potreb po mednarodni uveljavitvi. In tako tudi večina ljudi še kar naprej misli, da bo kot prva "prava” država Slovenijo priznala Avstrija. Vsekakor so si Avstrijci v dneh vojaške agresije na Slovenijo in v času prve intenzivne obnove porušenih domov pridobili s svojim delovanjem več priljubljenosti kot drugi sosedje, še zlasti pa Slovenci zamerijo Italijanom oziroma De Micheli-su osebno. Značilna je misel slovenskega ministra za informiranje Jelka Kacina, da je bila Italija vedno "na pravi strani" in to tako na začetku, kot ob koncu konfliktov. Drugače povedano italijanska diplomacija še vedno (previdno?) čaka, za koga naj se opredeli v konfliktu, ki zna postati nova Balkanska vojna. Trenutno se sicer po bolj resnem hrvaškem uporu začenja jugoslovanska armada sesuvati tudi na Hrvaškem, toda tudi še eno umikanje na nove položaje v "notranjost" Jugoslavije ne bi Toni Gomišček beri na strani 2 segue a pag. 3 Il cantiere di scavo posto tra la Chiesa di S. Francesco ed il municipio novi matajur A Cividale si scava nel passato remoto dalla prima pagina Banca Popolare di Cividale Peliz-zo, che si é augurato che anche altre banche possano dare in futuro il proprio contributo a simili iniziative, e l'architetto Franca a nome della Soprintendenza archeologica del Friuli-Venezia, Giulia. In un successivo intervento la direttrice del Museo ha sottolineato l'imminente apertura dei lavori di scavo in piazza Paolo Diacono, "dalla guale - ha affermato - mi aspetto scaturiscano eccezionali scoperte". Dopo la conferenza stampa, tenutasi presso il Palazzo dei Provveditori Veneti, é stato possibile osservare da vicino il cantiere dello scavo, dal quale continuano a venire alla luce nuovi elementi che configurano quel-lo che fu, molti secoli fa, un vero e proprio quartiere abitativo romano. Michele Obit Alcuni scheletri ritrovati corso degli scavi nel Un momento della conferenza stampa Kdaj programi RAI za nas Slovence? Slovenci v Italiji bomo verjetno še dolgo čakali na javno televizijo. Načrt za porazdelitev televizijskih frekvenc, ki ga je pred kratkim izdelalo ministrstvo za pošte, namreč ne predvideva ustanovitve četrtega RAI omrežja, brez katerega si ni mogoče sploh zamišljati slovenskega televizijskega sporeda. Reforma državne radiotelevizijske ustanove iz leta 1975, ki izrecno določa tudi TV oddaje v slovenščini, bo tako najbrž še dalje ostala mrtva črka, čeprav je treba pri tem povedati, da je za izvedbo te obveze nujno potrebna konvencija med RAI in državo, ki je — kot znano — še ni. Problem je vsekakor le na videz tehnične narave, saj so glavni vzroki, da Slovenci nismo še dobili svoje televizije izključno politični. Načrt o porazdelitvi frekvenc sodi med osnovna načela "zakona Mammi", ki naj bi končno odpravil sedanjo hudo zmedo v radiotelevizijskem sistemu ter enkrat za vselej uredil odnose med javnim in zasebnim sektorjem. Za sedaj gre le za "prazne predale" oziroma za gole številke, katerim bodo pred koncem leta sledila uradna dovoljenja (koncesije) za oddajanje, kar bo sklenilo krog temu zapletenemu postopku. Za Furlanijo-Julijsko krajino predvideva Vizzinijev plan potrditev vseh dosedanjih frekvenc treh kanalov RAI. Tukaj bo imela javna televizijska hiša na razpolago še dalje četrto A oddajno omrežje, ki pa ne pride v poštev za morebitne slovenske oddaje, saj gre le za neke vrste tehnični kanal. Vrh tega gre za omrežje, ki zadeva izključno tržaško pokrajino in ne celotnega obmejnega pasu F-JK, kjer živimo Slovenci. Bitka za slovensko televizijo vsekakor še ni popolnoma izgubljena. O načrtu za porazdelitev frekvenc se morajo sedaj na osnovi zakona do konca tega meseca uradno izreči tako posebni odbori za radiotelevizijsko službo, ki delujejo v okviru deželnih svetov kot tudi deželne vlade. Njihovo mnenje ni formalno obvezujoče, njihovi predlogi in pripombe pa bodo nedvomno imeli velik politični pomen, tako da jih bodo v Rimu težko prezrli. Angažiranost Dežele pa ne bo prišla sama od sebe, ampak bo odvisna od pritiskov slovenske narodne skupnosti in strank ki podpirajo ustanovitev slovenskih RAI programov. (po Primorskem dnevniku) Manjšinsko vpvašanje v ospredju s prve strani ciji ne gre pozabiti na Korzičane, Bretonce ter na Baske in Katalonce, ki predstavljajo problem tudi za Španijo. Večletna vojna napetost na Severni Irski bi znala dobiti duška po dogodkih zadnjih tednov, ravno tako bi znalo postati napeto in težko upravljivo v drugih evropskih deželah, povsod tam, kjer živijo narodnostne manjšine, ki se čutijo prikrajšane za svojo avtonomijo. Dejstvo je, da revolucionarne spremembe na Vzhodu so sprožile in postavile na svetlo vrsto drugih vprašanj, ki zadevajo tudi Zahod. Ob težavah z begunci postaja vprašanje narodnostnih manjšin vse resnejše. Zato gre te zadeve jemati dokaj resno s skrbjo, da reševanje enega problema ne bo zaostrilo drugega. Evropa je postavljena pred vprašanjem, ki ga bo morala čimprej rešiti. To pa ne z oportunističnim pristopom, ki ga danes kaže do vprašanja Slovenije in Hrvaške. Potreben je celovit program reševanja teh vprašanj dokler smo še v času. Obstaja namreč nevarnost verižne reakcije. Po zborovanju nacionalistov Unije za Južno Tirolsko in protimani-festaciji misovcev se zna temperatura nevarno dvigniti in takrat bo vse zelo težko obvladljivo. Rudi Pavšič PREJŠNJI TEDEN V ČEDADU EDEN OD CILJEV KROŽNE DIRKE Casa in da venerdì in Fiera Con la tradizionale cerimonia inaugurale alle ore 17, si aprirà venerdì 20 settembre nel quartiere fieristico udinese la 38. edizione Fiera Nazionale della Casa Moderna. All'appuntamento più atteso del calendario fieristico regionale - i visitatori nell'edizione dell'anno scorso sono stati 150 mila - saranno presenti oltre 500 espositori provenienti oltre che dalla regione e da tutt'Italia anche da Austria e Jugoslavia. La mostra, a cui si affiancheranno alcuni convegni specialistici, rimarrà aperta fino a domenica 29 settembre e potrà essere visitata con il seguente orario: 10 - 23 sabato e domenica; 16 - 23 nei giorni feriali. Per conoscere la Val Resia in mountain bike Per tutti gli amanti della bici da montagna e della natura ecco una proposta per domenica 22 settembre. La Volley Val Resia organizza la prima Cicloturistica riservata Mountain Bike in Val Resia. Il percorso si snoderà attraverso tutte le frazioni con una lunghezza di km. 20 circa, la partenza della corsa è fissata per ie ore 9.30 da Prato; il tempo massimo consentito è di 4 ore. A fine corsa verrà offerto ai partecipanti un pasto caldo. In palio, per i vincitori, due bellissime Mountain Bike. La tassa di partecipazione è fissata in lire 12.000. Per tutti coloro che vi vogliono prendere parte gli organizzatori consigliano l'uso del casco di protezione. Balkanske vojne Končno nas Slovence tudi v tem času, ko se še zadnji vojaki jugoslovanske armade odpravljajo iz naše republike, armada še vedno kar precej stane. Beograd si namreč vojno financira kar s tiskanjem svežega denarja, kar peha državo v celoti v nov hipe-rinfalcijski vrtinec. Prav te sveže izkušnje sedaj onemogočajo oblikovanje še tako šibke konfederacije, ki naj bi jo (po načrtu izpred še ne tako davnih časov) združevale obramba, denar in diplomacija, torej danes najbolj kompromitirana delovanja (ostanka) jugoslovanske države. Sicer pa je dogajanje še tako sveže, da ne omogoča trezne razsodbe, da ni mogoče prav v vsaki postavki iz dosedanjega skupnega življenja določiti tisti dan D, ko se je skvarila in posta- la iz lepe ideje sredstvo terorja ali vsaj (kulturne, gospodarske, politične...) nadvlade. Mogoče se bodo zgodovinarji, politologi, sociologi in drugi družboslovci že čez nekaj let sestajali na nekakšnih "jugoslovanskih kulturnih srečanjih" - na primer v Cavtatu ali Dubrovniku - in podobno kot sedaj to počno mit-teleuropevci v Gorici, razpravljali o različnih vidikih življenja in nehanja Jugoslavije. In takrat bo verjetno vsem postalo jasno to, kar danes vemo že mnogi: Jugoslavija ni razpadla zaradi oklica slovenske (in hrvaške) samostojnosti. Zato pa tudi s preklicem ali zaviranjem priznanja te samostojnosti ne more več ostati skupaj. Toni Gomišček novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur ar.l. Čedad / Cividale Fotostavek: ZTT Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 30.