St. 48. V Gorici, 30. novembra 1883 Tedaj XIII. „SoLa" izhaja v-afc petek iu velja po pošti prejemam. ilivGor««' na Četvrt Ii*ta . . - - '• l" Pri ozBanilih ir< tak., tudi i: ../»«- t-uKtea/.-' §e plačuje za navadi«., mstop- Bft trst«; 8 kr. če so tiska 1 krat 8 » " « - 3 •" Posimezne Hfevilke se dobivajo po 8 kr. v iobaknniical. v gosposiki ulici l»li/u ..t.-tth l:n»it", na starom trgu in v nuinlsi iili«-i .ur v Trstu, via Ca- Uo| i i nuj :¦> blagovbljno po§iljnjo iiiT.lui5iv:i ..Sort- v n.irici na Travniku 16, I., nuiM<:iiiuu ya opravnifitvu „SijSe" Via della Croce St. 4. II. Rokopisi se ne vrafiaju; dopisi naj se blagovoljuo frankujcju. — Delalcem in drugiin ueprenio&uiw se nnrotaina zui/.a, ako«e uglaae pri opiaviiiatvu. Jek s Primorskega. Posnemaje tovari§a nam, goriskega „Co r r i era", o d k r i t e g a nasprotnika, (imamo tudi drugih, ki ru-jejo za hrbtom) podajemo cjtateljem prevod dopisa „0d Adrije* ? dunajski BT r i b tt a ia od 27. t. m;f namenjenega drzavnim poslancera, ki se tako le glasi: „Z bosensko zasedo nastal je v Italiji krik po „vz« hodnih mejab". Celega poluotoka polastil se je krce-vit nemir; povsod so prirejali javne shode s brume-clmi irredentarskimi denionstracijami. Te brezkoristne politigne demonstrate so se pa sfrisom ulegle in „oeodreScn. bratje* ostali so §e vedoo pri Avstriji. Kar se do zdaj ni moglo doseCi z macjo, to n aj b» se doseglo zdaj z lepa. Tedaj so izdali mir-nej§i merodajni politiki v Italiji novo parolo. Italija — pravijo ti Ijudje — mora zeleti mocno, prijazno Avstrijo, da ne dobi Netnfiije ali Rusije soseda; po-sebuo mora se Avstrija podpirati na balkanskem po-luotoku, da prcdere do Salonikov. Ko raztegne Av-atrija s,voje pokrajine do egcjskega morja, uda se, da po prijaznem dogovoru odstopi Italiji juzno Tirolsko in rriinorsko. NajodHcnejSim zastopnikotn te italijan-ske politikr priSteva se bivSi minister R. B o n g h i. V predgovoru k Fainbri-jevi „La Venezia Giulia" pise tadriavnik: Nam je v dobiCek, da se Avstrija dalje razteguje proti jugu zahodne TurCije. Tako ostane profi Rtisom nbruena in jim zadcla jadransko raorje; tako zadobi inoC tudi proti NemCiji. K temu jej lab-ko poraagamo pod tern pogojem, da nam p r i z n a, ko se razSiri v deceit za Dalmacijo in ko predere do egejskega morja, ob tern morji. ki je bilo n e k d a j vsenaSe, vecjiin b o I j & i del, negoje oni, ki g a zdaj imamo". „Po izjavah. katere je dai grof Kalnoky v delegacijah » naSih razmerah z Iralijo, ni vet dvomiti, da so se zunanji oduaSaji med Avstrijo in Italijo za-sakuilt v smislu od Bonghija priporofcene politike. Italija je naSa prtjateljiea in zaveznica....tt „V daljnom svojem predgovoru vidi g. Bonghi v priraorskih Slovauih edini zadrzek, ki zavira pri-klopijenje te pokrajine k Italiji, ce§ da narodnostci princip, na katerem se je dviguila zdruzena Italija, ne dopuSca, da bi Italija to pokrajino, v kateri pre-Divajo veciuf»ma Slovani, takoj kot svojo zabtevala. V tem ozim pi§e Bonghi: BBi!a bi velika sreia, ako bi mogli reli, da v poknezeni grohji goriSki in gradiSki, v mejni grofiji Istriji in v trza§kem mesta ^ivijo sa-mi Italijani. Zdaj tega ne moremo reLi.tt USTEK. JULIJSKE PLANINE. Vzhodaji del Trentarske gore. Op. dr. Jultj Kugj v Tratu. (Konec.) (Hital sem dr.—ju nevedoost. Kako raislim to opraviiiti ? G. dr. ne pozna naSega jezika, p o z n a, t. j. siiSi vCasih le dijalekt — in potem pi-§e in sodi — (hotel bi sli§ati jaz VaSe nemSke dija-lekteS). Priznati moram, da se je g. dr. trudil fcsto pisati na§a imena*); a kaj, ko mu ni bilo mogofie vselej pravo pogoditi. Naj navedem nekatere vzgiede. On pise (v knjigt alt na karti — tega tu ne bom lo-iil; tudi ne bom navajal, kje se to dobi — vzelo bi preveC prostora in casa): Schlitza mesto Zilica; Pre-dilca m. Predeliea; Czer Sofia m. Cez-Sofia; Ijudstvo govori tudi Cre-So5a z izpuScemm s om; Rudeei rob; Duple m. Daplo ali Duplje; Lepeina m. Lepena; Bau-Siea m.BalSica; Vk. Zlemea m. Veliku sleme; HruSca m. HruSica; Repikone m. Repikovec; Urbanova — go vori se: Urbanova ali Vrbauova §pica; Selenica m. Zelenica; Vitranc m. Vetranec; PiSeaca m. PeSCenica; Veriic m. VrSid; Vr§ak m. Vrsae; VrSac m. VrSae; Sreberniak m. Srebrnjak (Srebrenjak); Zapotoceo ra. °) Primeri njegovo opazko na str. 379. „oabe die Na-tnea ^yrcbgehead slovenisoh geachripbeq," wDalje potrjuje pa z veseljem, da na Primorskem se neprestano siri italijanski j ezik na s k o (1 o s 1 o v a n s k e g a, in upa, da italijanska drza-va, ki je zidana na naroilnostno naColo, doseze svoje „naravne meje" tedaj, ko se primorski Slovani poita-lijanfiijo. V tem oziru pravi: „Dose(Si inoramo boljo iiirjo od one, ki nam je zdaj; iu mi imamo pravico, zahtevati, da postaue cela pokrajina, k i j e v z e in-1 j c p i s n e m oziru b r e z d v o m b c i t a 1 i j a n-s k a, italijanska tudi v politifiuem oziru. Ali k temu jetreba, da rastc upliv italijauskega 2iv-1 j a v nekatcrih delih te de^cle, in smoter sine se vsekako doseci le s polnim spo§tovanjem med-narodoih razmer in ne da bi se avstrijaka raofi sta-vila v uevarnost ali da bi se omajala". BPra§amo: I\do skrbi na Primorskem za to, da rastc upliv italijanskega zurija? Kdo oskrbnje na Primorskem zadeve gospoda Bonghija?" „........delujejo v fiudoem soglasji na to, da po- speSujejo rast italijauskega iivljo. Italijanska m a n j § i n a v d e l e 1 i i m a t r i n a r o d n e d r-zavue srednje sole, slovanska veeina ni ene; v mnogih 6! s to ali vefiinowi slo-vanskihobgiual) ho ijudskeSoleCisto i t a 1 i j a n h k e. 0 p r a v n i ti r a d i uradajojo italija n ski ali n em Ski; sodntjski je* jzikjecelov Li»to slovanskih okrajih l skoro i z k 1 j u 51 j i v o i t a 1 i j a n s k i, v u e k a-terih nemSki; odloki v Biovauskem jc-zikupostajejovednorcdkejSi". „Ilazen tega stoji na Celu deielue uprave moz\ ki....., ki jo nedavna »a nekern potovanji priporoCal slovanskim istrskim kmetom, naj se tiauftijo italijan-.s'':iuo. Ni Cudo, da je, ko vsi ti faktorji sodelujejo, slovansko Ijudstvo v Istri po zadnji Stetvi pojelo za eno tretjino in da je v Trstu padlo od 53 na 21 od-stotkov. Posebe v Istri ima slovausk* jezik — smelo bi se reel — edino zavetisce v eerkvi, kjer se ozna-nuje beseda bozja v slovanskih obcjuak Se v slo-vanskcm jeziku. Pa tudi v tem oziru se je muo go premenilo, odkar raste upliv triiaSke-g a namcstniStva n a n e k e cerkvcne d o s t o j a n s t v e n i k e. Izprazncni Skofovski se-det v PoreCi — Pulji Caka, da ga kdo zasede. Ako bo trzaSki upliv tudi tukaj merodajeu, ako bo nasled-nik velikega rodoljuba Dobrile silovanom uasproten ali vsaj tak....., potem bi se mogla kmalu iz- poluiti^olja Bonghi-jeva, dabividel Istro poitalijanfieno". Zapotok (Zapotokom); Zajauer m. Zajavor; tudi se to ue pravi :vbeim Ahorn, nego: hinter dem Ahorn; Smicheu m. St. Mihelovec; Jeleuk m. Jelenjak (Jel6-njek); Za gradem m. Za gradom; Moiatruka m. Moj-strovka; Anskova m. Aa^ekovo; Minorca m. Mlinarica; Prisauig-Priznig m. Priseuek; Jaloue m. Jalovec; Mi-ukC m. Melkifi (?); Strukl ra. Strukelj; Cerrmtta m. Crnota; Resc m. Rezifi, Re§ie; Kuk m. Kolk; Vohu m. Vogel; Jelouca m. Jelovica; Uskovuiea m. Uzkov-nica? (V skalnici?) Ukanea? Stou m. Stoi; Zmjr m. Crair; MiSel m. Mihael, Mihel der Crna prst; 02eb-nik; Tozbar; luknia; sredni; Rjovina m. Rujavina; Belpoljce ; Hriberce m. Hribarci; Privau m. Tribal; Dedenpolje m. Dednopolje; Pcr§iuc m. Prsivec; Tosc m. Td3ec; Tifierca m. Tiearica; Velki; LanSepca in. Lani^evica, Lani^eea; LepoCe m. Lopofii; TrebiSnja m. Trebi§fiina; Dolec m. Dolifi; Bukovac m. Bukovee; Zaduiea; Steiuer, na Kranjskem govore tudiKamenik; Prosecco — tako piSe le gozdui urad m. Prasek; Biel potok; Bihauc m. Pihalec, Pihavec; Zavatno m. Savatna; Holica m. Golica; Kanzel m. Kaucelni — vsaj obiika je nasa; Gremleit — nu, to ne bo na§e, govori se Grmlajt. Uratica, Vradica m. Vratica; Urata; Bartel m. Vertelj; Pdtschar m. Pecar; Kravagna; Bu-kovac-Dol — govore le: Bukovee; Spleuta m. Splevta — na Tolminskem ta beseda pomeni: precepljeno de-blo, fiok; tedaj „razcepljena, razsekana gora", frdarae Paliea (verdatnrate Spitze) m. Frdonja polica (Brdanja jol.?J Kau, Kav (tudiKal^ m, Kalj Skun^aucj mo^ | »V ottgled takih razmer prosimo vse resnifino avstrijsko misleCe in Cutece drzavne poalance, posebe pa slovansko zastopniko ja2nib de^el, naj v prihod- > njem zasedanji dr^avnega zbora z vsemi v zboru do-voljenimi sredstvi krepko, na to delajo, da se na Primorskem premeni dosedanji sistem, ktcri mora vesti k popolnemu poitali-jancenju te kronovine in slednjid k uresniCenju Bought-jevega uafirta ali prog ramatt. Miklosid^va slavnost. Kdo je Miklo.