IZ PRAKSE ZA PRAKSO Kako varovati čebelnjake pred napadi medvedov? Rok Černe*, cernerok@gmail.com, in Miran Bartol**, matej.bartol@gmail.com Medved je prehranski oportunist, saj se prehra­njuje s tisto hrano, ki mu je najlaže dosegljiva. Eden od takšnih virov hrane so v naravi tudi gnezda mra­velj, os in čebel. Ljudje smo s pridelavo medu v med­vedovo okolje vnesli čebelje panje, njihova vsebina pa spada med najbolj priljubljeno hrano medvedov. S plenjenjem čebelnjakov lahko medvedi čebelarju povzročijo veliko škodo – v zadnjih desetih letih ta v Sloveniji dosega vrednost od 10.000 do 85.000 EUR na leto. S primernimi načini varovanja pa lahko če­belnjake uspešno obvarujemo pred uničenjem. Najpogosteje čebelnjake pred napadi medvedov varujemo z elektriko, ki jo lahko uporabljamo na več načinov. Panje lahko varujemo tudi tako, da jih dvi­gnemo tako visoko od tal, da jih medved ne doseže, s fizično zaščito in z različnimi načini plašenja. Vsak od omenjenih načinov varovanja ima svoje posebno­sti, prednosti in slabosti. Varovanje z elektriko Najpogosteje uporabljen način zaščite čebel­njakov je varovanje z elektriko. Poznamo tri načine električnega varovanja: z električnimi mrežami, ele­ktričnimi ograjami z žicami in električnimi ograjami iz električnih trakov oziroma električnih vrvi. V nadalje­vanju bom najprej opisal tisti del opreme oziroma pri­prave zemljišča, ki je enak za vse tri načine varovanja z elektriko, nato pa še posebnosti vsakega načina posebej. Vsako električno mrežo ali električno ograjo mo­ra napajati ustrezen pašni aparat, saj morajo biti v njej vedno pulzi električnega toka ustrezne jakosti. Ključno je tudi, da je pašni aparat ustrezno močan, saj mora medved ob vsakem stiku z ograjo dobiti mo­čan negativen impulz, zaradi katerega se bo izognil vnovičnemu približevanju ograji oziroma poskusu prečkanja električne ograje. Primerna moč pašnega aparata je vsaj 3 J, v ograji pa mora biti električna na­petost 24 ur na dan vsaj 5 kV. Za napajanje takšnega pašnega aparata potrebujemo akumulator z močjo najmanj 65 Ah, če imamo možnost, pa je priporočlji­vo, da pašni aparat priključimo neposredno na elek­trično omrežje. Trasa, po kateri je napeljan kateri koli * Univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Centralna enota ** Univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje od omenjenih ti­pov ograj, mo­ra biti redno in ustrezno vzdrže­vana. Odstranje­no mora biti tudi vse vejevje, ki je v bližini električ­ne ograje in bi se je lahko dotika­lo. Tudi podrast mora biti redno košena in vsaj 30 cm na vsako stran ograje ne sme biti višja od Namestitev ustrezne ozemljitve 10 cm. Zelo po-je zelo pomembna za ustrezno membna je tudi delovanje električnega pastirja ustrezna ozemlji-in s tem tudi za učinkovitost varovanja z električno ograjo. tev. Najbolje je, da vsaj 50 cm globoko zabijemo 3 pocinkane ko­ličke, ki so med seboj povezani z žico. Ob morebi­tni izrazitejši suši je treba te količke vsakih nekaj dni zaliti z vodo. V nadaljevanju navajam posebnosti, prednosti in slabosti posameznih načinov varovanja čebeljih pa­njev z elektriko. Električna mreža Električno mrežo lahko občasno premeščamo, zato je najprimernejša za zaščito premičnih čebelnja­ Čebelnjak na Kočevskem, varovan s 170 cm visoko električno mrežo Foto: Miran Bartol Foto: Matej Vidrih SlovenSkičebelar 9/2015 letnik CXvii IZ PRAKSE ZA PRAKSO kov, ki jih prevažamo oziroma premeščamo na različ­na območja čebeljih paš. Električna ograja za zaščito čebelnjakov mora biti visoka najmanj 105 cm, pripo­ročljivo pa je uporabljati višje električne mreže. Pa-ziti moramo, da so vse stranice ograje napete, saj v nasprotnem primeru takšno varovanje ni učinkovito. Slabost električne mreže je predvsem ta, da jo sneg hitro potlači, zaradi česar v njej nastanejo vrze­ li. Električne mreže je pozimi zaradi snega tudi težko zvišati in vzdrževati, zato so v zimskih mesecih tako rekoč neuporabne. Električna ograja iz električnih žic čebelnjake, ki jih čebelarji ne premeščajo. Pozitiv­na lastnost električne ograje iz električnih žic je, da je ob ustreznem vzdrževanju učinkovita tudi pozimi. Električni trakovi, električne vrvi V primerjavi z žičnatim električnim pastirjem ali električnimi ograjami so električni trakovi manj pri­merni za varovanje čebelnjakov pred medvedom, saj so napake pri postavitvi pogostejše. Ne glede na to so električni trakovi ob dosledni postavitvi ustrezno varovalno sredstvo. Električni trakovi in električne vr­vi so sestavljeni iz sintetične vrvi oziroma traku, v ka­terega so vpletene tanke žice, ki prevajajo elektriko. Vrvi oziroma trakove lahko namestimo, podobno kot pri električni ograji iz električnih žic, na stalne lese­ne kole, lahko pa jih podobno kot električno mrežo namestimo tudi na premične količke. V