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 601 - 85845 «ADIT» 61000 Ljubljana Vodnikova, 133 Tel. 554045 - 557185 Fax: 061/555343 letna naročnina 400.-— din posamezni izvod 10.— din OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Nevarnost nove s prve strani pomenilo razpleta jugoslovanske krize. Armada bolj srbska in komunistična kot kadarkoli, bi potem pač samo skoncentrirala svoje delovanje v Bosni in Hercegovini, verjetno tudi v Makedoniji (ki ji Srbi ne priznavajo državotvornosti in jo štejejo za svojo) in končno - po na Hrvaškem preizkušenem vzorcu 'čiščenja vasi" - še na narodnostno mešanih območjih Srbije same. Kakšen interes bi od do konca razsuto Jugoslavijo Evropa lahko imela, mi ni niti najmanj jasno, dejstvo pa je, da "grožnje" o takojšnjem prizanjem neodvisnosti Slovenije in Hrvaške, če se operacije jugoslovanske armade ne nehajo, Evropa ni izpolnila. Še več, tudi sedaj, ko je vrhovni poveljnik oboroženih sil, pred- sednik predsedstva Stipe Mesič ugotovil, da vojske sploh ne nadzoruje in da je bil na ozemlju (nekdanje) Jugoslavije dejansko izvršen državni udar, ostaja dobršen del Evrope sumljivo "nepristranski". Slovenci smo jih slišali, ker nimamo na vseh mejnih prehodih izobešenih jugoslovanskih zastav, Hrvati so bili označeni za rušilce mirovnih prizadevanj, ker so se končno začeli braniti! De Michelis ima nedvomno prav, ko trdi, da priznanje Slovenije (in Hrvaške) ne bi rešilo jugoslovanske krize. Toda po drugi strani je prav tako res, da tudi ne-priznanje ne rešuje, ju-goslovane krize, zapleta in greni pa življenje tistim, ki bi lahko svoje energije sedaj usmerili v reševanje drugih problemov. Defile starih avtomobilov Prejšnji teden, kot smo že poročali je prišlo v Čedad, kakih 50 starih avtomobilov. Parkirali so jih pred palačo beneških pro-vediktorjev, ni pa šlo zgolj za razstavo, čeprav so pritegnili pozornost velikega števila ljudi. Avtomobili se namreč udeležujejo krožne dirke po Italiji. Kot smo že povedali in se vidi tudi na naši sliki, je šlo za take avtomobile, ki so v povojni zgodovini predstavljali vrh italijanske in tuje industrije. Dirka, ki jo organizira društvo "La manovella" in je tokrat imela enega od svojih ciljev tudi v Čedadu, je startala v Rimu, kjer se bo tudi zaključila. ŠČIkb BANCA Dl ČREDI' Davide Rudi: l’arte dalle valli a Parigi Resia, un’altra musica Concluso domenica il convegno sul canto religioso nell’arco alpino Za zvezo Slovencev v videmski gna, quand'era piccolo e guardava i vecchi del paese costruire le sedie davanti alle stalle". Dopo le scuole superiori e l'università, Davide inizia il suo viaggio nel mondo dell'arte. Viaggio che inizia a Po-sitano, dove si distingue per la creazione di vestiti di garza colorata, e continua a Parigi, l'Olimpo per chi desidera esprimere i propri sentimenti attraverso l'arte. Rudi, a partire dagli anni '70, si dedica alla pittura. La sua diventa una professione, più che un passatempo, che lo porta ad esporre a Parigi, in Svizzera, in Costa Smeraldo, a New York, in California. "La sua ultima mostra a New York ha avuto molto successo: operatori del mercato, i soliti vip e molti amici hanno affollato i locali della mostra e hanno comperato gran parte della sua ultima produzione ", così scrive nel 1990 la rivista sarda "Costa cultura", ricordando anche una mostra che tenne cinque anni prima a Porto Cervo. Nell'aprile dello stesso anno é il New York Post a dedicargli un articolo, al suo debutto negli Stati Uniti. Poi il grande salto al Louvre, dove la sua creazione é stata l'unica sedia moderna esposta assieme a mobili di epoche precedenti. “Ora Davide vive a Parigi e continua a dedicare il suo tempo all'arte" dice il fratello. Do-legna, e tutte le Valli, sono lontane, ma tanta fortuna, pensiamo, possono ugualmente augu-rargliela.( mo) Glasbena šola: si riprende a fine mese Come tutte le scuole sta per riprendere la sua attività dopo la pausa estiva anche la Scuola di Musica - Glasbena šola di S. Pietro. Diretta dal prof. Nino Speco-gna, la Scuola di musica fa riferimento alla Glasbena matica di Trieste, un'istituzione che è anche una garanzia di qualità, come hanno potuito appurare negli anni scorsi ragazzi e genitori. Se gli allievi riprenderanno lo studio della musica e dello strumento che hanno scelto lunedi 30 settembre, gli insegnanti si sono già ritrovati per programmare l'attività didattica. La riunione si è svolta lunedì 16 settembre. In quell’occasione è stato programmato anche un incontro con i genitori che avrà luogo venerdì 27 settembre alle ore 18 presso l'isti-tuo Magistrale di S. Pietro. In quell'occasione il prof. Specogna illustrerà programma e finalità della scuola. Sarà naturalmente per i genitori anche l'occasione per chiarire eventuali dubbi e perplessità. Vale la pena forse di ricordare che alla Scuola di musica - Glasbena šola di S. Pietro è possibile scegliere tra i seguenti strumenti: pianoforte, violino, vi-loncello, fisarmonica, chitarra, flauto dolce e trasversale. Ricordiamo ancora una volta che le lezioni avranno inizio lunedì 30 settembre. Si svolgeranno a S. Pietro al Natisone, presso l'Istituto Magistrale, a Cividale presso il circolo culturale Ivan Trinko, una volta alla settimana a Scrutto, S. Leonardo, (presso la Scuola media) ed una volta alla settimana ad Oblizza, Stregna, presso la parrocchia. Per informazioni ed iscrizioni rivolgersi al Centro scolastico di S. Pietro al Nat. (tel. 727490). Possibile? Un beneciano al Louvre di Parigi, uno dei templi mondiali dell'arte? Possibile. E' Davide Rudi, nativo di Dolegna, frazione di S. Leonardo, dove ha vissuto per molti anni, prima che l'arte lo portasse a cercare ispirazione, e forse anche gloria, in varie parti del mondo. Una sua creazione, una sedia costruita con un metallo particolare, impiegato della Nasa, dall'autore denominata "spaghetti", é stata esposta in agosto nella mostra "Le siège dans tous ses états" presso il Louvre des Antiquaires, dedicata al mobile ed alla sua influenza nella società. Per conoscere meglio Davide Rudi ci affidiamo al fratello Edoardo, che ora abita a Ronchi dei Legionari: "Davide si é appassionato all'arte a Dole- Davide Rudi Novo šolsko leto v dvojezični šoli Otroci prvega razreda z učiteljico Sabino Ljuba Crainich, Marzia Zanto-vino, Peter Crisetig, Martina Ro-daro, Simone Gariup, Deborah Duriavig in Giorgia Zufferli so v sredo zjutraj prvič prestopili prag dvojezične špetrske osnovne šole. Pravzaprav je bila samo za štiri od njih novost, medtem ko se Ljuba, Marzia in Peter počutijo v Špetru doma, saj so hodili že v dvojezični vrtec. Prvi dan zjutraj jih je sprejela učiteljica v slovenščini Sabina Tedoldi, italijanski pouk bo imela pa Antonella Cromaz. Sedmim otrokom prvega razreda je treba dodati še devet iz drugega, spet devet iz tretjega, sedem iz četrtega in šest iz petega razreda, vsega skupaj je torej 38 otrok. Poučuje 10 učiteljev. Da je slika še bolj popolna, naj povemo, da po naših računih obiskuje dvojezično šolo v Špetru 15,8 % otrok iz vseh Nadiških dolin. Le v sredo je odprl svoja vrata tudi vrtec, ki ga obiskuje prav toliko otrok: 38. Od teh je 22 majhnih, takih, ki so začeli hoditi letos. Dvojezično središče v Špetru torej prepričljivo raste. Žal pa se srečuje tudi z velikimi problemi, prvi je seveda povezan s pomanjkanjem prostora. Drugo odprto vprašanje je problem finančnih sredstev, ki je povezano s priznanjem dvojezične privatne šole in torej z javno podporo. Doslej je namreč za dvojezično špetrsko šolo v glavnem morala skrbeti sama slovenska narodna skupnost. Si è concluso domenica 15 settembre il terzo convegno internazionale, organizzato dalla Società italiana di etnomusicologia SIE, 1’Inštitut za slovensko narodopisje, la ZRC-SAZU di Lubiana, la Cattedra di Tradizioni popolari dell'Università di Trieste, il Comune di Resia, la Comunità montana Canal del Ferro - Val Canale, con il patrocinio della Giunta regionale del Friuli-Venezia Giulia, sul tema "Musica tradizionale dell’arco alpino -1 canti religiosi ". Il convegno, svoltosi a Prato di Resia nella Casa di cultura resia-na - Ta Rozajanska kulturska kiša -ha ospitato numerosi studiosi provenienti da quattro paesi - Slovenia, Francia, Austria e Italia. Che significato può assumere un convegno di questi livelli, perchè Resia è stata scelta come sede e di cosa hanno trattato gli esperti specificatamente, sono le domande che ho rivolto ad alcuni fra gli studiosi presenti. Prof. Roberto Leydi, insegnante di etnomusicologia all'Università di Bologna: "A me pare un convegno molto importante sia per il Durante 1 lavori del convegno livello delle persone presenti, sia per la specificità di questo incontro, tenutosi tra un gruppo di studiosi che da tre anni si riunisce per approfondire un particolare argomento. Il primo anno ci siamo ritrovati in Val d'Aosta e abbiamo trattato il tema delle "forme del canto polifonico dell’arco alpino ", il secondo, nel Tirolo, l'argomento "Richiami e fatti vocali e sonori del lavoro nelle Alpi". Perchè Resia? Perchè il sindaco e il comune di Resia ci hanno ospitato molto cortesemente, e poi perchè molti di noi hanno qui dei legami importanti: io stesso ho un solido legame con Resia dal 1964. Quest'anno ho presentato alcuni aspetti della musica religiosa nell’arco alpino. Ho fatto vedere alcuni materiali sulle Alpi piemontesi e lombarde, mentre sulle Alpi marittime, sulla Valle d’Aosta, sul Trentino-Alto Adige e sul Friuli-Venezia Giulia c'erano degli interventi specifici." Prof. Gianpaolo Gri, professore di storia della tradizione popolare a Trieste: "Lavoro all’Università di Trieste e sono fra coloro che ha voluto il convegno e l'ha organizzato. L'ho fatto per diverse ragioni: anzitutto perché Resia è un luogo storico apprezzato dagli etnomusicologi di mezza Europa; in 40 anni di studi a Resia, il materiale sia sonoro (di musica per danza), sia canoro raccolto è estremamente importante. Nel mio intervento io ho sottolineato due aspetti: l’interesse nell'ambito dei canti popolari religiosi e l'interesse dei manoscritti." Prof. Penzl di Pordenone: "Il convegno è certamente stato interessante: sono stati portati alla luce dei documenti di etnomusicologia che interessano diretta-mente il Friuli-Venezia Giulia; dal punto di vista etnografico molti dei problemi che si erano lasciati perdere anni fa ora vengono alla luce con un'altra ottica, che è l'ottica etnomusicologica. Le opere, se prima erano considerate solo dal punto di vista letterario, ora vengono analizzate anche dal lato musicale, e questa è un'ulteriore conquista. Resia è stata scelta perchè è una località che ha attinenza con le tradizioni popolari musicali, delle quali è ricca." Gli altri studiosi che hanno partecipato al convegno sono stati: Mauro Balma da Genova, Emanuele Lagnier da Aosta, Francisca Reynolds Bustarret da Seyssinet, Gerlinde Haid e Hildegard Her-mann-Schneiter da Innsbruck, En-gelbert Logar da Graz, Zmaga Kumer da Lubiana, Roberto Starec da Trieste, Renato Morelli da Trento, Julijan Strajnar e Mirko Ramovš da Lubiana. Le proposte per il prossimo convegno riguardano gli elementi narrativi e qualche accenno alle canzoni tradizionali popolari su e per i bambini, sempre dell'arco alpino. Ma per saperne di più bisognerà aspettare il prossimo anno. Catia Quaglia Reorganizacija slovenskih struktur v videmski pokrajini, kot vsi vsak dan ugotavljamo, je potrebna. Svet okrog nas se globoko in predvsem hitro spreminja. Spreminja se tudi slovenska narodnostna skupnost v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini ter, seveda, v širšem deželnem merilu. Asimilacija vse bolj načenja našo narodnostno telo, zato se ji moramo bolj učinkovito postaviti po robu. Zavedati se moramo, da postajamo na določenih območjih slišni kot Slovenci komaj še v družinskem krogu, drugod se pri svojem delovanju društva in ustanove srečujejo z velikimi težavami, na nekaterih področjih smo pa dosegli zavidljive rezultate na vsebinski ravni in po številu, za vse naj velja primer dvojezičnega šolskega centra v Špetru. Če se hočemo obdržati kot slovenska narodnostna skupnost v videmski pokrajini moramo danes torej v prvi vrsti strniti naše moči. Hkrati je treba najti tako obliko organiziranosti, da bo prostor za vse tiste, ki se zavedajo svoje slovenske identitete in želijo sodelovati pri skupno dogovorjenem programu. O tem, kakšno organizacijo, Zvezo, potrebujemo smo dosti razpravljali na ravni pokrajinskega odbora SKGZ in tudi na našem delu glavnega odbora. Izdelan je bil tudi nek osnutek, ki lahko služi za nadaljno razmišljanje, se ga lahko izboljša in dopolni, vsekakor je na razpolago na sedežu v Čedadu. Kot rečeno bi bilo koristno in potrebno, da bi se to razmišljanje razvilo tudi v okviru društev in organizacij. Če povzamemo dosedanjo razpravo v nekaj točk lahko rečemo, da potrebujemo tako organizacijo v katero vsak Slovenec lahko aktivno vstopi in se včlani. Njena vodilna in druga telesa naj so izvoljena demokratično, na osnovi več list in torej tako da je za opravljeno delo treba odgovarjati pred lastno volilno bazo. Člani Zveze na svojem kongresu izvolijo pokrajinski svet in delegate na deželni kongres. Pokrajinski svet izvoli pokrajinski odbor, ki je upravno in izvršilno telo. V pokrajinskem svetu naj so predstavljeni tudi slovenski duhovniki in slovenski župani, tako da je resnično zaobjeta vsa naša stvarnost. Organiziranost na deželni ravni mora temeljiti torej na pokrajinski razčljenosti in upoštevati specifiko vsake pokrajine. Obenem pa je treba težiti k temu, da cela vrsta slovenskih ustanov se opremi in postane res deželnega značaja. V nasprotnem primeru ostanemo, kot doslej, v glavnem le v senci. S. Leonardo - auditorium scuola media sabato 21 settembre - ore 20.45 TUTTICORI partecipano: Coro di S. Leonardo Coro "Contrade nove" di Forni di Sotto Coro "Castions delle Mura" di Castions delle Mura Corale "Basilica santuario Santa Maria dei Miracoli" di Morbio inferiore (Ticino) S Sloven in Furlani v Charter V petek 27. in v soboto 28. septembra se bo odvijala v belgijskem mestu Charleroi velika slovensko-furlanska manifestacija. Organizirala jo bo Zveza slovenskih izseljencev Furlanije-Juljiske krajine, Združenje Alef in Združenje No Furlans -Eraple. Finančno bo prireditev omogočila deželna ustanova za vprašanja izseljenstva. V petek bodo priredili posvetovanje na temo o "pluri-etnični Furlaniji v osrčju Evrope" z namenom poglobiti poznavanje etničnih, jezikovnih in kulturnih žnačil-nosti dežele F-JK in obenem obravnavati vprašanje, kakšne perspektive se danes odpirajo naši deželi. V soboto bo pa na vrsti seminar, ki je v prvi vrsti namenjen sinovom in hčeram ljudi, ki so se iz Furlanije-Juljiske krajine izselili v Belgijo. Tema seminarja je ' etnična identiteta med izgradnjo Evrope in prodiranjem množične kulture'. Dvodnevno srečanje se bo zaključilo s koncertom v dvorani na županstvu v Charleroi. C’era un errore nel direttivo Ues Per un inspiegabile errore tipografico, nel numero scorso al testo della nota "Ues, eletto il direttivo" è rimasta attaccata anche la didascalia della foto qui sotto. 