^ic in kaj je ta mo2 Slovanom sploh, a nam Sloveucem §e posebe, o tem je „So2a" \i& pisala v 35. gtev. t. 1. Tega naSega mo^a slavil je 20. t. ni. ob sedemdesetletnici njegovega rojstva ves u6cni svet v Avstriji in zunaj Avstrije, da, lehko recemo, uCeni svet vse Evrope. Profeaorji slavnega | vseuclligca v Bounu poklonlli so se s posebuo adreso j velikanu u^enosti, vzporedivSi ga prvim zvezdam na I jezikoslovskem uebu. Velika deputadia profesorjev | vseh fakult dunajskega vseuCili^ca, moj njimi uCenjaki j svetovne slave, vrofiila mu je adreso, v kateri mu iz- razujejo svoje spogtovaiije in obcudovanje, ter mu je predala v spomiu tega dneva veliko zlato medalijo z njega podobo, katcro so dali kovati tijegovi destilei. Iluski poslanec knez Lobauov je tiaznauil, da mu je ruski car Aleksander HI. zarad njegovih zaslug za slovansko vedo podelil red sv. Stanlslava, a erb^ki minister Pirocancc mu je porotil da ga je kralj Milan polastil z redom sv. Save prve vrste. Vseii&liSce v Petrogradu imenovalo ga je castnim svojim udom, ta-kisto tudi vseufiili§Ce v Moskvi, a petrogradska aka-demija znanosti, bolgarska literarna akademija, jqgo-slovanska akademija znanosti iu umetnosti, pdtem vseuciliSCe v Harkovu in §e muoga ucenja§ka dru§tva fi(;stitaia so mu v posebuih, prckrasiio izdelanili adre-sah. Glavno mesto slovenskih pokrajin, bela Ljubljana in vinorodni Ljutomer, blizu katerega mesta je tekla v priprosti kmetski hi§i zibelka nasemu slavljencu, imenovala sta ga Castnim meScanom. Tudi Itumunci so se spominali ta dan MikloSica, in rumunska akademija mu je v krasni adresi 6e.sti-tala ter ga zagotovila neminljive hvale^uosti vsega rumunskega naroda. Na veCer tega dne pa se mu je v jedni najlepsi dvorani dunajskega mesta poklonila slovauska mladina, Kuk — saj nismo Vlahi! — Grintovec ni nder Mur* rische"; prej Se: der zackigc, kantige, zerklttftete; Slebec m. Zlebifi — Mogaica m. Mo2nica. Ce so imena tako pisana, onda zvon6 naravski ne le Vara, am-pak tudi nam — barbaricno! Poaavljam pa: mo2.ni mogel vedeti vsega, in njegov trud in prizadevanje, da bi bil nasa itnena vseskozi le slovenski pisal — kakor pravi na str. 379 — je hvale vredno. Navede-na pisava se popolnoma vjema s pisavo na kartah na-Sega generalnega §taba; kar je najbrze g. dr.-ja za-peljalo. Naj veijajo torej na§e opombe tudi gg. ri-sarjem omenjenih kart. A ce Ijudje jezika ne znajo, onda ni cudo, da ni veL mogofie najti vseh tistih mest, kjer je pred sta leti Bait. Hacquet dobival MScabioso Trentd^. „Sto* letje jih mari ni izbrisalo iz spomina na§ih gorjau-cev", aego rao^ je bil najbrie po Ijudskem govoru — pismenega jezika neveSc — imena slabo napisal. Se-len sneg je: BTriglavgletscher^, ^Tosz* je znan — T6sec ; „Smicheluu verh" — St. Mihelov vrh; Debeli vrh tudi poznan; Zmir — Cmir; Traschim Vrh rnisli dr. K. je moreda TrebiSCina plauina ali TraSenca. Pa BTraSenca" nihCe ne govori; vrhu tega je tudi pre-dalec semkaj na to stran izza Triglava; bolje bo mo* rebiti, 6; se bere: DraSki vrh (Veliki in mali DraSki vrh za Triglavom). Kaj je „Zipericu? moreda kako popaSeno — ali tiskaraki pogre§ek v 1. 1782. — in dijalektieno napisano ime Bu Zm\rje", t. j. v" Crairp? ^0 nyotecU" je „v nrodil|B blizu Omi-'ja (hriba). &^ ufieea se na vseufiiligfii, ter njemu v Cast priredfll si-jajno besedo. Poljak dr. Leciejewski je v slovenskem govora opisal zasluge svefiarove za slovansko vedo ter mn je podal teiek lovorov venec od srebra in velik album s fotografijarni MikloSicevih ufiencev se sloven-sko dedikacijo in s podobo sv. slovanskih blagovestni-kov (aposteljev) Clrila in Metoda na fielu. Mej M-imi ufienci so se uekateri uze proslavili kot ufienjaki. Potem so prihajale deputacije raznib slovanskih akademicnih druStev ter slavljencu izrofiale razoe adre-se in diplome. Predsednik akad. dru§tva sSlovenijeB ga je nagovoril: 8Akademifino drnStvo VaSih rojakov na Dunaji, „Slovenija% ki nosi isto lepo ime kakor ono draStvo, kateremu ste 1. 1848 bill Vi na Dunaji predsednik, prosi, da blagovolite vzprejeti od njega fiastuo clenstvo v znak velikega spoitovaoja in hva-lezoosti. Z brezprimeroo marljivostjo in mnogoletnim trudom neumornega znaustvenega delovanja proslavili ste Vi na§e ime, nas jezik. Zategadelj je Va§a sedem-desetletoica velik praznik posebno za Slovence. Akad. sloveoaka mladez\ zbrana iz vseh slovenskih pokrajw, izraza Vara danes v imenu celcga naSega naroda nasa euvslva teaelja in hvalezoosti; prinaSa Vam pozdrav Va§e in na§e mile doraovine, fiestita k Va§i slavi z gorefio ietfo: Bozja previdnost ohrani Vas fiilega in zdravega kakor ste zdaj So ninoga leta na korist zna-nosti, sloveoskemu naroda v slavo!" Na Selu srbske deputacije je bil slavni, uze si-volasi pesnik dr. Jovan Zmaj Jovanovic, na fielu polj-ake pa dr. Leciejewski. Za temi pozdravi nadaljeval se je program, petje in godba, vse od koaca do kraja umeteljno dovrScno. S posebno hvalo je bil vzprijet dr. Ipavfiev zbor: „Kdo je mar", ki ga je pelo slov. pevsko druStvo, potem c. k. dvorne opere pervega tenorista Broulika prekrasno pete pesni in Kohanovskega igra na gosli. Po dovrSeni besedi odSel je slavljenec in 2 njim mnogo obfiinstva, vefiina pa, zlasti akadcmifina mladi-na je ostala, in pricel je dija§ki komers, pri katerem so je govorilo, pelo in napivalo ? najlepsj slogi v vseh slovanskih jezicih. Ni mi treba Se dodajati, da so k tej slavnosti prihajali tclegrawi od vseh krajev, najvefi je bilo slovenskih. _____________ Arelski predor. Velikansko delo izvr§ilo se je ta mesec na Prcd-arelskem, v niajhui dezeliei, ki je zdruzena s Tirol-sko. Predarelsko ineji na severo-zahodu z bavarskim kraljestvom, na jugo-zahodu pa s svicarsko Ijudovla-do; med Svico in Bavarskim se razprostira pMirno bodensko jezero, ki sega celo v Predarelsko. Proti jutra drzi se Predarelsko tirolske dezele; a raeja je taka, kakor med Bobiojem pa Tolminskem, ali kakor med vipavsko dolino in Cirknom ali Dolenjo TribuSo. Potovanje je tezavno, ker visoko pogorje Arelsko (Arel, odtod ime dezele) loft skoro kakor zid Arelsko od Tirolskega. Imeli so sicer vozoo cesto iz Landeka (na tirolski strani) v Predarelsko, pa bila je strma, tezavna. visoka, pozimi zakidana, tako da je bilo po- je „za Utech?" Moreda je Hacq. sliSal za utami ali kaj takega. „ZospolizaB najbrze: aza polico", ali kaj jednakega. Kedor fie z ljudstvoin obfievati, in kaj koristi od tega imeti, mora njegov jezik poznati — in sicer pismeni jezik t 0 tern se nekaj 1 Intel sem pred 2ma letoina priliko govoriti z ne-kimi Stabnimi fiastniki, ki so na§e kraje (pregledovali in imena zapisovali — zaradi naprave generalne Stab-ne karte. Povem jim, razlo^im: kako zelo je po-trebno, da taki znajo dotiCni jezik, koder potujejo ltd. All ja, deje mo2, bil sem uze za(5el uCiti se mScine; bil sem to opnstil; a zdaj sem spet pricel. Saj res, kaj pa koristi: fie imajo voja§ki dostojanstveaiki na karti napisano: aBersterguzett m. „Pri Sfcrgolcu?* Pozoeje so menda nekaj popravljali in popravili ta imena; po SoSki dolioi je hodil menda porofinik Je-senko; pa §e ni vse, kakor bi moralo biti. Neki cast-nik je praSal: kje je to Maceu, kaj je to Maceu, kako se to glasi nem§ki? Nijeden nitega znal; pozneje so prisli do tega, da isfiejo: aMaslica*. 0 drugi pri-liki je nekede trdii: da je za Bolcem Banslcathal! (ker je na karti n podoben n-u). Nu, hotel sem reel: jezik trebe poznati. Da sklenem: G. dr. E. naj oprosti: Jaz sem i-skrenl Slovenski to pomeni: ognjen, hrvatski pa od-kritosrfien. Sploh nam je njegov opis dobro doSel. Cpamo, da se bode zdaj se bolj izvedelo o lepoti na-fth velicastnih gora. Kako, da nam je moral ge-le „ptujec* to lepoto odkriti ali pokazati ? Ali nismo se toliko napredovali? Ali pa je kriv nervus-penezi ? R. Issler, urednik e*a-sopisu za turiste — pravijo — je zabil vse svoje pre-moienje 200.000 gl. v gore. Kak drug tega ne more. Vrhu tega so pa tudi razlifini ljudje: Jedue veseli denar zabijati v got§, druge pa iskati ga iz njih. 0 tern moreda. drugikrat. Za danes: Hvala g dr.-u K., da nam je odkril »Trentarsko dolino, ki jo noyeltfuje pravljica, poezija tovanje tezko, preva2anje blaga pa §e tezje. Kadar so §li predarelski drzavni poslanci na Dun.tj, peljali so se ob imentivanem bodenskem jezera proti zahodu, potem so se obraili v Mnihovo proti severu (ali se-vero-vzhodu) in od tarn §e le proti vzhodu skoz Sol-nigrad n& Dunaj. To je bilo teiavno in Predarelci so veduo prosili, da bt se jim napravila zelezna co-sta, ki bi jih vezala s Tiroli in po Tirolih z drugimi avstrijskimi dczelami. Pro§njo Predarelcev je znal vsakdo ceuiti, ali Meziiice bi jim ne biii napravili, ako bi ne bilo drugih vaznej§ih in sp!o§nih koristij, ki so jo zahtevale. Naie cesarstvo ima veliko zemeljskih pridelkov, katere prodaja drogim driavain, ki so v tem oziru bolj revue, ki pa imejo dovolj cvenka. Taka dezwla je posebno Svica, ki je gorala in ne prideluje za svoje prebivalce dovolj ZiveZi; pa tudi Francosko potrebuje 2ita iz drugih de2el. Ik nasega cesarstva slo je v Svi-co in v Francijo vsako leto mnogo ^ita, ali vse to •Mo moralo je iti skoz Solnigrad a!i pa sk*>z Kufstein (na Tirolskem) v Rosenheim (na Bayarskem) in v Mnihovo in odtod se le proti jugu v Svico, ali proti zahodu v Francijo. ^a nase Mo bila je pot dolga in zavoljo tega draga; nasi kmetovalci so trpeli, da so pSenico pridelali, Bavarci so pa samo s^elezne Sine po-legli po svojih ravnih tleh in so imeli dobicek od ii-ta, ki se je peljalo po njih svetu. Avstrijske vlade so 5e dolgo na to mislile, da bi odprle nasemu Ma ravno pot skoz Predarelsko v Svico in skoz Svico na Francosko, ali teiave bile ho tako velike, da se niso upale zaCuti dela. Graditi 2e-ieznice fiez