Posamezna štev. 6U vinu Siev. 16. Poštnina - * ffi" paw£a9iraina. V LMliani, v sreft ie U ja uorla m Lenuvm. • SLOVENEC« velja p« pošli u vse strani Jago- stavlje in t Ljubljani: n odo loto naprej. k 10*-so pol lota H H 55*--m četrt lota # .. „ 30- n «■ moooe „ .. m 10 •— trn taosemstvo rniltrtofno K MO- sbs Sobotna izdala: šsč Za oolo loto.....K. 2Q'— M Inozemstvo. , ► . „ M — ■ ■ Insaratl: msmm Eaaatolpaa petttvrsta (U mm sirota ln 3 mm Tlaoka aH M aaktat ... p« K uradni raagloal, poilaaa M. .... p« K 5"— Pri *mttg aad M oMar ixhnf a vsak dna tmiail | iteMJok ln dan po ob S. ari zptfra^ MT Uredništvo jo v Kopitarjevi allol štev. 6/flL Rokopisi io ne vračajo; nelranHlrana pisma sa no sprejemajo. Uradu. teleL štv. 50, epran. štv. 328. Političen iisf n slovenski narod. Uprava |e v Kopitarjevi ni. 8. — Raean poAtne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št 349 sa oglase, avatr. In čaške 24.797, esr. 25.511, bosn.-ltsro. 7563, Maline uode. Potrebno je in ne bo nepoučno, čc osvetlimo mulo kalne vode, v katerih brodi absolutistična »državotvorna« in >dr-iavoohranjujoča - demokratskosocialistična vlada. Korupcija je njeno jadro, strankar-stvo njeno krmilo in nasilje vesla. In barka plove — kam? Krmarji ne vprašajo, ker glavno jim je, da ostanejo le na površju. Razmere v Sloveniji so brez naravne nujnosti od dne do dne slabše: draginja raste na vseh koncih in krajih in najnujnejših življenjskih potrebščin večkrat ni dobiti. Meso jc drago, mast draga, moka draga, obleka draga — povsod cene, kakršnih doslej nismo poznali! Libcralno-socijalistična vlada jc obljubljala, da bo vse poskusila, da se povrnemo v boljše čase, a je privozila do današnjih razmer. Priznati moramo, da sc »trudi« pomagati a ljudstvo ne čuti pomoči, ker pomoč gre v socijalistične in liberalne roke, kjer izgine ko kafra. V Ljubljani deluje za Slovenijo Vojna žveza, kjer so razni »prole tarči« prišli čez noč do prvovrstnih buižoajev in više, a vspehov njenega ' človekoljubnega soci-jalističnega delovanja ni videti, ni čutiti. In vendar stoji v najboljših odnošajib z vlado — zlasti s trgovinskim ministrstvom, centralno upravo in prehranjevalnim ministrstvom. Koliko drobim-: je padlo z vla-dine mize njej, scve ne moremo konštati-rati, a če navedemo le nekaj, si vse lahko mislimo. Pri nas je irfteso drago. Vojna zveza je dobiia dovoljenje izpeljati v Trst — 5000 glav živine! Pri nas je mast clraga — v Trst je Vojna zvesta izpeljala 4000 svinj! Pri nas se je moka podražila — ista zve za jc spravila v Trst 50 vagonov moke! In po vrhu še 100 vagonov zelja! Vse to sevc proti kompenzaciji ma&ufak turnega blaga brez kakih posebnih garancij! Pa to šc ni vse: Njena oblači Jim ca v Ljubljani jc dobila J milijon lir in povrhu Sc Vojna zveza sama kredit — 5 milijonov 'kron! Ln kakšne so cene mara;fakturi? Sodrugi znajo in vedo, zakaj so na vladi! Premoga manjka pri nas in žejezniški obrat jc skrčen, da boij ne more bi^i! Vlada ima premoga dovolj in Kristan, minister šum in rud, nima nič proti temu, da se izvaža dnevno 2 vagona premoga ivrd-ki Fischl