11 direttivo, eletto nel congresso di Toronto dell’ex Unione emigranti sloveni, ora Sloveni nel mondo è quindi composto da: Ferruccio Clavora (presidente), Vo-grig Elio e Pavel Slamič (vicepresidenti), Renzo Mattelig (direttore), Riccardo Ruttar (segretario); Giuseppe Floreancig, Graziano Crucil, Aleš Brecelj, Fabio Crai-nich (consiglieri); Gabriele Blasu-tig, Luigia Negro, Aleksi Kalc, Branko Jazbec (supplenti). APPROVATA GIOVEDÌ’ A LUSEVERA LA BOZZA DELLO STATUTO COMUNALE Po našem sotto tutela I tempi ormai stringono e tutti i comuni si affrettano ad approvare i propri statuti, come previsto dalla legge di riforma delle autonomie locali. In dirittura d'arrivo è anche quello del comune di Luse-vera, nell'alta vai Torre, che è stato approvato dal consiglio comunale nella sua ultima seduta, giovedì 12 settembre. L'importante documento, in cui vengono fissati i principi che regoleranno la vita e l'attività del comune, è stato approvato all'unanimità dai consiglieri di DC e PSI che insieme governano il comune. Scaturito dal lavoro dell'apposita commissione comunale, la bozza dello statuto è stato approvata in quanto tale. Ora verrà inviata alle associazioni culturali del comune, successivamente se ne discuterà in un pubblico incontro e poi verrà approvato definitivamente. La scelta degli amministratori di Lusevera è stata quella di non negare la propria identità. Nel-l'art. 3 in cui vengono definiti i compiti e le finalità del comune sono previsti infatti "...interventi per il mantenimento e la valoriz- zazione della lingua di origine slovena (po našem) ed alla salva-guardia del patrimonio storico, etnico, culturale della comunità". In sintonia con quanto previsto dal disegno di legge Maccanico (art. 12) si prevede anche - all'art. 6, comma 7 dello statuto - l'uso "del dialetto sloveno locale (po našem)" secondo le modalità pre- viste da un apposito regolamento e con la trascrizione nei verbali in italiano. Così a tutt'oggi nella fascia confinaria della provincia di Udine la presenza della comunità slovena è riconosciuta nei comuni di Tarvisio, Lusevera, Taipana, S. Pietro al Natisone e Pulfero. Biasutti v Bardu Namen je zaustaviti izseljevanje in omogočiti ljudem, da ostanejo doma, da tu služijo kruh. To pa je lahko povezano z valorizacijo naravnih lepot terske doline. Prav gotovo je dolina pod Musei privlačna za turiste in to je področje na katerem je treba graditi. Ta&a in podobna vprašanja so bila v središču pogovorov pred nekaj dnevi v Bardu, kjer je bil na obisku predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti. Obstajajo že projekti za ovrednotenje vrelca mineralne vode v Muscih, za razširitev na to področje parka Julijskih predalp, za valorizacijo jam v Zavarhu. Le v perspektivi turističnega razvoja, občina Bardo se zavzema za uveljavitev središča na "Tanamejskem" sedlu, kjer gradijo hotel. Dogovorili so za skupni sestanek. Tri taužint na prazniku parjateljstva Je bla 'na liepa fešta, pa nomalo manj vesela ku te druge lieta. Miseu vsieh tistih, ki so se zbral na 12. prazniku parjateljstva med ljudmi, ki žive v Avstriji, Furlaniji an Sloveniji je šla na uejsko, ki je bla ne dva miesca od tega v Sloveniji, pru takuo na tisto, buj dugo an hudo, ki maltra Harvaško. Na gori Peč, blizu Tarbiža, kjer se srečajo konfini med Furlanijo, Slovenijo an Avstrijo, v nediejo 15. nie manjkalo nič za preživiet an liep dan: kioski (vsaka dežela je napravla sojè), muzika, piesmi... pa tista ujska takuo blizu nas, je motila pravo veseje. Tudi predstavniki političnega an kulturnega življenja telih bližnjih dežel so guoril predvsem o telih dvieh ujskah. Diego Carpenedo - podpredsednik deželnega sveta - je jau, de tela fešta če bit na oblika solidarnosti z vsiem tistim, ki takuo huduo tarpe za njih svobodo. Tri taužint ljudi mu je močnuo tuk-lo na ruoke. Jih bo ali ne stotisoč v Vidmu? Ljudsko štetje, ki je najavljeno za konec oktobra, bo povedalo, če je število prebivalcev v Vidmu padlo pod mejo 100.000. Dejstvo, da bi videmsko prebivalstvo zdrknilo pod to mejo, bi namreč sprožilo vrsto sprememb tudi v javnih upravah, predvsem na Občini Videm. Od sedanjih 50 bi se število svetovalcev v občinskem svetu zmanjšalo na 40, kot to velja za mesta, ki imajo 50 tisoč prebivalcev (Gorica). Tudi število odborništev bi se znižalo. Od sedanjih dvanajst bi mesto v občinski vladi dobilo le 8 odbornikov. Kar pa je najpomembnejše, zmanjšali bi se vladni prispevki in razna državna posojila. Kakih par sto prebivalcev manj bi torej botrovalo precejšnjemu padcu finančnih dotacij, kar v bistvu najbolj zaskrblja videmske upravitelje. Od tu polemike in natolcevanja o "lovu na občane". Po nekaterih vesteh naj bi v furlanski prestolnici delali na tem, da bi ohranili nivo 100 tisočih prebivalcev. Govori se, da so v občinske sezname vpisali tudi takšne osebe, ki v Vidmu samo delajo, stanujejo pa v sosednjih občinah ali celo v Gorici in Trstu. Še več: nekaterim osebam, ki so zaprosile za zamenjavo bivališča (iz videmske občine v drugo), naj bi odgovorili, da obstojajo določene težave, ki naj bi zakasnile birokratski iter... vsaj do ljudskega štetja. Ob tem velja povedati še, da tudi zaporniki in takoimenovani "vu cumprà" so se kaj kmalu znašli med čistokrvne Videmčane. Po nekaterih podatkih naj bi danes v Vidmu živelo 99.850 oseb, kar pomeni, da obstaja resna nevarnost, da zaradi peščiče oseb bi Videm izgubil marsikatero prednost. Če bi se ta negativni trend uresničil, bi videmski občinski svet štel 10 svetovalcev in 4 odbornike manj. Na podlagi rezultatov lanskih upravnih volitev bi najvejčjo škodo "utrpela" KD, ki bi od sedanjih 19 dobila 15 svetovalcev. Ostale stranke pa bi razpolagale z naslednjim predstavništvom: PSI 9 (danes 11), PDS 5 (6), PRI in Zeleni golobice 2 (3), Zeleni marjetice 1 (2), PSDI in MSI 2 (2), PLI in MF 1 (1). V tem primeru pa bi odškodnina župana, odbornikov in svetovalcev ostala nespremenjena zaradi posebnega dekreta pred- sednika republike, ki je Videm vključil v seznam zaslužnih občin. Tudi plače občinskega osebja bi ostale nespremenjene. Mesto Videm je v svoji zgodovini beležilo stalno rast prebivalstva. Leta 1350, v času oglejskih patriarhov, so v Vidmu našteli 6.000 prebivalcev. Ob prvem uradnem ljudskem štetju, leta 1857, je v furlanskem mestu bilo 25.200 prebivalcev, ob začetku letošnjega stoletja pa so našteli 36.908 oseb. Odtlej se je število prebivalstva občutno dvigalo, tako da so na ljudskem štetju leta 1951 zabeležili nekaj nad 72 tisoč oseb. Leta 1971 pa so v Vidmu prvič’ presegli mejo 100.000 in sicer 100.794. Na zadnjem ljudskem štetju leta 1981 je Videm imel 102.021 prebivalcev. (R. P.) Un’identità che vuole guardare al futuro Il rinnovato impegno degli “Sloveni nel mondo” in due convegni tenutisi recentemente a Toronto Ritrovarsi a Toronto (Canada) con gli emigranti sloveni e soprattutto con un -folto gruppo di loro figli e nipoti, è stata un’esperienza ricca di stimoli e di vaste problematiche in seno all'Unione Emigranti Sloveni, o associazione "Sloveni nel mondo" (come è stata ridefinita nel recente congresso). Sono persone molto attive all’interno dell'associazione e, tra i giovani, molti avevano già potuto usufruire dei soggiorni culturali organizzati per loro in regione; ci si riuniva, quindi, per continuare un discorso già iniziato, con prospettive già maturate e con proposte concrete per portare avanti l’impegno mai interrotto del recupero delle proprie radici e della propria identità. Il convegno, tenutosi tra il 30 agosto ed il 2 settembre, aveva come tema "La nuova centralità del Friuli-Venezia Giulia nell’Europa che cambia" e su questa linea si sono svolti i diversi interventi di qualificati relatori. Essi han privilegiato, tuttavia, i temi collegati alla problematica del recupero, del mantenimento e dello sviluppo dell'identità etnica, o dell'etnicità, nelle giovani generazioni nate e cresciute in Canada, e come tali sempre meno definibili come emigranti. Nella seconda giornata dei lavori si sono trasferiti a Hamilton, dove erano giunti in congresso gli TORONTO «hi Da sinistra Armando Sdraullg, Ferruccio Clavora, Clara Marchig, Ottorino Burelli e una parte del pubblico emigrati friulani nel "Fogolars '91". Han voluto partecipare alla tavola rotonda in cui una decina di relatori affrontavano analoghi temi, cioè sul "Come mantenere la propria identità in un mondo multiculturale". Il contributo delle riflessioni dell'Unione Emigranti Sloveni è stato mediato in quella sede dalla voce del suo presidente Clavora. Gli interlocutori, è stato affermato, sono giovani cittadini canadesi, soggetti ai processi massificanti della civiltà in cui vivono ma de- siderosi di riscoprire le proprie radici etniche e culturali, intese come risorsa da salvaguardare e difendere, "in quanto strumento di differenziazione nella globalità omogeneizzata". L’identità etnica, l’etnicità, può diventare il collante fondamentale tra