strme visoke inibe, kjer svet ne dtf.i in kjer pol leta sneg M\t ne kaze nikakor. Kaj je torcj storiti ? Vlada je mislila: ce ne mot em C-ez hrib, poj-dem pa skoz hrib, in tako je storila. Ko je nastopila sedanja vlada grofa Taaffeja, predlozlla je der^avnemu zboru nafirt postave, po kateri naj bi se sklenila gra-ditev predarelske zeleznice iz Tirolov (od Inornosta, pozneje od Landeka naprcj) do ze onkraj hriba ob bodenskera jezeru obstojecih avstrijskib ^eleznic, in sicer skoz arelski hrib. Drzavni zbor je po-stavo sprejel in je dovolil 35 milijonov in 600 tisoe gold, za to zeleznico in sicer 10,216.000 gl. za predor skou arelsko goro. 0 sv. Ivanu leta 1880 zafieli so delati na obeh straneh arelskega hriba: na jutrnji strani pri Sv. An-tonu, na veSerai strani pri Langenu. Ko so zemljo in kameoje odkopali, kolikor jim je bilo mogoce, za-fieli so meseca novembra vrtati hrib s stroji ali rna-Sinami. Od tistega fiasa naprej vrtali in kopali so neprenehoma od obeh strani hrib, ki je v tistt viso-fiini, kjer so delati, debel 10.270 metrov ali okoio poldruge milje. Vztrajoemu dela se je posre&lo, da v sredo, 14. novembra t. 1., ob B% popoldne so de-lavci na zahodni strani, ko so bUt razstrelili neko skalovje, zagledati luknje, katere so biti prevrtali de-lavci z vzhodne strani. Hitro so delavci to naznauili j iuzenirju, ki je delo nadzoroval, in ko se je ta pre-prifial, da so prave s svedrom (maSino) vvrtane luknje, in ko so se delavci ene in druge strani tudi kli-cali in si odgovarjali skoz luknjo, bilo je veselje sploSno in neizmerno. Delo je koj prejeojato in zaceii j so delati priprave za slovesni svrSitek predora. Ozko I steno, ki je bila v prodoru, so pustili, da jo je kup- j cijski mioister baron Pino 19. t. mv na god presvitle j cesarice, podrl z mino, katero je od dale6 pri^gai. Imeli so potem veselice, gostije, praznike, za-hvalno ma§o, odlikovanja, pohvate, svetiuje, darila, pro- | ste doeve in mnogo veselja. Vse se Sudi, da je delo j tako hitro dovrSeuo in da se je razmeroma vse prav I redno in povoljno vr§ilo. DjkouCtili so delo 14 inese-cev prej, nego je bilo pogojeno. Podvzetniki imajo j vsled tega velike dobifike, ker v pogodbi je bilo re- | ceno, da fie bo delo dovrSeuo pred izgovorjemm fia- j som, dobi podjetnik za vsak pridobljeni dan 800 gl.; I fie pa bi biti delali vefi fiasa, nego je bilo dolofieuo, moral bi podjetnik plafiati za vsak zamajeni dan 800 gl. S predorom pa ni se vse dokoncano. Zdaj bodo | podzidavah, lepSali, utrjevali in likali, kar bo treba, I tako da pretefie morda §e celo leto, predno zacuejo j voziti po celi firti. — Pri teh delih pokazal se je ja- j ko velik uapredek. Predor skoz goro Ceuis med Ita- j lijo in Francijo je dolg 12.330 metrov in so ga de- l lali 12 let; predor skoz goro Gothard meri 14.900 I metrov in je bil dodelan v 9 tetih in pol; arelski predor dodelal se je v skoro 3 letih. Ako bi se zdaj delavci Predela lotili, prevrtali bi ga kakor oblico iu j imeli bi najkraj§o zvezo KoroSkega s Trstom iu mo-rjem. Cloveski urn res veliko more, ki celo gore vrta, I kar bi v prej§njih fiasih uikdo ne bil verjel. Ce pojde j tako naprej, ne bomo fiakaii dolgo, da pride konec sveta. | Napredeis na Kanalskem. in. Da je na Kanalskem ubo§tvo doma, jasnonam bobna bobeu v rokah sodnijskega sluge po kanalskem lepem trgu. To nam sprifiuje tudi preveliko Stevilo Jganjarij, ki so po.celem okraji pregosto nasejane. Rcs-nifino je, da kolikor vefi smrtno Skodtjivega 2ganja kateri kraj popije, sa toliko ^aloatuej^i atopnji. ubq^O I va je tak kraj. Na§ okraj kanalski — Bogu bodi po-j tozeno — ni med zadnjimi ni v deceit, ni v driSavi v ozirn na zganje. Med zadnjimi ali najzadnji pa jc glede z i v i n o r e j e. Jasno govore o tem §tevilke v zadnjem „Gos- podarskem listu,* ki sem ga r.tvnokar v rok6 dobi 1, Ravno te jako majhne stevilke napotile so me, da sem sedel ter napisal ta le ne inajhen dopis. — „Gospodarski list,* glasilo c. kr. kmetijs- kega dru§tva v Gorici, v kolikih iztisih hodi na Kanalsko ? V tolikih, ali malo vefi, kolikor je obfiln; drugafie refieno: toliko, kolikor — nie! Pa kako se bercjo §e ti iztisi ? Pridno, koj ne ! — Pred letom, ko sem bival leto dni na Kanalskem, naSel sem v obfiiuski pisarni „Gospodarske liste" — nerazrezane ! In to pri 2upanu, ki je med najsposobnejSimi celega I okraja. To naj zadostuje, pa je vsak preprican, kako I se pospe§uje umuo kmetijstvo v na&em okraji, Obfiina bila je naroficna na list, mislim, zato, kei ^o ga jej usilili. Bral ga ni nobeden razen menu — Se zupan ne I Jednako jo tudi po drugih i&upanijah. j Kako so pi i nas raz&irjeni drugi g o s p o d a r- I s k i I i a t i, ii. pr. ?Novice", |naj sodi vsakedo po j tem, da Se njih ime je te2ko eneinu izmed sto kme- I tovalcev zuano. Kak napredek I Ali se najde na Slo- venskem okraj kanalskemu jednak ! ? Potem pa naj rece ked6, da nasi jiupani ue zasluzijo znamunj wza zasluge" V Pustimo to, saj je »Sofia" o svojem fiasu o I tem dosti govorila I Kjer se ne uaprcduje, se nazaduje, j ker miru na svetu ni. To uaia pravi tudi denaSnji „Gospodai'ski j list," katerega toplo priporofiam t duhovSfiiui in g. I uciteljcm in vsakemu narodujaku, da ga, kolikor mo* j gofie, med narodom Siri. Nizka letiiina 1 gl. 20 kr. in do-bra vsebina ga uze sama priporofia. Boljse pa je, da j mnogo kmctovalcev k druStvu pristopi, da bodo uzivali J vse dobrote in dobivali list zastonj. | V omenjeuem listu pise za GoriSko — zal, da I ne morem refii tudi za Kanalsko posebej — zasluini I g. vodja slovenskega oddelka kmetijake §o 1 e, j za katero na Kanalskem ne znajo, sledece, kar naj si j voditelji narodovi dobro zapomnijo: „V okraji kanalskem je Stevilo g o v e d uaraslo le za 8%, v primer! le malo, kar si moremo tolmaciti s tem, da je po tem I okraji v preteklem desetletji huda beda in revSfiinn trla kmetovalce. Da zadolzeni ubogi kiuet ne more mn*2iti si zivine, je pafi razumno, ker komaj se mu stori tele, u?.e ga proda, da dobi vsaj toliko, kolikor potrebuje, da si kupi soli za mofiuik. Zadolzeni kmet nima fiasa fiakati, da bi voliei doraali, anipak kot juncko jih mora prodati, da potolazl ntkUar iiasitljive-ga u p n i k a.a— 0 upuikih na Kanalskem bi Ichko vefi povedal, a pod imcuom o d e r u h o v I Gnezdo je ve-• liko, mofino in prevefi krika bi bilo, ako bi vanje dreg-I nil. Mogofie drugikrat I Tako je. kakor pi§e zasluiui g. vodja, samo ubo-ge letine ne smemo vedno za lase puliti, da je le ona uzrok naSej revSfiini. Tudi po drugih krajih ni padala nmaua" na zemljo, a veudar so lepo uapredovali. „ Da pisceta bi v grlo priletele — Pefiena pitati — Ienuhe zrele" ! — poje na§ pesnik, vendar ne smemo prifia* kovati. Narodu ne refiem nlenuh,a — Bog vari, onje najvecji trpin, — pafi pa narodovim oskrbmkom, onim, kateri so postavljeui, da skrbijo za narodovo srefio ! 1 Koliko je storila kmetijska druzba za Kanalsko? je §e zadnje, kar hofiem omeuiti. Kratko refieno: toliko, kolikor Kanalsko za kmetijsko dru^bo. Ta se je ravnalo po starem slovenskem pregovoru : klin s k!i« nom, — kar pa iu prav I lies, da se uarod na Kanalskem ni bngal ne malo ne dosti za druzbo, Se so-daj se ne brig* in se tudi ne bo mnogo, dokler ga ne bodo umni in vueti voditelji na to uapeljevali; a narod ni temu kriv. Narod na Kanalskem vendar pla-fiuje v dezeluo in dr2avno btagajnico, iz katerih do-biva druzba svojo podporo, ravno toliko in Se prid-nej§e, kakor drugi okraji. Ali je bilo tedaj modro od druzbe, dajenas okraj skoro popoluem zanemarjala? Nikakor ne 1 Ravno to je tudi uzrok, da za druzbo knietovalec se sedaj ne v6. Koliko plemenitih juncev se je poslato na Kanalsko v primeri z drugimi okraji, da bi bil narod vedel za korist? Zadnji fias je uzef da se stori tudi v tem obziru kaj vefi. Vsaj toliko naj se pomaga ubogemu kanalskemu okraju, kolikor je v tolikih letih sam plafial. — Tukaj zopet opozaijam one, ki imajo pri tem posla, naj starve nagovore, da posljejo svoje smove v kmetijsko Solo, katero vzdrftijejo jeduako drugim okrajem u2e toliko fiasa, a od uje mmajo naj- I maajsega dobifika. Mislim, da do sedaj je bil samo j j e d e n mladeuifi iz celega okraja na kmetijski Soli, ! a §e tisti zato, ker na srednji Soli ni mogel nifi o- praviti in ker je dobil podporo, fie tudi je bil sin jednega prvih bogatinov. Ker tudi ta ni nifi opravil, ker tudi kmetijstvo ni hotelo iti samo v trdo glavo, I nima kanalski okraj niti jednega sind, ki bi bil deiezen poduka na§edeielne kmetijske Sole; nima ni jednega I v umnem kmetijstvu iu gospodarstvu^sploh izsolanega I gospodarja, uiti naslednika. Kako hofiemo napredovati pri tako zatostnih razmsrah ? I Sedauji fias* -— fias vsakovrstnega napredka, vidi na Kanalskem vse pri starem. Naj se potem fiudimo slabim letinam 1 , (Balje v priiogi.) Priloga k 48. štev. „Soče." Dopisi. V Goricij 25. oov. — Slovenska narodna citalnica gori«kazafrla je svoje 2'ivaknejse zimsko delo-vanje sinofii, a prav za prav zacela je je ze pied meseceni dnij, ko je pricelo poducevauje v petji, ki vabi cltal-nicarje k zaninuvilii veselicam in jim Wazi srca o Lasu, ko zunaj gorkih sob brije nuzel zrak. Uze z davna ni imela citalnica tako mocnega pevskega