und Soline v Celovec za l\*>m-penzacijo kvgisa, ki bi ga lahko tako dobili na podlag? trgovinske pogodbe z Nemško Avstrijo! V tujino jc Klo tudi 3 vagone mesa za 3 vagone spomenikov! Znano jc, da l(c izvoz volne strogo zatiranj en. No, vlada bije sama sebe rada po zobeh in jc trgovinski, minister oziroma centralna uprava dovolila izvesti trgovcu Vokaču v Ljubljani V20 vagonov volne v Češko za prosti Uvoz blaga —- spet brez vsakih garancij! In tako gre dalje t izvoznicami! Ali sc je culo, da bi dobila Ikje kaka orlovska organizacija izvoznico, da si z lepim profi-toin sezida društveni d oni'J Sokol v Splitu jo je dobil za 2 vagona m^sti! — Vlada jc pripravljena tedaj podpirati tudi kulturne težnje — kdor lega ne ve, naj poskusi, ker ni neverjeteno, da M :nu ne vspelo! Saj jc celo slovenska HteraiVira dobila 3 vagone masti, ko sc je prepričala, da morje črnila ne zaleže toliko, ko lahko dobljena izvoznica. Tudi s koruzo nismo predotvro oskrbljeni v Sloveniji — zalo sta jo lahko izpeljala Sever-Gabršček 100 vagonov v Nemško Avstrijo brez zdrave valute! Tako se gospodari v trgovinskenf ministrstvu, ko gre za izvoz! Nič bolje ni t\jlo v oddelku za sekvester. Beočinska fabrik^, milijonsko podjetje za cement, je bila pod1 sekvestrom in pod ceno — skoro zastonj — prodana pristašem ,IDS. Minister dr. Kramer jc podpisal. Razburjenje je bilo veliko, od ust do ust je šlo: »Očevidna kra-da!« — Prejšnji trgovinski minister je nastopil proti in vse se jc razveljavilo. Podobno se je zgodilo z znanim hrvaškim kopališčem Lipik, ki je prišlo demokratskim zajedničarjem v roke s Kramcrjevim podpisom. Pa jc spel nastopil prejšnji trgovinski minister in že veseli Zajcdničarji wrrafc wniti kopališče! Vsled teh slučajev jc. bilo odvzeto Kramerju odde!enjc za sekvester! Zadostovali bi že navedeni slučaji, a da se vidi še, kako je strankarsko-sine-kursko, moramo le omeniti tudi priznanega znanstvenika-ekonoma in specialista za valuto — poslanca dr. Brezigarja. Človek. bi ne verjel v vse tako različne njegove zmožnosti, da ga ni kvalificiralo trgovinsko ministrstvo! On je strokovnjak za avtomobile, ki jih je preskrbe! centralni upravi, on jc kot kurir trgovinskega ministrstva nosil od zunaj zdravo valuto — on je delegiran, da sekvestrira neko mlinsko podjetje v Vojvodini, on je kupoval moko in žito za centralno upravo! ... ALi uiso zato uradniki v ministrstvu in mora in sme li član narodnega predstavništva vršiti take posle za vlado? Seveda ne verjamemo, da bi dobivali ljudje, ki izvršujejo take stvari, mastne provizije. Sicer pa priznavamo, da je treba iti na roko kakor gredo sploh vsakemu svojih ljubih za jedničarjev, ki iščoč služb v Belemgradu — dobijo vedno začstsno mesto v tem ministrstvu in njegovi centralni upravi, sicer bi se demokrati v Belemgradu ne mogli bahati, da imajo žc 40 milijonski volilni fond. Kalne vode! Ministri seveda o vsem tem molče in čc pridejo med svoje, govorijo tako, da dobe zaupnice ali pohvalo s pritrjevanjem. Mi v vse njihove lepe besede ne verujemo, kakor nismo verovali v Kramerjevo in Pribičevičevo