l'individuo ed il suo gruppo di riferimento. L'identità del gruppo si costituisce intorno ad una . memoria culturale collettiva che comprende i modi di lettura della realtà, le norme di comportamento, i modelli di socializzazione, le scale di valori. Si tratta di recupe- rare, vivificare e trasmettere quel complesso e particolare mondo simbolico che è espressione dell’anima e della coscienza collettiva del gruppo d’appartenenza. L' "ethnic revival", elemento che caratterizza gli eventi sociali di questo scorcio di secolo, è presente da anni nella società americana ed ora sta scuotendo alle fondamenta l'Europa post-comuni-sta cme motore di nuovi modelli di democrazia. Il problema che si pone oggi è quello di definire meglio concetti quale "la terra d'origine", di esplicitarne la sostanza etnica, per stabilire, con minori timori, eventuali più ampie parentele etnico-cul-turali, a prescindere dalle diverse appartenenze statuali. Così la "slovenità" o la "friulanità" non rimangono appendici folcloristiche subalterne all ' italianità", ma fondamenti di un più maturo e selettivo senso di appartenenza, di una coscienza autentica della propria identità etnica e storica. In definitiva si tratta di trovare, insieme ai giovani direttamente interessati, "la via per una più immediata, corretta, adeguata e proficua etni-cizzazione slovena o friulana del loro essere canadesi". Ecco che per essere sloveni o friulani, in Canada o altrove, non basta più ricordare nostalgicamente il passato o perpetuare i tempi che furono. E' una sfida di ben altra portata; quella di contribuire allo sviluppo complessivo di un'area geografica coi popoli che la abitano, o a cui si riferiscono, nel ruolo che la Storia sta rilanciando come "centrale". Imparare la propria lingua, recuperare la memoria storica e la cultura, reinserirsi attivamente nel processo evolutivo in corso, assumendo ruoli di protagonisti, questi i compiti e gli impegni dell'essere "Sloveni nel mondo". R.R. «✓ Se puno puno srečnih liet vam želmo! V NEDIEJO 1. SETEMBERJA SO NAPRAVLI LIEP SENJAM V ČARNIMVARHU V saboto 17. vošta sta se v Briščah poročila Cristina Crast iz Podboniesca an Paolo Basso iz Belvedere di Povoletto. Parjate-lji iz Podboniesca so jim naprav-li, po naši stari navadi, liep pur-ton pred hišo od noviče. Cristini an Paolu, ki bota živi-ela dol v Laškem, v vasi od no-viča, želmo srečno an veselo skupno življenje. “11 17 agosto avete detto "sì" nella chiesa di Brischis, questi giorni avete festeggiato il vostro primo mese da marito e moglie: è stato un mese sereno, bello e felice... Noi ve ne auguriamo ancora tanti, tantissimi, da vivere con amore e serenità. Papà Mario, mamma Antonietta, sorella Federica e tutti quelli che vi vogliono bene!' Questo è il "messaggio di Mario Crast e Antonietta Inneo di Pulfero per la figlia Cristina ed il genero Paolo, novelli sposi, che martedì scorso hanno festeggiato il primo mese di vita in comune. Per la cronaca la sposa è Cristina Crast di Pulfero, lo sposo Paolo Basso di Belvedere di Povoletto. Anche noi auguriamo loro una vita serena e felice. “Daržajmose kupe!” Vse narbuojše, Monica! Živi v Vidmu, pa nje noni so iz Mostnega an Lombaja Puno judi se je zbralo tud lie-tos, parvi dan setemberja, na se-njamu v Čarnimvarhu. Tel senjam so ga napravli ne samuo te mladi, pa tud vsi tisti, ki šele živjo v teli vasi, tisti ki so šli drugan živet an ki poliete se varnejo na njih duom. Ob danajsti ur je začela sveta maša, cierkva je bla pru puna ljudi. Par maš je pieu zbor Pod lipo samuo pobožne piesme, an kar maša je finila so pa začeli piet tiste stare piesme od naših dolin. Priet ku se je spraznila cierku, vasnjani so nardil an liep Šenk meštru Ninu Specogna: an kua-dar uoz liesa, vas naruoke naret od nega moža iz vasi. Potlè so vsi šli hitro jest, kjer so bli kjoski: bla je na duga miza lepua napravljena, na nji se je ušafalo za jest samua stare domače jedila, ki vsaka družina je skuhala an paračala. Čeh dvieh ur so začeli poku-suvat gubance tisti od "giurie" (zbor Pod lipo) za poviedat, na zadnjo, kera je bla gubanca buj dobra an lepua spečena, ki ta-kuo je udobila garo. Ob treh se je moglo začet nor-čuvat: parva gara je bla s cve- V Čarnimvarhu puno ljudi ta par kioske kam, druga z žago an na zadnjo se je muorlo poviedat, dost je parielo težkuo dno mikano pra-se. Lepe kope so ble za tiste, ki so udobili tele "gare”. Zvičer so godli "Vaški godec" an se je lahko plesalo na liepin brejarju. Je bluo puno ljudi tud fureš-tih. Lohni seda, ki je ciestajjo-strojena za iti v Čenebolo, Čar-nivarh na bo vič takua na samin, pa bo vas imiela puno parjate-lju. Samua tiste stare ženice, ki so sediele vse kupe pred hišam so nam tiele ku poviedat, de ne jih zapustit tele naše stare vasi an njih stare navade, ku deb' jale: "Pridita še an drugo lieto nazaj na naš senjam, da se na vse zgubi, daržajmo se kupe. Nas je malo ostalo, pa kupe se bomo veselili an piel, ku ankrat!" Nedižac an Nediškica Al veste, de se tale liepa čiča kliče Monica? Ne. Zatuo vam pa mi povemo. Rodila se je v Vidmu na dan 13. maja 1991. Nje tata je Stefano Franzolini, mama pa Paola Floreancig. Tata od Paole je Berto Te Gorenjih iz Hostnega, nje mama pa je Jole Margetova iz Lombaja. Vsi žive v Vidmu. Monica, ki je parvi otrok mladega para, je pravo veseje za družino an vso žlahto. Posebno sta vesela nono Berto an nona Jole, saj bota imiela seda kej varvat. Buog daj zdravje mali čičici. Voščimo ji vso srečo an dobruo-te telega sveta. Kam Na zamierta, grablo an potiskalo se je, dokjer use senuo nie bluo notar, pod strieho - ob začetku sam teu gor me z tuole gu-orit -. Otroc so uekali an se ta-čali tu siene, spliezli se na trami od senjika an naglih dol skočnil, kjer je bla že zadost ve-soka tasa, de se nieso udarli. Starši so nad njim uekali, potni an jim potrucali, jih kregali, naj an oni kiek pomagajo namest se samuo norčuvat an mastit, igrat an se špodielat s hrano krav. Krave tu hlieve so nam dajale usakdanje an dobre mli-eko domače. Pa kam gredo sada naši senji-ki? Sanožet nje vic, prapot, arbi-da an lazina so jim prevzeli prestor, host rase usierode. Se-njiki se poderjajo, naj so tisti zadnjo zazidani s korčuovno strieho al pa tisti buj stari, pravi slovansko-slovienski senjiki s slamnasto strieho šele arzstre-seni po usieh naših brezieh. Vidmo jih sada žalostni an zgubjeni, sami pod brušjanom, mie z drievlja an so glih tisti lepi nakrižetani, narisani tu bukvah, tu knjig otroških prave. gredo Ampa pravce nieso za te velike, za te odrasle! Ljudje donas skarbijo za denar an denar je umazan, sudi na uonjajo, smardijo po smarti, takuo tud sviet je ratu nakretan an umiera. Naši senjiki zapuščeni dol padajo, se potiho poderjajo, kamani se tače tu travi an arbida jih naglo zakrije, host zrase med njim an takuo senji-ku nie vic. Na bo vic use kar je zaries naše, naše koranine bojo usahnile an kupe tud naša duša se zgubi u narguorši, glaboki an narbuj jalovi puščavi. Posuši se naš izik slovienski takuo zafla-udran, obriekan an osran pru od suojih snuovu. Naše posebno sloviensko narečje, ki guore, de ni biu ankul čist, potle ki pru oni so ga špotljivo an popuno-ma ščedli z laškimi an še priet z niemškimi besiedami. Pa mid-ruz Slovienj tle, pod Matajur-jam, od kadar naman je šlo pru, smo glih tle živieli brez obe-dnega strahu an usak prah, usa-ka slama tu tli so imieli (an u nebu napisano imajo) suoje čisto sloviensko ime. Senjiki so za spomin an priča. naši senjiki? Nas neciejo, šele smo napot, ku učera. Nas je nimar manj, ki gledajo ostat čedni an čisti na sviete an usa špotljiva nakret-nost (“gelatina" jo kliče Fabio zadnje cajte an ries na greši) za tuo bo rada. Ampa ta “gelatina", ta sramotna nakretnost na vie ona, de če midruz Slovienj donas, tle v Benečiji, umieramo an umieramo tud kupe z našim se-njikom... ona se je rodila že MARTVA. Kot kamanje so taki ljudje, nimar pokriti z arbido, kjer od z dol se skriva narbuj strupeni modras ali kača. 2 - konec Adriano Guidac p prave... Donašnji dan novič ho-dejo na poročno potovanje al pa na “viaggio di nozze", kot mu že