zbora, kakor Ietosf Gospod pevovpdja se je z drugitui odborniki ured marljivo prizadeval, da je dobil 20 mozMi gla-sov, ki razveselujejo svoje tovariSe, goriSke eitalniearje in goste. Vrhu tega ostale so gospodicne pevkiuje, katerim se je lctos &e cna pridru2ila, zveste citalnicuemu odm in se prav marljivo vadijo v raznih pesinotvorih, med katerimi so nekateri jako teLki. Prijetcu glas in redoa vaja premaga vse, in tako se ju zgodilo, da nas je sinoeno petje izyrstuo v.abavljalo. Najboljc so dopadli mesaui zbori, pri katefih je nastopilo po §est puvkiuj in 20 pevcev. Spored bii je za dva lepa godbena kosa pomno-im; pied prvo Stevilko igraloje 1G moi voja&ke god-be Straussovo skladbo: „Eno noc v Benetkah", po 4. tofiki sledila je rapsodija ogcrskih naroduik pesem, kateru se je raorala na splosno zahtevauje ponoviti. Vojaska godba se je ta vecer citalnicaijem jako pri-kupila. „Popotno pesem* Koeijancjcevo pel je mo2ki zbor mocuo in uataucno. Vilharjev „Uzor,a ki ga je pel "mesaui zbor, bil je prav dopadljiv in je M obiluo pohvaio. Gospodifina A. M. deklamovala je PreSeruovo 0ttozauiundou z znano svojo spretuostjo nulo, obcu-tljivo, gladko in naravno. Le tega ne veino, zakaj jo izvolila besede iz leta 1832. mesto onih, katero je PreSeren sum pozneje odlocil. Deklamacija bila je uav- i zociui tako po volji, da je morula gospoditua v dru- j gic priti na oder. NajboJj toeen, idealen iu popolen i bil je Vilharjev nPo jezeru," ki so ga peli soprun, alt iu mo2ki zbor, s katerim so pevci in pevkinje po-kazali svojo tzurjcnost. Ubtinstvo izrazdo je svoje prizuanje in hvalo umetui izviSitvi z dolgo trujajoeiiu in Livuu ploskunjew. Po Nedvedovi „Piosnji,a katero je mozki zbor tisto in krepko spel, sledil je saljiv go-vor gospoda E. K., ki je v goriSki Citaluici m na nJQueui odru, po^ebno v saljivih ulogah, znana in pti-znaua inue. Izvcdeli smo o lutii alt meseci mursikaj, o corner nisuio vedeh.da znattio. „Moj spominek-Gerbfiev, katcrega je pel mesaui zbor, sklcuil je bese-dni program, m sicer tako custuo, da se je moral ponoviti. Drultvcnikov in gostov bilo jcjiavzu&h lepo ste-viio. Pocastilt so bih veseiico mnogi eastniki tukaj-Snjega c. k. pe§polka, ki so se o prijetnem vefieru pruv pohvalno izrekh. Sledila je potem plestu zabava, ki je trpela do rauega jutia. Kvadrtljo je plesalo blizu 40 parov. Naj bi se citalnica tudi lctos krepko razvi-jala na vse strani. ___________ V GoriCi, 30. nov. — AndrejisCe obhajalo je, kakor sem slisul, daues god svojega mogocoega zavet-nika, sv. Andreja, ,s cerkveuo sveCanostjo, katero so povelicevali gojeuei tega zavoda z lepira cecilijanskim petjem. V veselje vseui prijateljeui cceilijanstva, na-sprotuikom pa v srawoto iu ukor, bodi povedano, da gdjenci tega zavoda imajo u2e lepe, ob&ie pobvnle iu4ob» Onega prizuaoja vredue zasluge za ceeiiijansko petje, do-ciui mnogi, ki bi mogli in inoiaii sveto stvar pospesevati, do zuttj Se mezinca uiso zgeuili, pae pa biradisveto, od papeza priporodeno stvar kazili, ako bi se dalo. Iz Ittbtuega, pkmeuitega uagiba zaCeli so vrli mkde-niCi uze zdavna, ko mnogiai to petje §e po imeuu ui ! bilo znano, trebtti iu giaditi uiu truje-vv pot. nWas kern Verstand der ffVerstaudigeutt siebt, das ubet in Eiufalt em kmdiich Gemuth.tt Tako pes-uik» la res, amogt izmej gojeucev so Se otroci, pa so prosti, Cisti vseh predsodkov in dtugib megel, ki pri polnoletnib tako pogosto zavirajo pot zdravim naCe-iom. Vendar ne zavoljo teh mladenifiev, katerim je hvata postiauska, zadnja stvar, ampak zavoljo mnogih zauikerue2ev »em prijel za perO in sem napisal te be-sede, zavoljo tistih, ki dobhm opouiiuom in ukazom z uajviSjega mesta nituajo odprtih sre in uSes, da jim postavini v izgletl in da jim v posuemo priporo6uu plementto tekmovauje i2 vztrajuo prizadevauje za vse Ble'po-dobro* uavdusenih mladeuifiev, kakor upam. Na meruik z lufijo I da sveti po temi tavajoCim, da sveti tddi^ttstim, ki sede, ue6, pa vendar v zmoti tiC6, ki se mkdar opravieit ue da. Nekdo, ki se m ud cecil. diuitvu, ki pa bo, ako Bog da. eami, je krivo to, da se zalibog Stevilo njenih dru^tr venikov manj§a in da'Se tevi niso zmo^ni in dbvdlj vneti, da bi fiit'alnicd z narodriimi veselicattil in po-duCljivimi govori pedpirali. In- ravno to je uzrok* da! se §tevib druStveuikov krfii mesto da bi se mrto2ilo; kjer v druStvu ni sSivljenja,. tL»m tudi niveselja. Nek-danje dolavne moCi zalibog 2e hladna zemlja krije, nektere pa nam je psoda med svet razkropila, da ne morej'o vec za druStvo delovati. All pri vsein tem, ako bi na§i domaCi drtiStveniki se koliCkaj ganili iu se za svoj narodni dom borili, bi jim gotovo tudi zu-uanje moc» pripomogle za narodni obstoj in razvitek naSe pctnujst let stare citalnice. V kratkem bodemo itneli zopet priliko zbrati se v Ietni obCni zbor, ki bode, ako Be ne motim, 9. de-cembra. Gospodje druStveniki, prihranimo si za tistt dan malo oasn, da Be po mogocnosti vsi snidemo iu da pozvemo stanje na§e narodne citulnici1, da jo zopet obudimo iz naroduega spanja k dclavnemu zlvljenju. Kakor sem ze zgore rekel, ako bodemo domaci udje za svojo citalnico vueti in delavni, nm bodo tudi na§i brrtje, ki so med svetom, ce ne delavno, pa gmutiio, podpirali. Kone^no obrunim se tudi do ua§ih casti-tih gospodov duSnih pastirjev in odltcnih narodujakov, da tudi Vi fiastiti gospodje pofiastite s svojim prihu-dom bodoLi obfini zbor kar bi imelo blagodejcn upliv na uaSe draStvenike. Dana Vam jo prilika, da sodc-lujcte v druStvu in da je vodite po poSteni, narodni iu ki.sGinski poti. Ako pustite fttainico razpadati, zbirali se bodo mladenift po krCniali in javuih plosi-§Cih, kakor se Zalibog godi; ako se udclejlite Cital-nienega ),ivljenja, ohranite in pbvarujeto vsaj nekatere. Kristus ui ucil le v tempeljuii, ampak sel je tudi k /iMiitiiini v Kabo galilejsko, a uikdo lie more reel, da se je KrititUH s tem pregresil. Kjcrsemoro kaj dobiega storiti, je vsakemu rodoljubu in poStenjaku dol^.uost delati, naj si bo katere koli starosti, naroduosti, barve ali nioei. Torej na svidenje, vsi solkunski poSteni mozje in narodiijaki; pri obcueiu /.born, da reftiiito ^ast imsega Solkana, da zabranimo vsaj nukoliko vefine plese v uaSi vasi. Solkunski rodoljub. IZ Brd, 26. nov. — Vcera je poCastil vitez Catinelli naSe veteraue v Biljaut zbranb ter se ude-WM slovesnosti, napravljenev Ietni spomiir blagoslov-Iji'nja vetcranske zastave. Tega druStvajo treba zlasti ob lm-ji. da se hraui in krcipCa avstrijska zavest. l'o tej slovesnosti je zboroval „Sloveuski jez" ; na dnevnem redu so bile dopolnivni volitve v odbor (zavoljo preihc§Lenili odbornikov) in sparofiilo o nagi-bib, s ktcrimi je c. k. okro^na soduija visoko vlado nagnila, odbiti druStVeno proSnjo za novo sodnijo v Bidih. Na to se je izvolil obsiren odsek, ki bo to zadevo pretresoval iu skuLal zadr2ke odstraniti. Briski Siovenci mtslijo, da so uradnije zavoljo 1 j u d s t v a, ne pa ljudstvo zavbljo ura'dnikov: Na tej podlagi tirja brisko sodhijb. Komala je te dni po briskih duhovuijah okro2-nica v italijanskem jeziku. Najbr^e se je to le po po-moti zgodilo; vendar prosimo, naj se taka pomota ne pouavlja, ker 2ali sloveusko duhovSCino — kakor-§no iina ioCniska dekanija menda brez izjeme. IZ Solkana, 28. uov. — O na§i narodni Cital-nici ci bilo 2e dolgo casa niS slis&ti in marsikedo si je lahko mishl, da solkanske Ci.aluice ni vec. Ali to ni res. Nasa citalnica se stoji; §e ima svoje stauo-vanje iu casopise, Htere druStveniki prebirajo. Da pa naia citaluicu se ue odhkuje vet z Q^odaimi veseli- IZ ajdOVSke Okolice, 26. nov. *- Bode Ii kaj I z ajdovsko Cveterorazreduico ? To upra§anje ni ni-kakor zaspalo, kakor nekteri mislijo. ZaCelo se. je ! uprav sedaj — seveda le pri'ifino in v prijateyskih krogih — 2ivahno razpravljati. Obiho mnenje je gle de tega upraSanja razliCno. Tdmaievci — a teh je malo — hofiejo vedeti, da ona vest, ki se je sponi-ladi ra^glasila, naj bi se Ajdov§Cina iu §turje v skup-no Cveterorazteduico zdruiili,. ni. prifita iz merodajnih solskih krugov, ter da je bila, le tako s trte zvita. Drugi bi bili za vsakorSao zjedilijenje; tudi za zgrad-bo Sole onkraj Hublja. Teh je» posebno v AjtfovSclfli, najmaoje. Najvefi — skoro vsi ttMtii in okolicani ta-kraj „vodett, ki po tovarnicah delajo, jih je za pogoj-no zedmjenje; da se uamrefi Sola zida to stran »mejeB, Ce§ da prej ali slej morajo uze tako sauti priti do cveterorazrednice tudi brez zedinjeuja. Evo'vam za to razlogov. Res, v AjdovSclui ni za CveterorazredDico do-volj otrok; ali tudi v krajih; ki imajo enako §tevilo prebivalcev in nifi vise otrok nego AjdovSfiina, imajo svoje velicastne mnogorazredniee. Taki kraji so na-vadno srediSde ve5 obSin, ki so v jedno SupaiiBtvo ali tudi zupnijo zdru^eui. Tega pri nas pa nil Ajdov-§cina kot 2upauija in zupriija obsega samo trg. Ne glede na to smo vendavz Ajdovscino v najtesnejSi zvezi. Vsakdanji kruh nas veie na njo. Tu po tovarnicah smo po noCi in po dnevi, v petek iu v svetek! Tu puseanio mozeg in kostil Tu pla&ijemo na§ da-vek; krvavi davekl Od tega davka odteka bojda raz-ineroma prccejsnja svota v Solskizalog. Prejnici sami raeuuili so —^ kakor se splo§no govori — letos 50 