zatrjevanje, da sc bo valutno vprašanje rešilo al pari. Ti gospodje govore en jezik v Belemgradu, drugega doma, kjer jim sili voda v grlo. Za časa božičnih počitnic so mirili ljudstvo z 1 : 1, a čujte: 20. decembra je ministrski svet sklenil zamenjavo t : 4 in akt so podpisali vsi ministri, ki so bili v Belemgradu. Tudi Pribičevič in Kramer, ki sta potem farbala svoje ljudi? Pa naj pišejo demokratski listi o »zgodovinski seji« in Kramerjevem nastopu, ki je potegnil vse za seboj! »Samouprava« je prinesla zapisnik te ministrske seje z dne 20. decembra pod zaglavjem »Minister — lažov«. Govoreči o kalnih vodah, ne smemo zaniolčati tudi ministra vere Alaupoviča. Znano je, kako se je postavil kulturnoboj-no njegov kolega sedanji minister prosvete Marinkovič s svojim načrtom o učnem redu. Žel je vihar, ker naše verno ljudstvo si ne pusti koniandiraii, kaka bodi vzgoja njegove mladine. Ministrski svet je bil radi. protestov v nemali zadregi in si ni znal drugače pomagati, ko da je namignil ministru vere, naj vpliva na episkopat, da pomiri protestno gibanje, češ da to škodi državi. Alaupovič je dolgo gruntal, kako bi se izkazal poslušnega pomočnika demokratsko - socialistične kulturnohojne skupine in ker se mu ni zdelo umetno, da bi poslal kak ferman, se je zatekel v bcl-grajsko Demokratijo«, v kateri bere lekcije katoliški Cerkvi, spuščajoč se v kritiko njenih notranjih uredb in obenem udriha prav po demokratsko po katoliških strankah — razume se po V. I,. S. in njeni sestri H. Pučki stranki. Mi smo veseli, da je g. Alaupovič nastopil še pravoč.asno, ker imamo tako do kumentalno dokazano, da plove tudi v tem nacl vse važnem vprašanju vlada v kalnih vodah. ml- Deželna vlada oziroma nje t. č. pred-j sednik dr. Žerjav je dal potoni ljubljanske-; ga dopisnega urada dne 19. t. m. objaviti sledeče poročilo: LDU Ljubljana, 19. januarja, Jugoslovanska kmečka zveza« kol politična organizacija Slovenske ljudske stranke jc deJ.clni vladi za Slovenijo predložila protestne resolucije z raznih svojih shodov po dcxeli. Protestira se med drugim proti dozdevnim kulturnobojnim načrtom osrednje vludi* tako-ie: »Protestiramo najodločneje proti nameri osrednje vlade v Beogradu, ki hoče polom zloglasnega šolske-j ga načrta v rr č i verski pouk iz ' i5 OI et*. jftapratoj, tepuu v; konštatira. 4« sedanja vlada sploh še ni sklepala o načrtu šolskega zakona, pač pa je še pod koncentracijsko vlado izdelat »Prosvetni odbor« načrt zakona o narodnih šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta načrt veli v § 20.: »V osnovni šoli se poučujejo nastopni predmeti: I. Verouk, II. Materinski jezik, čilanje in pisanje« itd. V členu 18, je rečeno: »Poučevanje v verouku se poveri v prvi vrsti duhovnikom proti nakazani nagradi. Samo ako bi ne bilo v šolskem okraju duhovnika, lahko poveri šolska oblast to poučevanje učitelju iste vere proti posebni nagradi.