pravimo tle par nas, v Pariz, New York, na Haway an takuo naprej. Pretekle lieta so noviči ostali doma, an celo nuoč je paludje šumielo pod ar-juho rikamano na ruoke. Samuo tisti, ki so imiel vit ku pet repu tu štal, an so bli štieti, konsiderani bo-gataži, so hodil v Benetke. Takuo tudi Beput, ki je imeu deset repu tu štal, kar se j' oženu je peju no-vičo za kajšan dan v Benetke. Pa šigurno, de ni šu v grozni hotel, ki daje na Veliki kanal, ma tu maj-hano prenočišče, ki daje na uozak kanal. Seviede, tenčas ni bluo še televižjona, an ku sta povičerjala, Beput, ki ni mu vič udaržat, ničku j' parjeu mlado ženo za roko an jo peju v pastiejo. Drugi dan, že ku se j' zora nardila, Beput je biu na balkone v srajc (ker niso viedel, ka' je “pigiama"), za pogledat, kake so Benetke, kadar sonce us-taja. - Beput, Beput - čuje klicat iz okna od hotela na uredit - kaj dielaš tle? - Paršu sem v “viaggio di nozze", an ti, parjatel Giovanin? - Tudi ist! - An to ja žena, kje je? - Je tam v kambri, ki kadi! An toja? - Moja je nomalo arde-ča, pa na kadi še!!! Oblica ima bus Na koncu je paršla liepa novica: koriera bo spet uozi-la v Oblico. Je že malomanj no lieto, od konca otuberja lanskega lieta, kar je paršla tista huda poplava po naših dolinah, ki v tisto vas nie vič hodila koriera. Tista huda poplava je bla zlo vederbala ciesto, ki iz Zamierja peje skuoze Je-šičje an Raune do Oblice. Koriera nie mogla vič vozit po taki pot. Takuo posebno otroc, tisti ki hodejo v šuolo dol v Škrutove al v Čedad, so imiel puno zmot zavojo tuolega. Njih težave so imiel an druz ljudje, ki so se mu-orli pomagat sami. Seda pa je paršla liepa novica: od sriede 18. setemberja, glih na parvi dan šuole, koriera začne spet uozit. Za seda bo uozila samuo do Oblice, na kamunu pa se trošta-jo, de tudi diela, ki že vič liet gredo napri na pot, ki iz Oblice peje na Duge an potlè v Gorenj Tarbi, pridejo h kraju do konca telega lieta. Tekrat začne koriera runat vas gir, vozit ku priet. Za rešit tel problem so pomagale "Protezione civile", Notranje Ministersvo, ki skuoze videmsko prefektuto je dalo kontribute an Pokrajina Videm. novi matajur * ' ■ '»'V v r 1 ri ri M inimataj ur PRAVCA IZ GALEBA Mladi zajčki v šoli Nekoč v tistih davnih časih, ko sta živeli še Rdeča kapica in Snegulčica, so se nekje v zeleni hosti zbrali veljaki zajčje srenje. Sklenili so, da bodo morali mladi zajčki hoditi v šolo. V zajčjo šolo seveda. Kajti tako so modrovali če se že nauče papige govoriti, zakaj še zajčki ne bi zmogli abecede in poštevanke? Kmalu zatem so se zajčki —- poštarji razbežali po vseh hostah in sporočali, da se morajo drugo jutro vsi mladi zajčki zbrati na jasi sredi Gornje hoste. Tam jih bo pričakal učitelj, ki jih bo poučeval. Res so se drugo jutro zbrali na tisti jasi vsi mladi zajčki. Radovedno so strigli z ušesi, ko jim je začel učitelj vlivati učenost v glavo. Toda — pouk jim nič kaj ni šel od rok, oziroma v glavo. Niti tega niso mogli razumeti, da se reče "o" tisti črki, ki je vsa podona — zelnati glavi. Učitelj je bil kaj kmalu ob potrpljenje in jim je začel pošteno rahljati ušesa. Prav tolikokrat je to ponavljal, kolikokrat si zajčki niso zapomnili, kar jim je povedal. Zapomnili pa si tega niso niti enkrat. Zato jim je učitelj tudi vedno bolj navijal ušesa in zato so tudi potem ubogi zajčki dobili vsi tako dolga ušesa, da jim še danes pravijo "dolgo-uhci". Nekega dne pa se je končal pouk kar na celem in po « i bliskovo: v Gornjo hosto se je namreč z ogromnim psom priplazil — lovec. Hitro se je bližal jasi, kjer so bili zbrani zajčji šolarčki. Nastal je kajpak strašen preplah, zmeda in vse zajce je popadel grozen strah. Najprej so stisnili rep med tačke mladi zajčki-učenčki, za njimi pa jo je urnih krač pobrisal še njihov učitelj... Zato zajčke še danes nič ne skomina po šoli, rajši ostajajo neuki. Sicer pa jim itak ni treba znati nič drugega kot glodati zelje in ob pravem času — zbežati! (Iz Galeba - štev. 1-2 —1985—J Nona Paračicjova nas je pustila igrat Spomin na majhane leta v moji vas: otroc u polietnem cajtu se zbierajo za igrat gor na tist prestor, ki se kliče Krasce. An dan poliete, ko se sieče trava an se grab senuo, sonce je sjalo in gor-kuo je bluo. Vsi tisti, ki so bli dobri in so mogli, so šli v sanažeta dielat in te mali otroc in none so ostali doma; otroc so igral in none so jih varvale in so kuhale tudi kosilo. Popudan je nona Paračicjova imela dva za varvat, Giuliano in Romano, in bila je že no malo stara. Ko zjutra so dva brata ustala, sta se umila in sta pofruoškala, sta šla za te družim otruok na Krasce igrat. Nona pa je doma napravljala kosilo. Opudan njih mama Angelina je par-šla damu iz sanažeta po kosilo, in ko pride na Krasce, ušafa Romana in Giuliana, ki igrajo. Jih pokliče in jih peje damu, mama Angelina naprav kosilo tu pletenico in parporoči non, de naj varje otrokè, in se varne spet v sanažet dielat. Nona jim da kosilo, in potlè jim reèè: "Pojta za mano, sada pospijeta no malo". In šla je za njim po štengah v kam-bro. Storia je otruocim iti u pastiejo, ona pa je sedenla gu na adnò kandrejo blizu njih. Nona reče Giulianu an Romanu: "Subit zaspita, zak nieman cajta za bit tle par vas, imam puno diela du hiš". Oni so ji jal: "Ma kuo zaspiemo, ku se nama necje spat?" Nona jim reče: "Tiš-čajta kupe oči, takolè, gledi-ta menè". Dva brata sta tiščala samuo po no uoč, s to drugo sta pa gledala nono. Nona je tiščala obadvie oči in zibala otroke in za no malo cajta potlè nona je zaspala ta na kandrej. Onadva, ki so jo špegal z no očjo, ko so videli, de nona Počrni polja s piko in boš zvedel, kaj je Prvi dan kaj potrebujem? Wf O M!no /v O o □o spie, so šli tiho po štengah in letel na Krasce igrat. Igral so tudi za botone in ku ta velik je zgubiu in nieso imiel vic botonu za igrat, so jih nimar le te mikenemu odriezal ta ot bargešk, zak te majhanega ga nie mama stukla z viejo, zak nje meu batone ta na bargeškah. Ko je paršla damu Vergina Ar-njenova iz sanažeta ob štirih popudan, kar se je bla zbudila nona Paračicjova in jo skrbi, kam so šli otroci. Praša Vergino, al je vidla naše otrokè. "Ja, so gor na Krascem". An ji povie, ka-kuo se je bluo zgodilo, in šla je po nje na Krasce, in prime za ročico Romana, ki je biu narmlajši. Z no ročico je daržu nono, s te drugo pa bargeškice, zak nie imeu vic nobednega batona. Ko sta paršla damu, jih je nona no malo okregala in lačna sta bla, sta se najedla in potlè sta šla zaries spat. Adriano - Gorenj Tarbij (Iz Vartaca 1977) VPISI V OKENCA IMENA NARISANIH PREDMETOV. V KROGCIH BOS DOBIL ŠE IME PREDMETA, KI GA UPORABLJAŠ vsak dan v Šolskem letu. Pridni učenec Hodim po mestu. Izložbe buljijo vame zelo radovedno. Majhna gostilna me prijazno pokliče: da jagodov sok vame izlije. Prodajalec sladoleda me hoče ohladiti. Tega mu žal ne morem dovoliti. Sonce mi obljublja, da ostalo bo nad strehami in dimniki vsaj še malo. V kino pohitim. Tu se me ogleda prav napet film. In kavboji in Indijanci skupaj z njim. Samo zaradi šole se učim, kdaj bo šola končno spoznala, da s tem nič ne pridobi, jaz pa samo trpim? novi mata jur TUT TO SP ORT VSE O ŠPORTU 'mam M. Scuderia - Pulfero I risultati PROMOZIONE Portuale - Valnatisone 2-3 2. CATEGORIA Pullero - Forti & Liberi 1-1 UNDER 18 Serenissima - Valnatisone 5-3 Prossimo turno PROMOZIONE Valnatisone - Bujese 2. CATEGORIA Azzurra - Pullero UNDER 18 Union '91 - Valnatisone ALLIEVI Valnatisone - Donatello GIOVANISSIMI Buttrio - Valnatisone ESORDIENTI Audace - Torreanese PULCINI Torreanese/A - Audace/A; Torreanese/B - Audace/B Le classifiche PROMOZIONE Valnatisone, Spilimbergo, Ju-niors, S. Sergio 2; Rauscedo, Polce-nigo, S. Luigi, Arteniese, Tavagnac-co, Cordenonese, Sanvitese, Pro Aviano 1; Bujese, Portuale, Pro Fa-gagna, Pro Osoppo 0. 