tisoc gld. veC dohodkov nego druga leta iu plafiuje torej tudi veC davka; de je toi'ejresaiCuo, da prejema Solski zalog tadi od' pridobnin bvo| dei? ka| imarao od tegamii ki y prv^j vrfitifkitem ogromnim svotaffl> pripomoremo? V AjdovScini je dvorazrddnica. V topanei'spre-jemajo na§ih: otrok, ker imajo svoj ihdovolj. ViSeraz-1 rednice pa v celein okraji ni in v mesto ne utrpimo: otrok poSiljati radi nasih boniih zaslii^koV^ Vemo, da vsakej vasi posebe ne morete zidati ttvisokiBi sole* ; a praviftio bi bilo, da bi nam za na§e iuljetsaj skup-no Cveterorazreidnico uapravili fv" Ajdov^lni, na katero-; smo povsem navezani. Nekoliko tako zahtevajo zadnji dveterorazrednico: Je li ujih skrorano zahtevanjtf opiaviCeno, naj dragi • iitatelji • sami blagovole rozso-diti. —____________. (Z SV. Krife, 28. nov, — Slavni poseetnjki iz zupauije Sv. Kri^a, dobro Vam jo znano, da so nam blizajo novo volitve v obgfnski svet. Svetujem Vam, da si izvolite takega 2upana, ki ne bo imel nadleztiosti ni z glayarstvom ni z de^clnim odborom zavoljo racunov. Tukaj imamo dva odlicua gospoda in inoia poStenjaka; prvi.je>Filip Terpi.n, ki jo proj gu«-panoval devet let, drugi je TomM Mrevlof ki je bil 2upan tri leta. Bolje nam je, da si izvolimo poStene-ga zupanu, nego da bomo tri Iota Skodo trpeli. Pa tudi dana§njega ^upana ne pozabimo, ker je skrben moz\ Bad bi vse potirjal, da bi ne bib nika-kih zastankov, kakor se tudi prizadeva, da bi dokon-6il dva kala ali vodujaka, pred no bi uchal ^iipanpvat. Posestniki, dobro premislito stvar in modro volito, da bomo imel) obtoki svet, ki nam bo dotal cast in bo skrbel za nas blagor. Ce se zdaj nekoliko potrudiino, bomo pa potem tri leta bolj brez skrbi iu se nam ne bo treba bati, da bi nafie obLinske zadovo no bilo v dobrih rokah. Posestniki, na svidenje pri volitvah! Koboritl, due 20. novembra. — OsuSonjc „Bla-tatt dovrSeno bo 'kmaIu;dokon6tno bo vsaj v glaviii stva'd veliko delo. llesveliko iu tc^avno delo bilO ]k sUSenjO v primeri z majhno na§o okolico in majliiidnjo itto-cjo. Slava in ob encm srena hvala ino^u;j ki jo spro-zil misel za osuSenje, ki'je to misol po svojbm iiOU-moruem deldvauji in prizadevanji tudi srOCiw izvrslf. Koliko zaprek bilo mu je premagati, predno jo to do-sogel; le njegova ^elezna volja md jo dajala dovolj poguma iu mm:i, da ni oucmogel v teiSavnem boji in da ni vsega popustil. Naso ljudstvo ustraSilo so je ogromnih stio.skov iu protivilo se je na vse mogoCe nafiino temu prepotrebnomu podjetju. Zda-uji rod je preoblo2e»i s plafievanjem, Se marljtvi in sledljivi gospodar komaj izhaja. Sole, ceste, cerkve, Bfarov2ift in druge potrebue in koristne napravo za-dele so sedanji rod in ni Cuda, Cc seje- ljudstvo pr*o-tivilo novemu tezkemu brcmenu. Koliko gienkih, sla-nib in neslauih moral je sliSati pogumni-niojS, vendar vse je potrpe21jiv naj,hi quo seglo vmes, sklicalo naj.bi lastnike na dogovor in naj bi se po sklepu z> rabotami izdelala. Pri zgornjem nBlatutf pa, tarn je treba star© strugo tu. in. tam pp-praviti in1 iztrebiti, da bo voda hitreje in ni2e tekla. V to pa naj hi se koboridska in kredska 2upanijadp-govorili, naj bi lastniki strugo skupno po rabptak iz» trebili, ali pa naj bi se vsak lastnik zavezal, ob svb-jem svetu popravitijo. Par dniv svojo korist, menim vsak rad 2rtvuje, le spodbude je treba. Se nekaj, kar se zb61j§afija travhikov na Blatu | sploh tiLe, a to le bolj zaveduim in napreduiut kise-tdvateemi' ?* '! Zemlja na Blatu je, kakor veste, ilovnata in kot taka sama za se le raalo rodovitna, ce tudi je popol-noma osusena. llovica mora se pred razkrojiti in z drugiini snovmi poniesati. A to bi se na Blatu le po-casi, morda v 20, 30 letih zgodilo, in do tega fiasa bi Bajbrze ie kislo seno kosili. Da bi pa travnike pred ko mogoee zboljgali, treba je naravi pri razkrojenji pomagati. Za tobilo bi dobro in potrebno travnike potem, ko bodo ze dobro osuseni, z gipsom potrosevati, ker gips ima ze sam na sebi nekoliko redilnih snovi. Se ved bi pa gips na Blatu koristil s tem, da bi ilo-vico in druge mocvirske snovi na povrsji razkrojii, da bodo travi tecna hrana. Gips ie v prah raztolcen ni drag, menim da 70-80 kr, star cent. Ce bi se pa konmzagips novci smilili, naj bi ne zamudil travnike na Blatu potrositi se staro raztoleeno malto, ker malta ima ravno tako razkrojiluo raoL, kakor gips, ce tudi nekoliko sibkejso. To raalto je marsikdo do zdaj tudi na peSceno ojivo navazul, a tam je malta popolnoina brez pomena, ker nima kaj razkrojiti. Tudi cestui prah, posebno pri nas, ki z apnencem posipljeino, bi oil na Blatu velike vaznost!. Gnojenje travnikov sploh se mofiuo priporoca, Toliko bolj so pa tega priporo-cila vredni travniki po Blatu, vsaj dokler se rodovitna c>ua prst po vrhu ne naredi. Kmetovaici 1 Ravnajte nekoliko bolj pazljivo z gnojeui, potem ze loze nekoliko ziveza privoSSite travnikom, posebno na Blatu. Priporocam vara to prav iskreno, napreduejSi gospodarji, poskusite, delajte in videli bote, da to, kar za travnike storite, vara bo stotero povrneno. Ko bodo drngi, ki jim ni mnogo mar za novotarije videli pri vas dober uspeh, zncnejo tudi ti bolj skrbeti za umno gospodarstvo, posebno pri travnikib, in po lepej naSej dolini se v kakih letih nakosi obilno sladke tra-ve, ki bo za nas kraj velike vrednosti. Tako, mozje, nadaljujmn zapoceto delo v svojo korist in v konst svojib naslednikov. Na ta nacm se najbolj hvalezne skazemo mozu, ki ima v osusenji nepreceuljive zasluge. Ko bi njega ne bilo, bi se naj-brie §@ zdaj bralo in govorilo o 8koborid3kein moc-virji," o katerem bi mi pa ze zdaj vec ne vedeli, ako bi nas niali ostanki nanj oc spoininjalt. Proc tudi s temi. Take hvaleznosti, mozje, se bo g. Pagliatuzzi gotovo bolj veselil, bolj rati oval, ncgo bi 100 krizcev dobil za svoje zasluge. To hvalezuost vam gcu-ece priporoca tudi va§ ___________ Koboridec. Izpod Stola pri beneski meji, 26. nov. — Pov-sod zanima se dauasnje doi narod zdaj za to, zdaj za ono, kar sluzi v napredek Posluzuje se pripomoe-kov, s kterimi bi si opomogel do bolj§ega stanja. Mozje, kterim je narod pri srei, trudijo se, da bi od-stranili, kar je narodu pogubonosno, kar mu zuga propad. IzmisTjajo pomu5i, naktere bise narod zane-sljivo opiral in naslanjal. Na ravnini, blizu mest in trgov, so v tem oziru "bolji, nego mi hribovci. Naloga nam je, kolikor mo5i dopuScajo, v vseh ozirih napre-dovati in ne zaostajati. Ako popotnika, ki je pred 20 leti na§e kraje opazoval, danes radovednost ali drugo opravilo v nase kraje dovGde, bode se mu sree radovalo nad novtmi cerkvami in novo cesto. Njegovo VelUSanstvo, presvi-tli cesar, darovalo je obemama Breglnju in Sedln 800 gl. za podporo na§i cesti. Za ieio 1834 nam je pomoc obecana. Kako se hocemo presviilemu vladarja zahva-hti? kako dostojno hvalezuost pokazati ? Udanostan zvestobo smo prcsvitlemu vladarju vedno skazovali; a nam doslega daru nismo zasluzili. Ne samo vladarja, ainp8k nasega oceta smemo presvitlega cesarja ime-novati. Zivio I presvitli cesar Franc Jozef. Zivila vsa cesarska rodovina. Delo okolo ceste trpi ie 9 let, le po malem se dalje pomika. Lahko bi se bilo v teku tega casa ve6 storilo. Badi bi nekteri se vefi naklade placali, da bi se le delo prej dovrSiio. NaS svet je pegCen, se razsipa, kar letos razkopljejo, ie se jim do drnzega ieta za polovico razdere. Delo trebuje veliko podzidja; prav zato je nujno, da se delo hitro vrsi. Glavna stvar je, da je ceata ravna, kolikor mogoce. Nad Borjano ni dobro izpeljana. jlz Gostinka se visa, kakor da bi jo v Borjano ne bili zadovoijni. Samo po sebi se razu-me, da je treba stvar radi obene koristi doloeiti in ne morda radi ene njive (peSeenice) ocesu neprijetno Crto napraviti; ali pridejo stroSki veliko ali malo navskM, se ne siue gledati, ko gre za stanovitnost in sloznost ceste. Vsaj zanaprej naj se to ne prezira. Zdaj je cas. Ko po cesti zacnemo voziti, ne bodemo je vec merili in ne boino po drugi Srti kolov v tla zabijali. Cesto hocemo imeti ravno, kolikor mogofie, in brez postranskih ovir. Naj se proti Stareuiu selu primerno niza. Cestno oskrbni§tvo in drugi veljavni mo^je, ki stvar v rokah imajo, naj nikakor ne prezi-rajo tega, kar rednost zahteva. Cast in slava mozem, ¦ki se za enake stvari zanimajo, se bolje nego je njih P°k»c- ___ Domacinec. Politifini pregled. V nedeljo obiskala sta Nj. visokosti cesar-je?;5BaaoIf m aadvoJYQdjip g{efan|ja noYO ^, 11 > gledalisc<* y Pragi, od koder sta se odpeljala zopet ua Dunaj in od ondot v Budapesto. Pri vstopu v krasno dvorno Mo bila sta z burnimi slavaklici pozdravljena. Godba je zaigrala ccsar-sko himno, katero je obcinstvo stoje poslusalo. Ustavoverno plemstvo ni bilo [pri tej predstavi navzoSe. V nedeljo je zboroval v Pragi tndi zbor ustavovernih posiancev (bilo jih je 73), kateri so obravnavali vprasanja, katera so pretila nem-sko liberalno manjsino nucepiti. Kemcem na Ces-kem in Moravskem, posebno pa bolj fanaticnim, je to neznosno, da grofa Taaffe-ja vlada node ministerskib stolov zapustiti ter mozem njih stranke prostora nareuiti. Na vse mogoee nadine so ze poskusili, da bi Tarffe-ja izpodrinili, pa ni §io. Sedaj so dospeli do skrajnega sredstva; zahtevajo, da