« Že iz tega samega sledi, da se vedoma širijo neresnične informacije med kmetskim ljudstvom in da se izziva v naši mladi državi kulturni boj. I'o postopanje se obsoja samo po sebi; vlada pa bo proti nadaljnjemu hujskanju v tej smeri prisiljena energično nastopiti. * . * Uugotaljaruo najprej, da je »Načrt zakona o Narodnih šolah za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev« izšel naravnost iz krogov osrednje vlade v Belgradu. Kajti objaviti ga je dal minister prosvete z narod bo 6. julija 1917, O. N. št. 16.154. Minister prosvete je bil ledaj Ljuba Davioovič, ki je ministrski predsednik sedanje vlade, Načrt je po načrtu ministra izdelal v ta namen sestavljeni »Prosvetni- odbor v Belgradu; minister pa ga je obelodanil z izrecnim pozivom, naj se kompetentne osebe glede načrta izjavijo. To dela tudi Jugoslovanska kmečka zveza na svojih shodih, ker se smatra za kom-pelentno v ti zadevi govoriti. Ona zastopa krščansko ljudstvo, ki hoče krščanslio šolo za svoje otroke, kar mu načrt zakona odreka. Načrt izključuje na celi črti Cerkev od šole. Po božjem pravu ima Cerkev pravico vjgajati na'pre, polom staršev in potem po svojih zastopnikih mladino v ver-sko-nravneni življenju. Kajti tudi mladina je najprej vstvaricna za Boga. Nadnaravni smoter je glavni smoter človeka. Cerkev, ne država, je tu kon petentna. Vse stremljenje v tem smotru pa je od vzgoje odvisno, ki jo človek v mladiii letih dobi. Zato pri tiče Cerkvi kot zastopnici Boga tu na zemlji p glavitni de' pri vzgoji mladine. Konkordat iz leta 1855 ie to vlogo Cerkve vpošteval. Niso jc pa več vpošte-vale avstrijske šolske postave iz let 1865, 1869 in 1883, dasi so ji pustile še malo vpliva pri šolski upravi in v šoli. Načrt Prosvetnega odbora« pa Cerkev popolnoma izključuje najprej iz šolske, uprave in iz. šolskega nadzorstva. Izrecno se kon-štatira to v Tumaču samem (k čl. 55, odst. 3 in k čl. 62, cdst. 1), da se s to izključitvijo hoče dokumentirali nezavisnost šole od Cerkve oziroma od verozakonskib oblasti. Nikdar ne sme k temu molčati ne . Cerkev ne krščansko ljudstvo, A načrt gre še dalje. On izključuje Cerkev tudi iz šole. Načrt popolnoma ignorira pravico, ki jo Cerkev ima pri končnem odobrenju šolskih knjig" sploh in onih za verskonravni pouk še posebc (prim. Cod. j ur. can., can. 1381, §§ 2 in 3), popolnoma ignorira dalje pravico, da ona določa snov in razdelitev versko-nravnega pouka v šoli; nikjer ne konstatira, da mora biti vsak veroučitelj, bodisi duhovnik, bodisi lajik, za svojo funkcijo od Cerkve poblaščen. Tudi v šoli vidimo torej ostro izpeljano tendenco, Cerkev ločiti od pouka in vzgoje. Seveda, če proglaša načrt kot smoter narodne šol« le vzgojo otrok v narodnem in moralnem duhu in izključuje %erski moment, potem Ccrlcev v šoli pravzaprav res nima \eč kaj iskati. Saj lahko minister prosvete, če bi načrt obveljal, nekega dne ukaže, da tudi duhovniki ne smejo v šoli otrokovi nič o veri govoriti. Čisto v smislu postave bi bilo to! Ta poskus je sicer sedanji minister prosvete Marinkovič že napravil. .Izdal je 18. avgusta 1919, O. N. št. 20.827, učni načrt in program učiteljišč za v s a učiteljišča v kraljestvu SHS. Tu se najprej izključuje verouk iz. IV. letnika. Potem podaja seveda brez najmanišc»n sporazuma ali dogovornosti