2. CATEGORIA Natisone, Rizzi, Aurora, Bearzi, Manzano, Azzurra 2; Pulfero, San-giorgina, Savorgnano, Forti & Liberi 1; Buttrio, Asso, Ancona, Gaglia-nese, S. Rocco, S, Gottardo 0. INTERVISTA A DAVIDE ROSSI DEL GSA PULFERO, PROTAGONISTA NELLE GARE IN MONTAGNA Tutto di corsa, che bello! Si sta concludendo il Gran premio Comunità montane di corsa in montagna, nel quale é impegnato il GSA Pulfero, che sta ottenendo dei lusinghieri successi individuali grazie alle buone prestazioni di Erika Domeniš, Davide Rossi, Antonio Trinco, Stojan Meline e Giuseppe Puller, tutti, nelle rispettive categorie, ai vertici del Gran prix Vogrig. Questa settimana la nostra intervista é riservata a Davide Rossi, 14 anni, di Ponteacco, che si allena quotidianamente sulla pista di atletica a S. Pietro al Natisone. Spesso assieme a lui anche il padre Giovanni é impegnato in questo sport che richiede molta preparazione ed anche sacrifici, ma che può dare anche tante soddisfazioni. Quando e perché hai cominciato a correre? Ho iniziato circa tre anni fa, in quinta elementare, partecipando ai Giochi della gioventù, vincendo le corse di resistenza. Ho continuato perché mi piaceva correre, sia in montagna che in pista. Sei tesserato con l'U.S. Civida-le e Valli del Natisone e con il GSA Pulfero, ma sei il solo ad allenarti a S. Pietro. Come mai? Alcuni miei compagni preferiscono andare a Rubignacco o a Udine, perché possono usufruire di impianti ed attrezzature migliori di quelle di S. Pietro, od hanno il loro allenatore che li segue altrove. Stai disputando il GP delle Comunità montane di corsa in montagna del CSI, dove occupi la prima posizione. Pensi di mantenerla fino alla fine? Penso di si, mancano ancora due prove e sono in testa con una trentina di punti di vantaggio sul mio più vicino avversario, il tol-mezzino Denis Adami. Se non ca- piterà qualche imprevisto, penso di farcela. Quando ti rivedremo correre nelle Valli? Al di fuori degli impegni agonistici, quando verrà organizzata qualche manifestazione in pista od in montagna. Qual é il tuo bilancio di questa annata? Quest'anno ho corso di più in montagna, perché ho avuto a disposizione più gare, grazie al trofeo delle Comunità montane, mentre in pista l'attività a livello regionale é molto limitata. Il mi- glior risultato deve ancora arrivare, e spero che sia la conquista del trofeo, il primo posto nella classifica individuale. C'é qualcun altro delle Valli che corre con te? Ci sono Amedeo Sturam e Antonio Trinco, che gareggiano per il GSA Pulfero, ci incontriamo la domenica nelle corse in monta- ?na. Abitano entrambi a Rodda. oi ci sono altri ragazzi più giovani, che corrono saltuariamente, come Patrick Birtig e Marco Co-ren di Ponteacco, Liana Domeniš di Rodda, Erica Domeniš, che abita a Remanzacco ma é nativa del- le Valli, prima in classifica nella sua categoria, e Giuseppe Puller che non ha certo bisogno di presentazioni. Tuo padre Giovanni ti segue negli allenamenti e nelle gare. Si, e’ un bravo allenatore, mi segue da circa due anni, e con lui sto ottenendo dei buoni risultati. Dopo una pausa di circa 14 anni, anche lui ha ripreso a gareggiare due anni fa. Come vedi il tuo futuro? Spero di migliorare ancora e di ottenere qualche buon risultato. Paolo Caffi A Trieste come pirati Gli azzurri ritornano vittoriosi - Buon inizio per il Pulfero E’ iniziata sabato scorso l’attività calcistica 1991-92 che ha visto gli Under 18 della Valnatisone impegnati in trasferta a Pradama-no con la Serenissima. La squadra ancora in fase di allestimento è stata sconfitta per 5-3 dalla Serenissima dopo un bell'incontro che poteva terminare anche con un pareggio. Le tre reti sono state segnate da Magnan e Lai. Sabato prossimo ancora una trasferta per i nostri ragazzi in quel di Percoto. Chi ben comincia...è la Valnatisone che è ritornata dalla trasferta triestina con il Portuale con un prezioso successo che consente alla squadra del presidente Angelo Specogna di guidare la classifica del campionato di Promozione. I biancoazzurri si sono portati in vantaggio per 2-0 grazie alla stupenda rete di Crivellini e quindi hanno raddoppiato con il gol di Daniele Specogna. C'è stata la rabbiosa reazione dei padroni di casa che dopo aver ridotto il vantaggio nel primo tempo sono riusciti a pareggiare nella ripresa. Un gol segnato da Zogani a dieci minuti dal termine, consentiva ai nostri ragazzi di ottenere una meritata affermazione. Domenica prossima primo impegno casalingo con la Buiese, speriamo che la squadra non ripeta il campionato scorso (protagonista in trasferta, ma non altrettanto in casa), conquistando un'altra vittoria. II Pulfero esordisce positiva- mente nel campionato di 2. categoria pareggiando l'incontro casalingo con la compagine udinese dei Forti & Liberi. Gli arancione allenati da Podreka & Cont dopo essere stati in svantaggio in seguito allo sfortunato autogol di Carlig sono riusciti a pareggiare allo scadere del primo tempo con Guerra. Domenica prossima trasferta a Premariacco contro l'Azzurra. Sabato prossimo inizieranno il loro cammino i Pulcini A e B, gli Esordienti dell'Audace che in collaborazione con la Valnatisone hanno potuto iscrivere ben tre squadre a questi campionati giovanili. Domenica mattina invece saranno al via gli Allievi ed i Giovanissimi della Valnatisone impegnati nei rispettivi campionati. Il nostro augurio vada a tutte le formazioni compresa anche quella della Savognese che inizierà domenica 6 ottobre il proprio campionato di terza categoria. ... Naša srečna napoved Tentiamo la fortuna con... Loredana Novello totocalcio Ascoli-Lazio 1 X Atalanta-Juventus X 2 Foggia-Cagliari 1 Milan-Fiorentina 1 Parma-Cremonese 1 Roma-Genoa 1 Sampdorla-Inter 1 X Torino -Napoli 1 Verona-Bari 1 X Casertana-Palermo X Lucchese-Udinese X 2 F.Andria-Reggina 1 Carrarese-Pistoiese X Loredana Novello è da tre anni presidente dell’Udinese club sezione di S. Pietro al Natisone. E' riuscita ad organizzare due incontri con i bianconeri a S. Pietro nelle ultime due stagioni, e spera ora di lare il tris. Gestisce la locanda al Giardino di S. Pietro al Natisone. La settimana scorsa Bruna Dorbolò ha totalizzato 9 punti. Il folto gruppo di appassionati di corsa In montagna delle nostre Valli Espugnata la trincea con Balbo e Nappi Al terzo tentativo l'Udinese è riuscita finalmente ad ottenere la prima vittoria di questo campionato. Contro la formazione del Taranto i bianconeri hanno disputato una gara positiva che, dopo un primo tempo equilibrato e senza emozioni, li ha visti protagonisti in positivo nella ripresa. Al 13’ c’è stato il gol di Balbo che ha messo in rete il pallone servito da Nappi. Il Taranto a questo punto è stato costretto ad abbandonare la "trincea" per lanciarsi alla ricerca del pareggio. Ma era l'Udinese ad andare ancora vicino al gol sfiorando il raddoppio con una conclusione di Dell’Anno che manda- va il pallone a stamparsi all'incrocio dei pali. I bianconeri al 41' confermavano la loro indiscussa superiorità tecnica segnando con Nappi il gol della sicurezza che consente alla squadra allenata da Scoglio di fare un bel passo in avanti verso le posizioni di testa della classifica. Domenica prossima l’Udinese sarà duramente impegnata nella trasferta di Lucca, dove i bianconeri incontreranno una delle favorite alla promozione in serie A. Bisognerà che l'Udinese ottenga un risultato di parità, per mantenere con la perfetta media inglese l'attuale buona posizione in classifica. Una fase della gara Udinese - Taranto novi matajur SOVODNJE Podar - Gorenj Barnas Alessio an Patrizia sta se poročila V Gorenjim Barnase sta se v saboto 14. setemberja poročila Patrizia Cernoia an Alessio Vog-rig. Ona je iz Gorenjega Barnasa an kupe z bratam je do malo cajta od tega letala na "rally", on je pa iz Podarja (Sauodnja). Okuole njih se je zbrala družina an parjatelji an se z njim veselil. Alessio an Patrizia bota živie-la v Laškem, vsi pa želmo, de priet al potlè se uarnejo tle h nam. Želmo jim tudi puno sreče an veseja v njih življenju. mm GRMEK SVET LENART Liepa žemba v Svetim Lienartu Tink-tonk, tink-tonk so klicali zvonovi na veselo žembo v cier-ku Svetega Lienarta. To je bilo v saboto 14. setemberja. Pred oltarjam svetega Lenarta sta si obljubila venčno zvestobo Jole Predan an Giovanni Bania-ga. Jole je iz našega komuna, Giovanni pa je iz Albiano Magra (Massa Carrara). Živiela bota v Vidmu. Za tole parložnost se je