mora ustavoverna manjsina drzav-nemu zboru hrbet obrniti, dalje naj bi se Ccsko po narodnostih razdeliio. Previdnejsi med njimi odlocno oporekajo temn, ker ved6, da s tem ni-kako ne dosezejo zazeljenega cilja. Nasledek vsemu je — razpor. Konferenca ali shod nem-§kih posiancev bavil se je s tenia vprasanjema ter sklenii tri resolueije. Prva zahteva razdeii-tev CeSke na dva dela ie glede uprave (admini-straeije), tako da bi Nemci bili oprosceni vsa-cega jezikovnega prisiljenja. Poslanci imenujejo to zahtevo opravieeno ter bodo deiovali na to, da se v drzavnem in eeSkem dezelnem zboru odobri administrativna delitev po nacelu, ki velja za solske okraje. Potem ho6ejo skrbeti tudi za to, da bi se v drzavnem zboru vzeii v obrav-navo predlogi o jezikovni naredbi in o drzavnem jezikn. Ne bi bilo-Ii umestno, da bi tudi nasi stajerski in korogki Slovenci zahtevaii razdelitcv dotienih dezel glede uprave? Tu bi se se loze zvr&la, kjer stanujejo Slovenci skupno in ne-razstro§eni kakor Nemci na CcSkem. Kar Nemci za se zahtevajo, bodo menda ae zaradi dosled-nosti tudi Slovencem dovolili, ka-Ii? — Druga resolucija obravnava izstop nemSkih posiancev iz dotifinih zborov in naglasa, da to vprasanje se mora resiti v sporazumljenji z ustavoverci dru-gih dezel. Tretja resolucija naroca nemskim po-verjenikom na Ceskem, da se o tem sporazume s strankinim vodstvom na Dunaji. V Budapest! je bila zadnje dni ministerska konferenca pod predsednistvom cesarjevim, kate-re so se udelezili tudi avstrijski ministri. Po-govori so se sukali okoli zelezniskih vprasanj. V soboto je ogerska drzavna zbornica z veliko vecino sklenila, da se nacrt o zakonu med zidi in kristjani vzame za podlago specijalne debate. Ob jednem se je sprejel predlog, ki naro-da vladi, da ima v kratkem izdelati in predlo-ziti nacrt postave o obligatnem civilnem zakonu. Sre6ni Madjari?! Hrvasko vprasanje se zmirom ni reseno. Imenovanje barona Filipovica za bana hrvaskega postaje vedno bolj neverjetno. Zadnji listi poro-Cajo celo, da je grof Khuen ze imenovan ban hrva§ki. Nemski cesarjevi6 se je izkreal y Valenciji in je dospel v Madrid, kjer je bil slovesno sprejet. Iz Egipta prikajajo cudue vesti. V Sudanu in gorenjem Egiptu so se zbrali mohamedanci pod poveljnistvom takozvanega lazi-profeta Ma-di-ja ter so egiptovsko vojsko, katero je vodil Anglez Hiks pasa, popolnoma unicili. Sultan je baje ponudil egiptovskemu podkralju (kedivu) pomodno vojsko 20.000 moz, da bi Egipt pred napredujofio Madi-jevo vojsko branil. Tudi razmere med Francijo in Kitajci niso se poravnane. Po novejsih porocilih preti vojska tudi med tema drzavama. Doraa^e stvari. Prezvi^eni gospod baroa Depretis, c. k. nameslnik v Trstu, bil je boje preteklo uei.eljo za par ur v Gorici in je obiskal milostljivega gospoda knezonadskofa goriSkega. en*, ^a Kociandiaev spomenik so dali: Monsi-gnor dr. Vaiussi, stolm prost, 5 gl. _ Mons. I. Ku-mar, castm kaawik, 3 gl. - Anton GregorCia, vikar v Stevrrjanu, 2 gl. — Ivan Knrineifi, Blaz Bandel, ¦ Anton Hvalica, Jo^ef Golja, Karol Kumar, vikarji v ! okolici koboridski, 5 gl. — zuaSa 15 gl. — Prenesek 256 gl. Vkup 271 gl. Za koritniSke pogorelce so darovali: Jozef SkoSir, duhoven na Sv. Guri, 3>gl. — Gradeaski vi-karijat 3 gl. 8 kr. — vikarija Sempolaj 2 gl. 80 kr. J. Logar, zupnik v Sv. Krizi 3 gl. 50 kr. — znasa 12 gl. 3S kr. — Proaesek 9G gl. Vkup 108 gl. 38 kr. „Slovensko bralno in podporno druntvo v Gorici", priredt meseca decembra t. 1. sledefio po • ducne govore s primirnimi domaeimi zabavami: I. Dne 2. decembra ob 1, uri zvecer govor drustvonega podpredsednika prof. dr. A. Gregorfii&t o nov i ob r t -n i j s k i po s t a v i. Po govoru doiaaini z a b a v a. — II. Dne 8. decembra ob 7. uri zvecer govor dtu-Stvenega predsednika Fr. Povno-ta o p o k o j n i n • skih z ad ruga h, ali kako zagotoviti «i rnirno sreeno starost. Po govoru d o m a e a i. a b a v a s petjem in srockanjom troh d o b i t k o v. — III. Duo 10. decembra ob 7. uri zvecer govor prof. Ju!ija plem. Kloinmayrja o 2 o n u k o m h p o 1 u i n 8 1 o v o n c i h. Po govoru d o m a e a z a b a v a. — IV. Dno 23. decembra ob 0. uri zvecer govor druSfcvenega podpredsednika dr. GregonHca o b o -z i c n i h j a s 1 i c a h. Po govoru d o m a c a z a -b a v a. — Podpisano predsoduistvo vljndno vabi vac g. g. drustveniko k prav obilnimu obiskovanju toh zanimivih in poduuljivih govorov, kateri bodo v druStvcnih prostorih na Tmvniku. Prcdsednistvo slov. bral. in podporncga druStva. Dahovske premembe. 0. g. Matija Km-vanja postal je kot knezouadskofijski kancelar ob encra tudi kn. uadsk. konzistorijuhii svetovalec C. g. Jozef Skocir, bil je investiran na zupnijo Podmel-catni, c. g. Ivan, T r e v i s a n pa na ono' v Bracanu (Brazzano). — (3. g. Joahim J e r t; b, vikar v J.igoi-scab, sprejet je v kapuciuski red in se poslovi priho-dnjo nedejo od svojUi ovcie. — C. g. Franc M a h a t-schek, katohet na mestni deSki aoli v Gorici, Sel je v stalni pokoj. Na njegovo mesto imeuovau je c. g. Franc Castelliz.— Ilazpisaiio je mesto proi'e-sorja svetopisomskih v<;d ua gonskem bogosiovskoiu uCilisci. Doticna pismena in ustmena skuSnja bo 2 0. in 21. decembra. Prosilci naj do pt'ejstijega due ulo-ii'io svoje prosnje pri prec. vodstvu v semenisii. DruStvo gospa, ki uze vec let v zimsktm casu oskrbuje goriskim ubogim luano (meucstro), priredt letos tombolo v nameii, da pomuo2i svoje dohodke iu s tem poinoC revezem, ter je tudi goriski citalnici poslaio uekaj kartel, da jih razpeCa. Rojake opozaijemo na hrvalevredno napravo iu priporocamo, da blugovole kupovati dotieuih kartel. Tombola bo na D. M., 8 dec, popoludne ob 2% na Travuiku. Terua dubi 30, kva-terua 40, ciukviua 50, tombola 100 gl. Kartela staue 20 kr. G. Albin Svara, oberstlajtuant in poveljnik 74. brainbuvskt'ga batalgona v Gorici, prestavljen je kot tak k Ijubljanskemu brambovskenm batalijouu in se je poslovd predzadujo sredo od tukajsujega mesta. V ta uamuu priredili so bill castniki tukajsujega brain-boysktiga batalijona slavnostui ohed v gostiluici „pri pciSU," katerega-so se udelezili feldmarsal - lajtnaot baron Kober iz Trsta in irinogi oficirji razuili tukajs-njih vojakov. Vojaska godba svirala jo razuovrstue ko^e pod kapeluikovim vodstvom in je gostom prav dobro ugajala. Prva napitnica veljala je odhajajocemu tovansu, kateri so sledile in muoge druge raznitn gospodom. Baron Kobvr iivaiii je sloino deiovanjo brambovcev iu stojeCe vojske ter je nayil uajvvsjemu vojsknemu poveijmku, presvitlemu cesarju. Godba je zaigrala cesarsko pesem, katero so uavzoci stoje po-slusali. Se le proti jutru locili so se castuiki od Iju-bega jim poveljuika. j# Gori§ki list, ki je uasel nov podedovani greh, ne more, da bi o njem ne govonl. Ker mem, da je pnsel g. Fr. Sivee, supieut ua c. k. deski vadnici v Gonci, ua mesto uinrleg* Val. Pasqualis-a, pravi, da bi bik ua to mesto lehko poklicali kakega ucitelja s planjave m ue Slovenca. Ako je Slovenec zadosti zmozen, da poducuje brez vsake zavire italijanske otroke, ah mu bo morda t o j s t v o na poti do sluzbe? Sicer pa naj se list potolazi, kajti g. Fr. Sivec ni pnsel ua mesto raujkega Pasquaiisa, ampak ua mesto g. ir.Bajta, kije odsel v Staudre2. Ka mesto prvega pnsla je neka gospodicna, ki je uze laui zacasuo po-ducevaia na imenovauem zavodu. Odbor »cecilijanskega [druStva* imel bo, kakor srao zvedeii, prihodoji eetrtek, 6. dec, prvo sejo, v kateri zacne svoje delovanje s tem, da razdeii opra-vila posamezuim odbornikom. Bratov§5iaa vednega fiescciija sv. R. T. na-pravi razstavo cerkvene obieke, ki se letos razdeii med uboge cerkve, v palaCi Matilde grofice Corouinije-ve v Gonci v Kabatisci, h. St. 16, in sicer 5. in 6. decembi-a 1.1., ter vabi e. duhovsciuo, drustvenike in pxljatelje drudtva, da si egledajo letosnje izdelfee, Matev# Pirc, prvostolm vikar v Gorici, umrl je, kaknr smo zadnjiC porocali, v torek02O. t. m., 78 let star, a pogreb Ml je v cetrtek, 22. nov. Rojen je bil 7. septembra 1805. v Crnem Vihu na Kraujskeni; posveceu v masnika 19. avgusta 1832. Sluzboval je v Devinn kot kaplan, potera v Doberdobu kot vikar, slednp :v Gorici 36 let kot vikar v stolni cerkvi. LaDsko leto prazuoval je petdesetletnico svojega ma§-niStva in neuraornega deiovanja za blagor svojih bra* tov. Bil je vesc tudi furlauskega in italijanskega jezi-ka, zato je svojo duhovno slu^bo opravljai brez te-zave; opravljai ju je pa z velikim veseljem iu je bil vedno piipvavljen, namestovati katerega tovariSa, ako • je bilo treba. Z zapuSCenim Ijudstvom imel je veliko potrpljeoje; in ga je rad poduceval. Vabil je zapu-Sceno mladino b krSeanskemu nauku ter se tako dol-go I njo ukvarjal, da jo je vs«j za silo poducil. Zad-nja letai je pa mnogo tozil v tern oziru. Muogo let bil je spovednik v bolui§nici usmiljenih bratov in je mofino na- to pazil, da je vsakdo, ki je prisol v bol-niSnico, ako je bilo le inogoee, prejel sv. sakramente in da ni nikdo umrl brez njih. V tern oziru zasiuzl veliko hvalo. , Iiaujki Pirc bil je blaga dusa. polen ljubcziu do svojega bliznjegn, ki se je v dejanji kazala. Za napredek bil je jako vuct in je vedno na to delal, da se ljudstvo zdrami in podufii, da