s Cerkvijo učni načrt za verouk v prvih treh letnikih. Tu mc, aa.uk a resnicah katoliške vere iz- ločen, prav tako vsa apologija, na njih mesto pa poslavlja cerkveno zgodovino, nekaj »krščanske etike«, pa čitanje izbranih delov iz stare in nove zaveze. O veri torej tukaj ni več govora! Popolnoma v smislu načrta! Od istega ministrstva je že koncem julija izšel v pretres novi učni načrt za srednje šole. Po tem načrtu je verouk v osnovnem zakonu, veljaven za celo kraljestvo SHS, črtan v vseh štirih v iš j i h razredi h. Prav tako jc na učiteljiščih verouk v IV. letniku v smislu ministrovih namenov črlan popolnoma ali v smislu načrta . Prosvetnega odbora« reduciran na eno samo uro! Povsod lo!t| lend-:nca »vreč:: verski pouk iz šoic>. ->h<'di »Jugoslovanske kmetske /.veze ne širijo torej »vedoma neresnične ;n!onnaeije med kmetskim ljudstvom«. In če vzamemo načrt '.uidskošolskega zakona in vso njegovo tcndenco, ki hoče Cerkev popolnoma izločiti iz šolske uprave in iz šole; ki ne pozna ni enega odstavka, s katerim bi se Cerkvi jamčil vsaj neki odnos do veroučitelja, tedaj vidimo, da hoče načrt v smislu onega smotra, ki je za ljudske šole proglašen, ter v luči postopanja sedanjega ministra prosvete glede učnega načrta za učiteljišča, tudi verouk uvajati, kakor bi minister hotel, in ve-roučitelje nastavljati, kakor bi se to njemu zdelo: torej verouk in veroučitelje brez odnosa od Cerkve. Verouk brez takega odnosa od Cerkve pa ni več krščanski verouk v cerkvenem smislu! Po tem načelu bi država postavila za veroučitelja lahko tudi najstrupenejšega nasprotnika vere. Tega se krščansko ljudstvo zaveda in zato upravičeno protestira proti nakani načrta, vreči verski pouk iz šole. Ločitev Cerkve od šole je istovetna z izključitvijo verskega pouka iz šole. Brez Cerkve, brez zveze z njo ni mogoč verski pouk! Če govori načrt še o verouku, ga zamišlja le v neodvisnosti od Cerkve; saj to neodvisnost Turnač izrecno poudarja. Tak verouk pa ni več naš krščanski, katoliški verouk! G. t. č. predsednik deželne vlade kaže le veliko naivno nevednost v temeljni točk; katoliškega veronauka. Krščansko ljudstvo pa, ki hoče, da jc verouk od Cerkve odvisen, protestira proti gorostasnosti. načrta in bo še nadalje protestiralo! Kulturni boj izziva vlada oziroma minister, ki take načrte pošilja v svet. IfOTŠItl sini Pisali sto, da jc >Nupre.i napadel koroško slovensko duhovščino, češ, da so J. .191 i duhovniki hujskali zoper .Srbe: »Dolgo so nairi bili Srbi metali orožje pod noge sedaj pa jo čas, da je pobijemo itd.,. Prosim, da priobčite na ta brezvestni napad sledeči odgovor: »Naprej- men d«, še zdaj ni na jasnem, kdo je bil in je še za u.jedinjenje troinionega, jugoslovanskega naroda, in kdo no. Koroški slovenski ihihov-ki smo bili > tpyn na jasnem t. 1!)H jn že prej. Ne poznam niti enega slovenskega duhovnika na Koroškem, ki bi /le bil že I. 191' simpatiziral s Srbi, ce tudi le samo v srcu. Spominjam se, kako nas je užalil lisi i čas »Slovenec«, ki ji' bil tedaj pod šusteršioovo in ne strankino komando, ko je prinesel njegov .'