zbralo okuole noviču puno žlahte an parjatelju. Velika ojcet je bla na Jeronišču, v gostišču Obala. Za veseje vseh je poskarbeu trio "Humar". Pa jim je pomagu tudi četrti, Roberto Bergnach iz Čiž-guja. Novičam želmo puno zdravja an sreče v njih skupnem življenju. Mal Garmak - Milan Še ankrat so jal “ja” Na 11. junija v Milane, Ernesta Trusgnach (Cekova) an Andrea Sgura 'z Ostuni, potlè ki so bli že 25 liet oženjeni, so imiel kuražo še ree nazaj "ja"! Ben nu: nie pru takua strašnua bit poročeni, če se je tuole zgodilo, ki dieta? Za de "anniversario" je biu še buj liep, so se zbral oku njih sin Alessandro z murozo, žlahta an parjatelji. Škoda, de sta takua deleč, čene smo bli paršli an midruz vam metat rajža, antà smo jo bli zaplesal an se posmejal, takua ki samuo Ernesta jo zna "zakurit". Pa se muormo kontentat vas videt samua v fotografiji! Ja ben, ka' mormo pomat: sakonfete smo jih jedli vsedno... (pridita nas gledat preča). dragi Valentino Bledig - Tinčic Tamažinu za parjatelje. Z veliko ljubeznijo se ga spominjajo žena Milja, sin Gianni, hčere Giovanna an Maria, nevi-esta, zeta, navuodi, pranavuodi an vsa druga žlahta. II 13 settembre sono trascorsi tre anni da quando ci ha lasciati per sempre Valentino Bledig -Tinčic Tamažinu per gli amici. Con affetto e rimpianto lo ricordano a quanti gli vollero bene la moglie Emilia, il figlio Gianni, le figlie Giovanna e Maria ed i parenti tutti. SREDNJE Oblietinca 13. setemberja je šlo skuoze tri lieta odkar nas je zapustu naš PIŠE PETAR MATAJURAC Ping pong, nuov šport v politiki Sfc Ping-pong je šport, je namizni tenis. Igrata na dva an se melata, ku oreh drobno, plastično balco iz obraza v obraz, na mizi, ki je prepartjena s pedinom visoke mrieže. Balco, lahko balco udarjata z lahno lopatico, z raketo an se jo igrauca metata v gobac. Tisti, ki jih vič odbije, udobi. Tuo je v športu. Ostaja pa ping-pong tudi v politiki. Politični možje si metajo v obraz, kot balco ping-pong, obtožbe, garde besiede, diplomatske be-siede. Tisti, ki zna lepuo zadiet, udart, tisti udobi. Tajšan politični ping-pong je biu od pomladi, skuoze vse poletje, na mizah narbuj visokih italijanskih politikov. V moderni politiki ji pravijo polemika, pa tudi polemika mu-ora imiet svojo miero. Narbuj zanimiv ping-pong sta zaigrala president republike Cossiga an president demokristijanske stranke Ciriaco De Mita, v par-vih dneh telega miesca setemberja. Predsednik republike, Cossiga, je od pomladi do poletja na-redu vsak dan po adan al pa dva "show ". Hodu je spat z eno idejo, ustaju je pa z drugo, al pa še vič. Napadu je zvečer sodnike, magistrate, drugi dan zjutra jih je pa branu an pohvalu. Skregu se je s politiki v njega družini DC. Nabasu jih je Andreottiju in Forlaniju pa tudi drugim dirigentom DC, narbuj pa mu stoji na želodcu an na jetrah predsednik partita, Ciriaco De Mita. Cossiga pravi o njim, da je omejen, nesposoben, provinciale, da je naredu kariero, samuo zatuo, ker je demokristian. De Mita odogovarja, da je Cossiga ratu poglavar, president republike, samuo zatuo, ker je biu demokristian! In ping-pong je Cossiga nadaljeval tudi z drugimi italijanskimi politiki. Huduo mu je biu zamieru La Malfa, sekretar Pri. Razpartija je paršla tudi med njim in Psi. Parjateu Craxi mu je na "Avanti" odgovoriu pike za pink-ponk. Occhetto, od SDL, pa je zahteval Cossigov odstop. Prav tako vsa druga levica. Vse te razpartije in škodljive polemike na varhu italijanskih politikov, so šle večinoma mimo oči in ušes italijanskih državljanov, ker sta jih radio in televizija, vsi mass media, usmerili v buj velike dogodke, kot so naši. Vsak rad pogleda v drugih lo-nac, da bi videu, kaj se not kuha. Vsak rad pozabi na smeti pred svojo hišo, pred svojim pragom an bi rad pomietu pred hišo bližnjega. Ble so velike spremembe v Rusiji. Podarli so Lenina in druge ustvarjalce sovietskega komunizma. V Jugoslaviji se streljajo Srbi in Hrvati, začenja se nova doba, odperjajo nove poti v ekonomsko, ideološko in kulturno življenje. In naš predsed- nik Cossiga zaigra vsak dan svoj politični in nepolitični show. Predsednik republike Cossiga je ob začetku miesca septembra huduo napadu direktorja od TG1, po imenu Bruno Vespa. Predsednik se je razjezu, ker je TG1 prenašala neposredno (in diretta) besede, ki so bile izrečene od De Mita na konferenci levih demokristjanov v mestu Lavorone. Take hude bi ne smele biti izrečene od predsednika republike. Cossiga je dejau, da je vie-deu, da Bruno Vespa ni giorna-list, da ni pa viedeu, da je takuo hlapčevski, servilen do DC (DC je Cossigov partii - op. Petra Matajurca). Telekrat je Cossiga pobazgu v gnjezdo gosi an sar-šenu. Vsi novinarji, giornalist so zarjul: "Zataknite mu usta, saj ne vje kaj govoril'. In Cossiga, vsakikrat, ko jo debelo "zagode", pravi drugi dan: "Saj nisem takuo mislul' Bruno Vespa (tudi on demokristjan) je na kratko odgovoriu predsedniku: "Poglavar države ni odgovoren za dejanja v iz-varševanju svojih dolžnosti. Zato ne more biti legalno preganjan. (11 capo dello stato non è responsabile degli atti compiuti nell'esercizio delle sue funzioni. Per questo non è perseguibile legalmente). (gre napri) Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v četartak ob 12.00 Debenje: v četartak ob 10.00 Trlnko: v četartak ob 11.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 9.30 v petak od 8.30 do 9.30 doh. Giorgio Brevini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 12.00 v sriedo od 15.00 do 16.00 v petak od 9.45 do 10.30 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer (726029) Podbuniesac: v pandiejak, sriedo, četrtak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegrini Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio (727558) Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegrini (727282) Špietar: v pandiejak, torak in petek od 8.45 do 9.45 v sriedo od 17. do 18 v soboto od 9.45 do 10.45 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 9.00 do 10.00 v sriedo od 14.00 do 15.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 10.30 v sriedo ob 15.15 Oblica: v sriedo ob 15.45 doh. Giorgio Brevini Sriednje: v torek ob 11.30 v četartak ob 12.30 Gor. Tarbi: v torek ob 12.00 v četartak ob 12.00 Oblica: v torek ob 12.30 v četartak ob 11.30 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo (723094) Gor. Miersa: v pandiejak od 16.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 16.30 do 18.00 v petak od 10.00 do 12.00 v saboto od 8.30 do 11.00 doh. Giorgio Brevini (723393) Gor. Miersa: v pandiejak in torek od 9.30 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.00 v soboto od 8.30 do 11.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 7081, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 23. DO 29. SEPTEMBRA Špeter tel. 727023 OD 21. DO 27. SEPTEMBRA Čedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD FILIALE DI CIVIDALE CAMBI - mercoledì MENJALNICA - sreda Tel. (0432) 730314 - 730388 UL Carlo Alberto, 17 Fax (0432) 730352 Via Carlo Alberto, 17 18. 9. 1991 država valuta kodeks nakupi prodaja fixing Milan ZDA-USA Ameriški dolar USD 1210,00 1260,00 1249,80 Nemčija Nemška marka DEM 743,00 758,00 748,55 Francija Francoski frank FRF 215,00 221,00 219,690 Nizozemska Holanski florint NLG 653,00 668,00 664,050 Belgija Belgijski frank BEC 35,50 36,50 36,228 Anglija Funt šterling GBP 2160,00 2190,00 2179,60 Irska Irski šterling IEP 1965,00 2000,00 2000,40 Danska Danska krona DKK 190,00 195,00 193,93 Grčija Grška drahma GRC 6,30 6,90 6,729 Kanada Kanadski dolar CAD 1060,00 1105,00 1101,35 Japonska Japonski jen JPY 9,20 9,80 9,351 Švica Švicarski frank CHF 850,00 865,00 857,15 Avstrija Avstrijski šiling ATS 105,00 107,50 106,360 Norveška Norveška krona NOK 187,00 192,00 190,900 Švedska Švedska krona SEK 202,00 207,00 205,330 Portugalska Portugalski eskudo PTE 8,20 9,00 8,715 Španija španska peseta ESP 11,30 12,35 11,928 Avstralija Avstralski dolar AUD 940,00 1005,00 1002,75 Finska Finska marka FIM 302,00 309,00 306,930 Jugoslavija Jugoslovanski dinar YUD 26,00 32,00 20 — Europ. Curr. Unity ECU — — 1532,30