pride do boljsega spozuanja in da si opomore v dusnein iu gmotnem oziru, Med petico in strgnuo smjcq ni poznal razlocka. Bil je narodeu, kakor Bog zaukaze, zato ni se sra-tuoval, da je bil s Ornega Vrha doma. Narodnost vz-bujal je tudi v drugih, v priprostih Ijudeh, v omika-nili in v takih, ki so bili na poti do omiko. Nekaj tasa bil je ucitelj slovenScine ua c. k. gimuaziji v Gorici; kot tak vzbudil je v uarsikakcm srei iskrico uarodnc ljubezui, ki se je pozneje razvrnela do moc-uega piamcua. llad je zbiral dijake okolo sebe, da jim je knjige posojeval, pa tudi slusbbiuee in gospo« diuje ogovarjal je ua uhci ali na domu zarad knjig aii ttlovenskih fiasnikov. Se zadnja leta romala je nje-gova ,Lgodnja Danica" z drugiuii listi mud deklami iz tokf. v voko. Kaj je bil raujkl Pirc goriskim Slo-venceni kot povcrjeuik diuzbe sv. Mohora, je imsiin citateljem vecinoma zuauo. Takega povcrjenika Uoriea ne bo vee imeia. Ni se euditi, da je bil l'ircev pugrcb nenavadno slovusen. Moza, ozunnovalca evaugelija in delivca do-brot na vse strati po izgiedu Zvelicarjevem, mora spostovati eelo nasprotuik, toiiko bolj pa slovenski verni narod in gonSko uivsto, za katera je deial sko-ro vse dm svojega zivljuuja. V veliki cerkvi pri mo-litvab navzoc je bil provzviseui in milostljivi knezo-nadSkof goriSki Aiojzjj dr. Zorn. Sprevoda udelezil se je precastiti prvostolm kapitul goriSki polnosteviluo a preeastitim prvostolnim prostom Karolom dr. Valus-sijem na celu. Gestita duhov&ciua iz raesta iu z de-stele zastopana je bila v neuavadno velikem Stevilu, ker prav tisti dan bil je obfrii zbor cecilijauskega druStva. Ljudstva iz inesta in z dezele bilo je nepres-teta vrsta. Koder je sel sprevod, bile so ulice polne gledalcev. Tako se dasti delaven iu zasluzeu dulioven, ki oznanuje evaogeljsko resnico in ureja po nji one razmere, v katerih zivimo. Blag in neveuljiv spomin ranjkemu Pircu. Sledujic wrazamo trduo zaupanjc, da goriSki Sloveuci ne pustijo Pircevega groba biez dostojuega gpommka. Potrdilai listi 8Goris«ie ljudske poeojilnice" so pripravljeni. Gospude diu§tveuike prav uljuduo prosmio, da prtdcjo pnMao osebno po-uje k predsed-niku, dr. Nikoluju Tonkliju v Gonci, Via Ascoli, St. l. Vodstvo 8Gor lj. posojdnice." Zomice. Opozarjemo naie fiitatelje, da od 3. do 24. deeembra se bodo obhajale v vseh gori^kih cervaU ob ttelavuikih ob Sesti un zajutra zomice, pri katerih se po stari navadi in ker ob takem casu veciaoma Sloveuci zahajujo v cerkev, pojejo slovenske cerkvene permi. Po razuovrstaoslt pcsein in lepem org\jauji cdlikuju se cerkev starega sv. Antona pod Kostanjevico, ki je eel advent prepolua poboinega ljudstva. Neki fotograf oglaSa se v goriskih zavodih in se priporoca pred&tojuikom, naj bi iuu dovolili, da fotografira rejeuce i njih ufiitelji. Vcera popoldne bil je na gimnaziji in je fotogratirai vsak razred posebe z dotiinim profesorjem naceluikom. V Standreii zagela je Sola v ponedeljek, 19. t» m. V reduo in v ponavljavno Solo oglasilo se je 226 otrok, ki imajo vsi Solsko starost. Standrez ima rodovitno zeinljo in pndeluje mnogo zelenjave, katero prodaja v Gonco in v Trst; ima pa tudi krepke pre-bivalce, ki skrbijo za dobro odgojo in poduk svojih otrok. Odtod prihaja, da se StanderSci uahajajo v vseh stanovili in ua vaeh stopujah in da ima StandreS tudi zunaj Gori§kega dobro inie. Standerzci in Solkanci blove po svetu. Cast takim rojakoml Slovenska Matica zaiela je razpo§iljati kuji-ge za leto 1882. iu 1883.: Syomeuik, Lovceve zapi-ske, Letopisi za 1.1S82. LovCeve zapiske iuLetopis; m h 1883, ~ Na prodaj je Lebanovih nSkladeb II. zv.a ne le pti uredniku iu zalo^niku, nego tudi pri g. Viktorji Doleuci v Trstu (via Torreute, §t. 2); pri knjigotr^cih: G i o n t i n i j i v Ljubljana in Wokulatu v Gorici. Cena zvezku je 40 kr. V nEdmosti", slovenskem listu, citali srao 31. okt. t. 1. naslednje besede: „P. Franco (naravnost reCeno), je pri Italijaiwh zelo 6islaua osoba, osobito pa pri uainestuiku di^dnega glavarja, dr. Amoroso. On je bil prvi, ki je demonstrativno zapustil zbornico, ko je slovauski poslancc Laginja v istrskem deielnem zboru zaCei govoriti hivatski". — Na na§o opazkoje listlahko spoznal, da nemakega jzvitnika ni razurael, in je prinesel 28. t. in. sletl»»6i prevod: nFranco je prvi prijatelj name»tniku dcSelnega glavarja, dr. Amo-roso-ta, ki je prvi zapustil zbornico v Povefin, ko je slovanski poslancc Laginja priCel hrvatski govoriti.*4 Tern bescdam dodal je polemiko proti „SoCi," katero je s trte zvil. Ce ne more biti brez nje, naj jo ima in naj se od nje debeli. Bog mn jo 2egnaj. — Nje-gov nauk, dan orgau, ki se pc^a s politiko, bi ne smel zajemati poro&l iz tujih, hunjivih listov", odo-brujemo; ali dokler se Clovek pri listih ne spe^e, jih od te strani ne pozna. Za prihoduje bomo, se ve tin, bolj prcvidni. Za nas Porcfi ni v Franc Jo^efovej ze« mlji, a fiudimo se, kje je za BEdiuosfc", ki je prva prinusla neresnifiuo vest, katero bi se zdaj rada otresia. Odbor drufitva „Narodni dom" v Ljubljaui vabi rodoljube, naj pomore vsakdo po svoji moci k podjetju, za katero se u2e Cez leto uabira pomoC z radodaruimi doueski ali pa z nakupovanjem loterij-skih sreck. „Zdiu^imo", piavi, „vse svoje moci, da se uresni^i dejansko nas slovenski pregovor: zrno do zrna pogaCa; katuun do kamna paluca, katera bode vzviseu spomenik vrlega slovenskega naroda njegovim potomcem. In v to poraozi Bog in po^rtvoval* nost slovenskal" . Banka Slavija podarila je za ,Na»odni doma v Ljubljaui 1000 gl. Ua bi dclnifiarji vplaCali bvojo akcije in da bi se sreeke dotifine loterije bolj pridno kupovale, bili bi u^.e bliifce „Nur. doinuH» Narodnjakl, ki morete, spoiunite se koristucga podjetja. 6egko narodno gledi^do vrPragi odprlo se je 18. t. in. z veliko slovesuoatjo. Oeski narod prazuoval je tisti dan Bvrsitck podjetja, ki bo prifirtlo prihodnjim rodovoin o vzbnjenosti, dusevnem napredko in po2rtovaluein duhu sedanjega todu na CeSkem. Slavnosti udele^ili so se visoki drzavni in dezelni do-stojanstveniki ter deputacije slovauskih narodov. Odli-kovah so se posebno Poljaki po svojem velikem Ste-vilu in po odlicnosti poslaucev. Tudi Hrvntjc in Sloveuci so iineli svoje zastopnike, kiso bili prifa splo-snega veselja v ceSkem narodu in so slavili prostor, ki je odmenjen slovauski muzi. En teden pozneje, 25. t. m., pocastil je narodno slavnost presvitli cesarjeviC s prevzviseno svojo soprogo. V duhu praznoval se je ta dan po vseh slovauskih pokrajiuah, od kodar so dohajali slavnostni telcgrami. Tudi trza§ki in goriSki Slovenci nismo zaostali za drugimi, kakor prifiajo ob-Sirna poroiiia o nenavadni sveCanosti. 8 gl. 80 kr. — TurSica 5 gl — kr. do 5 gl. 80 kr. — R2 5 gl. — kr. do 5. gl. 50 kr. Jefimen eel gl. — kr. do gl. — kr. — pehan 8 gl. do 8 gl. 70. kr. — Oves 3 gl, 40 kr. do 3 gl. 80 kr. FaM 9 gl. do 11 gl. — Ajda4gl.50kr. do4gl. 75 .kr.~-.Baji, na kvin-tal: fini 24 do 26 gl. ¦—novarski naravni 21 do 22 gl. — mutisk 19 do 21 gl. — indijski 15 gl. — kr. do 16 gl. ~ Vina in §piriti, na hek toll ter. 2ga- nje domade42do48;§pirit prefiiSCen 38 gl,-----kr. do 39 gl. — kr. Vino crno 17 do 24 gl. — kr. — belo 13 dol6gl. Moka na kvintal. ht, 1, 18 gl. 90 kr. — St. II. 17 gl. 10 kr. ~- &r. III. 15 gl. 60 kr. — St. IV. 14 gl. 30 kr, — k, V. 12 gl. 70 kr, — St. VI. 9 gl. 10 kr. — Otrobi drobni z zakljera 5 gl. 60 kr. — debeli z Mljcm 6 gl. — kr. — Krompir 3 gl. — kr. do 3 gl. 25 kr. kvintal. V Ljubljani, 4 novembra. P&mica hektolitcr 7 gl, 96 kr.; vvl 5 gl. 20 kr.; jecmen 4 gl, 55 kr.; oved 2 gl, 92 kr.; ajda 5 gl. 4 kr.; proso 5 gl, 20 kr.; koiuzn 5gl. 40 kr,; lefia 8.50 gl.; grah 8.50 gl. fi?.ol 10 gl. — Krompir kv. 2 gl. 68kr. — Maslo kilo 96 kr.; mast 88kr.,* Speh fri§en 60 kr.; §peh povojen 74 kr.; tmrovo maslo 85 kr.; goveje meso 60 kr,; telecje in. 68 kr.; svinj-sko in. 54 kr,; koStrunovo in. 36 kr. — Seno k v i n~ tai 2 gl. 5 kr.; slama 1 gl 87 kr, — Drva trda, 4 S t i v j a s k i m e t r i 6 gl. 80 kr,; drva mehka, 4 gl. 40 kr. h i s t n i c a u r e d n i h t v a. 0. A. P. v G.: 0 dr. LavriCcvcui spominku in o vsoti, ki so je ztuij nabrala, no ve-mo nic. V tern ozirti se morato drugnm obrniti. — G. M. N. v T.: lepa livulu; pombimo o priliki — G. M, K. v Gorici in 'M r. uokjo dvugod: prido vso o svojem Sasu. — G, dopi-sniku izpod K1 j.: meuimo, da jo bolje molCati; mok pojdo pc poti "svojih. prcdaikov in vrstnikov ter ne bo iniol Casa, da ui so veselil. — G. dop. iz S o in.: nismo §e moglt; — iz Bi lj auo: vidite, da Vas je dfug prohitol; morda §o pora-bimo. — G. 11. P. v K.; vsakovratno divjaftiuo kupujo g. I. Kcbat pod kosamo za Mednicami. Poslano. Tr^no porocilo V Gorici, 27. novembra 1883. Kava: Moka kvintal 170 do 176 gl. — St. Jago 154 do 158 gl. ¦— Cejlon, plante 156 do 164 gl. — Cejlon perla (biser) 170 do 176 gl. — Porto Rico, sreduje in fino 146 do 154 gl. — Malabar 120 do 127 gl. — St. Domingo 114 do 118 gl. — Java 118 do 126 gld. — Rio fino 114 do 120 gl. — Rio, sreduje in pol fino 108 do 112 gl. — Santos, navadnoinfino 115 do 122gld. — Sladkor, ociScen domaCi 47 do 48 gl. — Melis 42 50 kr. do43 gl. — Pesto 40 50 kr. do 41 gl. — t 01 j e na k v i a t a 1: iz oljk najfineje 100 do 108 gl. — fino 86 do 90 gl. - pol fino 70 do 74 gl.