.uovor zoper Srbe iz I riiona*. Zgražali smo se. Bolelo na.s je. mul vse, da je strija napadla naš bratski narod. To so naši vodni nadzorniki, nemčurjj in Nemci, tudi dobro vedeli in zato smo ravno zaradi lega morali prestali največ zasledovanja, preganjanja, ječ itd. Ali nj bii obsojen /.upui.k Svaton na leto ječe. ker so mu očitali, da je na Irci imenoval Srbe brate? In župnik Maierbofer, jo bil istotako obsojen na. leto leče, Ces. da te i 1'JlU se iznuJteJt \ Stran 2. v nemčurski družbi: »»Srbi vam bodo že pokazali« Vsaka naša beseda, vsak naš korak je bil opazovan. Celo otroci so bili naščuvani zoper nas. Tako se je izrekla dvanajstletna deklica glede podpisanega: »Jaz bom v šoli tako »aufpasala« na gospoda, kakor hitro bodo kaj rekli o Srbih, pa je bom »an-cajgala.« Iz navedenih slučajev in osumljenj vsakdo že lahko razvidi kako smo slovenski koroški duhovniki L 191i »hujskali na Srbe.« Med tem ko so zaprli 18 slovenskih duhovnikov, meni niso priSli do živega. Od marca do konca avgusta 1. 1916 so orožniki in detektivi vohali za menoj, izpraševali te in one in klicali zaradi mene ljudi k zapisniku v Celovec. Slednjič so me pa le dobili. Pa samo za kratek čas. Ko vsled pomanjkanja vojaBtva v jeseni 1918 ni mogla zasesti naša vlada celega slovenskega ozemlja na Koroškem, smo zopet najbolj trpeli duhovniki. Z nami pa naši rveati kmetje. Aretirali so slovenske rodoljube (socialistov ni bilo zraven), V prvi vrsti zopet duhovnike, zmerjali, klofutali, tepli, vlačili od poveljstva do poveljstva. Vprašamo, zakaj? Ali misli »Naprej«, da zato, ker da smo I. <1914. hujskali na Srbe? Jaz pa sem zopet imel srečo. Dve uri daleč je prišla »Volkswehrovska« patrulja pome, me aretirala na cerkvenem pragu in haj-di na voz! Še dobrih pet minut, pa bi bil čez Krko »na varnem«. Pa prijezdil je v najhujšem diru blagopokojni nadporočnik Malgaj s tremi slovenskimi častniki in srbsko patruljo, drzno izpostavil svoje življenje, mene rešil, vso nemško patruljo pa zajel. Celo življenje mu ne zabim te dobrote. Ko se je 11. januarja moralo umakniti naše vojaštvo iz moje župnije, bežal sem tudi jaz. Dva dni poprej me je od Krke sem prišel posvarit dober mož, češ, »Za božjo voljo; ne ostanite tu, če bo nevarnost.« Nemški vojaki da kar besne. Vprašam »Naprej«: »Zakaj ? Ali zato, ker sem 1. 1914 z drugimi duhovniki vred morda hujskal zoper Srbe?« V naglici nisva mogla s sestro vzeti s seboj drugega kot nekaj moke in zabele in večji del obleke. Vse pohištvo je ostalo na milost in nemilost nemškemu vojaštvu. Ni bilo sicer bog-vekaj vredno, pa kar vzlic svojemu 14 letnemu službovanju nimam nobenega drugega premoženja, sem občutil toliko bolj. K sreči sta pozneje cerkvena ključarja še nekaj rešila. Oropan vsega, preganjan in zasmehovan, najbolj pa razočaran in pobit nad žalostno usodo koroškega slovenstva, bežal sem s svojimi »puntljL« (na trenskem vozu) na kolodvor v Sin-čovas. Železničarji, Primorci, pa so imeli sočutje z menoj: »Dobro vemo, kaj je to,« so dejali, »smo sami begunci« In zbasali so moje »imetje« na vagon in hajdi proti Štajerski. Ko pridem