tem prime­ru je varovanje mobilno in primerno tudi za zaščito premičnih čebelnjakov. Takšno varovanje mora biti sestavljeno iz najmanj petih trakov oziroma vrvi, ki dosežejo višino vsaj 105 cm, spodnji trak pa ne sme biti nikjer več kot 15 cm oddaljen od tal. Fizična zaščita Foto: Miran Bartol Foto: Rok Černe Foto: Miran Bartol Električno mrežo iz električnih žic mora sesta­vljati najmanj pet pocinkanih žic. Te morajo biti nape­te na močne, v tla zabite kole (praviloma lesene), na katerih so nameščeni ustrezni izolatorji. Spodnja ži­ca ne sme biti nikjer nameščena višje kot 15 cm nad tlemi, peta žica pa mora biti na višini 105 cm. Na ob­močjih, na katerih pričakujemo snežno odejo, mora biti ograja višja. Postaviti moramo višje lesene kole, ki nam omogočajo namestitev dveh dodatnih žic, ta­ ko da je končna višina električne ograje 150 cm. Iz bližine ogra­je je treba redno ods tr anje v ati sneg, kajti v na­sprotnem prime­ru se električne žice ob taljenju lahko pretrgajo. Zaradi zamu­dnejše in zahtev­nejše namestitve je žičnata elek­trična ograja naj­primernejša za Dvignjeni panji Medvedom lahko dostop do čebelnjakov ozi­roma panjev preprečimo tudi tako, da jih dvignemo tako visoko, da jih medved ne doseže. Čebelnjaki morajo biti dvignjeni vsaj 250 cm od tal. Pri tem je ključno, da medvedom hkrati preprečimo tudi pleza­nje do čebelnjakov. Zato morajo biti nameščeni na močnih železnih drogovih, po katerih se medved ne more vzpenjati, v zemljo pa morajo biti pritrjeni tako SlovenSki čebelar 9/2015 letnik CXvii 292 IZ PRAKSE ZA PRAKSO Foto: Rok Černe močno, da jih ne more izruvati. Celotna konstrukcija mora biti dovolj močna, da je medved ne more uničiti. Mreža pred panjem Čebelnjake je mo­goče zavarovati tudi z namestitvijo močne ko­vinske mreže pred panji. Da bo takšno varovanje uspešno, mora biti če­belnjak zgrajen tako ro­bustno, da je medvedom fizično onemogočen do-stop tudi z drugih strani. Panji morajo biti torej na­meščeni v močnem čebelnjaku ali zabojniku. Pri tem načinu varovanja na ogrodje pred čelom čebelnjaka pritrdimo močno kovinsko mrežo, ki panje varuje pred medvedi. Zaščitno mrežo moramo pritrditi dovolj tr­dno, da je medved ne more izpuliti. Če bi se mu to po­srečilo, bi namreč poškodoval panje in tudi čebelnjak. Drog, ki preprečuje izvlečenje panjev Z drogom proti izvlečenju panjev povežemo panje, zložene v stabilnem ali prevoznem čebelnjaku. Kovin­sko cev ali palico drugačnega profila lahko namesti­mo v notranjosti ali na zunanji strani čebelnjaka. Drog pritrdimo na nosilno ogrodje čebelnjaka, na katerega pritrdimo posamezne panje. Ta način varovanja med­vedu preprečuje, da bi izvlekel posamezne panje in jih razbil. Enak učinek dosežemo tudi, če panje med se­boj povežemo z vijaki. Ker drog proti izvlečenju panjev medvedu ne preprečuje dostopa do čebelnjaka, ta način navadno kombiniramo z dodatnim varovanjem dostopa do prednjega dela panjev. Kljub uporabi dro­ga proti izvlečenju pa medved lahko poškoduje panje (brade, naletne deske, panjske končnice idr.), če ne uporabimo še dodatnega varovanja. Drugi tehnični načini varovanja Med druge, sicer preproste tehnične načine va­rovanja, katerih učinkovitost pa je omejena, sodijo še: • postavitev tanke pločevine pred čebelnjakom (ko medved stopi na pločevino, ga očitno zelo moti zvok, ki nastane ob tem); • postavitev desk, v katere smo zabili žeblje, pred čebelnjakom (medved ima občutljiva stopala); • zvočna varovala s senzorji, ki se sprožijo zgolj ob prihodu živali (postavitev senzorjev in tehničnih sredstev v povezavi z zvočnimi efekti sirene, poki, človeškega govora ipd.); • kombinacija zaščitnih ograj in električnega pastirja. Sodelovanje pri projektu LIFE DINALP BEAR Škoda, ki jo medvedi povzročijo v čebelnjakih, je po vrednosti takoj za škodo, ki jo povzročijo pri drobni­ ci. Zaradi tega tej problematiki na Zavodu za gozdove Slovenije namenjamo veliko pozornosti tako v okviru rednega dela kot tudi v okviru projektov. Lani smo v sodelovanju z osmimi partnerji iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije pridobili projekt LIFE DINALP BEAR. Škoda v čebelnjakih oziroma panjih je ena izmed po­glavitnih tem, s katerimi se ukvarjamo v okviru omenje­nega projekta. Najbolj ogroženim rejcem drobnice in čebelarjem bomo zato v tem in prihodnjem letu poda­rili varovalne komplete električnih mrež za varovanje premoženja pred napadi velikih zveri. Če so vam medvedi v minulih letih povzročili ve­liko škode in če bi želeli svoj čebelnjak dodatno za­varovati z visokimi električnimi mrežami ali s stalno žičnato ograjo, nam pišite na e-naslov: tomazber­ce@gmail.com ali nas pokličite po tel. št. 040/601 425 (Tomaž Berce, Zavod za gozdove Slovenije) in dogovorili se bomo za sodelovanje. Foto: Miran Bartol SlovenSki čebelar 9/2015 letnik CXvii 293