— s Karfa (Corfu otok) 5(3 do 58 gl. — iz Dubrovnika (Ragusa) 48—50 gl. — izlstrije 47 gl. iz pavole an-glesko 41 do 44 gl. — Petrolij v sodih 25 gl. do25gl. 50 kr.- v zabojih 25 gl. 50 kr. do 26 gl. M a s t i, na k v i n t a 1. Kuhano maslo 92 do 98 gl. — Mast (salo) domaea —.— ogerskfc 70 do 71 gl. — §peh douiae in ogrski 65 do 74 gl. — ameiikanski —.— Sir placentinski star 140 do 150 gl. — prestar 170 gl. — oveji (pekorin) 130 do 135 gl. — domaci bolski star 95 do 100 gl. — nov. 68 do 72 gl. — Grojerjev 80 do 84 gh ^ita,nabektoHtier»PW(;a9|1.5.oijr^9 Blagotodui gospod urudnik! PiSem Vam pod ufclsom veliko uesrefiq. Preteklo poletje pogorel jo pri nas on gospodar. Danes, ko sent so v Oorico napravljnl, zacela jo hisa goreti drugemu gospodarju in ma je suela pogorela, UoSil jo mulo ; vecji del svojih pridelkov in iiiSo jo zgubil. Zima jo tu in rcveg uo vc, kaj bi zacel. Nabirajto, prosim, tudi za naSega nesrecjiika milili daiov, da se zimo ubrani in da kupi potrebni 'Mvct Slovenci so dobrcga srea; upam, da se no obrnete zastonj m nJo> Ali sila je velika iu dvaktatdA, kdor Intro d4; zato se obra-ciuii do milosidnih ljudij, naj bi blagovaljuo podpirali ubogega rovei^a, in pridencin 4 gl. kot zacetek zbirki, ki naj bi obilna postala. Na Vogerskem, 29. nov. 1883. v AVGUSTIN ClVEK, jiiipiiik. Poslano vsoto 4 gl. amo prejeli. Rodoljube in ciovekoljubft prosimo, naj se spomnijo pogorelca in naj mu pomagajo po svoji mofii. Radodarne doneske bomo radi sprejemali in jih posljemo na dotifino me-sto, da se izroCijo poncsiecencu. UredniStvo. Jaz sem okclo 35 let star, zdrav, zaiolen nem-Skega in slovenskega jezika v pisavi in v besedi, ra-zumem gospodarstvo in sem izvrsten lovecter se mo-rem z najboljSimi spricali rednega ^tvenja skazati. Kedor mi torej priskrbi slu2bo gozdarja ali majerja pri kakSni grajSciui, placam mu 30 gl. takoj pri na-stopu slu2be. Ponudbe, sprejema iz prijaznosti, uredniStvo aSofiu14. Tiskarnica in papirarnica SEITZEVA V GORICI s pridruzeno zalogo c. k. papirnice v Podgori priporoCa svojo bogato zalogo potreb^in za urade, knjig in potrebSCin za Solo vsake vrste, tiskanic za Castite cerkve, za c. k. urade in zupanstva, kup5ijskih zapisnikov, molitvcnih knjig, fino in navadno vezanih, itd. itd. .4 . Ima tudi zbirko prijetnih beril in povesty, iz-med katerih navaja sledece: Trnjulfiica; Aladin s carobno svetilnico; Pntli-kovec; Dezela lenuhov; Robinzou; SneguWica; Prav-ljica o obutem madkn; Venfiek za vezilha darila; Boj-tek; Grizelda; Na valovih juznega morja; Hirlanda ; Crni bratje; Jama nadDobiuSo; Nikolaj Zrinski; Hii-degarda; Eno leto med Indijanci; Najdenfiek; Cesar Maks; Vrtomirov prstan ; Dve eudapolni pravljici; Pod turSkim jarmoin; NemSki Pavliha; RepoStev; Zbiraa ljubimskih in 2enitovanjskih pisem; Sanje V podobah; Hitri Raaunar itd. PrekupCevalcem dovolijo se posebna ugodni pogqji, iiva se po men. 1 SAMO I * pri Ignaciji Steinerji v Gorici, f ,§1 nasproti nadškofijski palači, K -fldobi se najbolje in najceneje obleka za go- Ig Sflspode, dedke io otroke vsake vrste in veliko- Ig jgl iti na poljubno izbiro vedno gotova. 13 IlOudovito dober kupili Sil zimska suknja od 10 gl, naprej, . IS .-11 zimska obleka za gospode od 10 gl. naprej, Ig §11 hlače za gospode od 3 gl, naprej, I * 21 i obleka za otruke od 2 gl. 20 kr. naprej. | o I Poprave vsake vrste najeeneje. Agentura PoStenim in delavnim osebam ponuja se agentura lahko prodajavnega Maga pod prav ugodnimi pogoji. Prosilci naj zapisejo v svoje ponudbe, od ka-terih uai postoino pMajo, svoje sedanje opravilo in naj jib posljejo pod it. 10135 na Annoncen — Expedition HEIIMCH SCHMjEK, Wien. Xa Dunaji, Karnthiicrstrasse, 14. V Trstu, prehodna zaloga, via S, Kieolo IT Neposredoo vvazana prava in nepopadena sa in portugiSka vina, angleSka 2ganja, 1 ¦ I I i *vi * Malaga Sect, Vino Santo, Alicante od profesorja dr. h. ROESLER-ja (c. k. poskusevaliscc v Klosterneu-burgu) za §ibke in bolne dobto spoznano. CUT ZOPER nuui po dr. Malign je odlogno najboljse zdravilo zoper protin ter revmatizem, tergaqje po udili, boleiine v krizi ter zivcih, oteklino, otrpnele ude in kite ltd., malo Casa Le se rabi, pa mine po poliiem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj 8e eamo „evet zoper trganje po dr. MaliSu" s zraven sto-jeiim znamenjem; I steklenica 50 kr. W~ Zaiivala. IfV| Goapoda pi. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljana. Moja matt so na protinskej bolezni na nogi silno trpeli in razna uomaCa zdravila brezvspeSno rabili. Ko je pa bolezen gedalje hujsa prihajala in uze Tec dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vas dr. MaliCev prttinski evet po 50 kr. ter si ga nemudoma narocim. In res imel je dndovit vspeb, da so se po kratkej rabi oprostili mu&iib boletin. S popolnim prepricanjem priznavam torej dr. Malicev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsa-kemu bolniku v jednakej bolezni priporojfam. Vasej blago-rodnosti pa izrekam najprisr&nejfo zahvalo, z vsem spofito-vanjem udani Fran Jng, poscstnik t Smarji p. Celji. MT" Plaoinski zeliieni sirup krajnski, "^Hl izboren zoper kaSelj, kripavost. vratobol, prsne in pljucno bolecine; I steklenica 56 kr. KoristnejSi aego vsi t trgovini se n&hajajoci soki in siropt. BV Kri cistilnc krogliee. c. kr. priv., *^Ml ne smele bi se v nijedaem gospodinjstv'u pogreaati in so te uze tisuSkrat sijajno osvedocile pri zabaaanji Sloveikegu telesa glavobolu, otrpnenih udih, skazenem 2eIodcu, jetrnih in obistnib! boleznih, t Skatuljah a 21 kr.; jeden zavoj e 6 Skatuljami 1 gold. 5 kr. Razpoailja se le jeden zavoj. N^ro^ila se izvrS6: najhiti-eje s pc^tuim povzetjem v lekarni pri nsamoroguK M pi, miWSji, u Ibitnii tergn 7 Ljubljmi. M ol|uaeiml barvaml tlskane poAohe predstavljajoce preavltlo uaso GESARSKO RODOV1NO Podpisana Stacuna za umetnijske izdeike poSlje naroCnikoin in cjtateljem tega lista lepo 56/68 centimetrov veiiko li^no izdelauo z oljoatimt barvami tiskano podobo, cesarsko druZino v lepem » debelem zlateni okvirji, na plutno speto za neverjetno nizko ceno eamo 2 gl. 95 kr. Kdor nam po§lje ta znesek, mu po§ljemo imenovane po'lob e ( poStnine in zabojnine proste. , GEBRtDER RUBINSTEIN, Wien, 7. Bea., Neubaugasse, 29. Cudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodojna pomo5 in ni treba mno-gih besedi, da so dokaze njihova cadovita mofi. 6e se le rabijo nekoliko dni, olajsajo in prezenejo prav kmalu najtrdovratniSe ze-lodcne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznim na jetVih in na vraniCi, proti crevesnim boleznim in proti glistam, pri zenskih meseCnjb. nadleznostih, zoper beli tok, bojast,, zoper bitje srcator cistijo pokvarjeoo kri. One ne pregznjajo samo omeajenih bolezni, ampak na9 obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Blagorodni gospod I Na priporoftlo nekega prijatelja rabil sem kapljice sv. Antona Padovanskega proti mno-goietni prav moCni naduhi z najboljim us-peboin in pri najhujih napadih s prav hitro olaj-§avo. Prosim torej, poSljite mi, da se bom dalje zdra-vil, prej ko mogoce 12 steklencic proti po§tnemu povzetju, Mahrenberg. Franc Macun, c. k. sodnijski pristav. Prodajejo se v vseh glavnih Iekarnicah na svetu; za narodbe in poSil^atve pa edino v iekarnici Cristofoletti v Gorici, v Tratu v lekarni C. Zanetti in Q. B. Rovis in t lekarni Alia Madonna v Korminu. Ena steklenica stane 30 novcev. Bergerjevo medicinsko M1L0 IZ SMOLE (THEBRSEIFE) PriporoCeno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vscb cvropskih drzavub s sijajuim vspehom proti vsakovrstni nceistosti na polti, sosebno proti kroniCuim in luskinastim liaajem, hra-stara, tialezljivim hrastam, proti rudefiemu nosu. oze-bijimi, potenju nog, prhljaju na glavi in bradi. — Bergerjevo milo iz smole ima 400/0 smole iz lesa, in se bistveno razloLuje o-l vaeh drugih smol, ki se { prodajajo. - - Da se prekanjanju izogneS, zahtevaj 1 dolofino Bergerjevo milo iz smole in glej na znani zavitek. V dolgih in hit dill poltnih boleznih rabi se z vspehom na mestu uiila iz smole Bergerjevo med smotnato-zvepleno milo; kdor bi.hotel imeti rajsi to, naj zahtevo edino Bergerjevo smolnato 2vepleno milo. ker zunanja ponar«*janja so brezvspesni izdelki. — Kot neostro milo iz smole za odstranjenje ne-eistosty na polti, zoper hrasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kosmetsko milo za vmivanje in kopaoje za vsakdanje rabo rabi: ki ima 35% gliceriue in je fiuo perfumano. Csui u komad ?sake vrats 35 kr- 2 brwura vrei* Glavni razpo§iyavee: lekaruar G. Hell v Opavu. Glavua zaloga za Gorico pri gg. lekarnarji F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Franzoni. Najlepši Mnč v sobi za le 2 el. 95 kr. Najlepši kine v sobi za le 2 gl. 95 kr. 1 (Salonska obleka od 22 do 66 gl. II M Zaloga robe F i« Ml I o I lo II I k9 j izdelovalnima Up I 1 VSAKOVRSTNE OBLIKE J | Ipj civilne, vojaške in duhovske. [*« I j II. mmn s v Goric!, na Travniku, h. št. 28 L* j j JI pred kosamo, I S jI lis I se toplo priporoča slavnemu občinstva za |sjj Ig j točno in pošteno postrežbo. I II |[ j Hlače iz mešanine (štof) od 3 flo 15 gl.{ ||