domov v Griže, našel sem odprta srca. Župnik me je vzel pod streho, neka dobra družina mi je dala večjo svoto denarja in nekaj blaga za. srajce, kaplan, učiteljstvo, sorodniki in drugi rojaki so se trudili, da bi mi olajšali mojo begunsko usodo, ki me je zadela, ravno zaradi Srbov. Samo nekaj ljudi mi je privoščilo mojo nesrečo. Bili so iz vrst socijalne demokracije. V bližini mojega doma je premogokop s približno 500 delavci, večinoma organiziranimi v tej stranki' Hodil sem skoro vsak dan iz Griž domov mimo Malusove gostilne. Tam so od daleč vpili na me in me zasmehovali. Nekoč sem šel iz Žalca. Ko pridem čez most, pripeljala je ravno mala železnica mimo. Vozi namreč tik ob robu ceste. Ker je svet nagnjen, vozi silno počasi. Na zadnjem vozičku je sedel delavec. Vzel je veliko grudo premoga v roko mi grozil in vpil nad menoj: »Ti, kdo si Ti? Ali si fajmo-šter, ali kaplan. Ti bom kar talo koln zagnal v glavo. Veš jaz sem socialdemokrat.« Bili so tisti dnevi, ko je grozila krvava revolucija. Zlasti prvi dnevi maj-nika, ko so »Volkswehrovci« od koroške meje že ogrožali Štajersko, Dravsko in Mislinjsko dolino. Tiste dni so socialisti vprizorili štrajk v Velenju, tiste dni so streljali na srbskega praporščaka, poveljnika vojaške straže. Ljudstvo po Šaleški in Savinjski dolini je trepetalo pred nemškimi tolpami. Pristaši socialne demokracije v mojem rojstnem kraju pa so popivali, razgrajali po noči okoli in govorili škodoželjno: »Le naj pridejo, bomo šli pa ž njimi.« Ne vsi, gotovo ne, ampak pristaši te stranke so bili. Srbi pa so bili tisi* dni naši rešitelji! Tega iim slovenski duhovniki koroški ne pozabimo. Tako »e mi je godilo tiste dni. In zakai? Ali sem bil nastopal kedaj so- SLOVENEC, dne vražno proti tej stranki? Moj rajni oče sam je držal nekaj let s to stranko. Meni pa tudi je bila simpatična že kot dijaku. Spominjam se, da sem se, čitajoč zgodovino, nagibal vedno na stran manjšine, stiskanili in trpečih. In to stranko sem si tudi dolgo predstavljal kot zagovornico, odvetnico vseh ubogih, stiskanih in trpečih slojev. Zato sem tudi enkrat med nem-škonacionalnim kandidatom mogotcem Nageletom in socialistom Eichoru volil slednjega. Pa še tam na volišču mi je nemški učitelj pomolil pod nos »Arbeiterwille«, v katerem je bil ravno isti dan z debelimi črkami natiskan strahovit napad na duhovništvo. lake bridke izkušnje imam od socialne demokracije, ki nisem ne kapitalist, ne bogat podjetnik, ne boljše plačani uradnik, ampak samo duhovnik — delavec — berač. Imam sicer prosto stanovanje in zelenjadni vrt okoli njega. Živine je sedem kur, imam še dvojne hlače, ene žc precej ponošene. Državne plače dobivam provizorično 216 K. Z vsemi drugimi dohodki pa ne pridem noben mesec čez 500 K. Delam pa vsak dan od šeste ure zjutraj do devete zvečer. In najmanj polovica mojega truda je darovana, naravnost za državni blagor, za. občino itd. Vse to pa ne pomeni nič. Zakaj nosim imenitni naslov »župnik« ali »fajmošter«, ki vpije vsakemu socialistu, da sem kapitalist, bogatin, ljudski oderuh, stiskač in bogvedi kaj še vse. Ivan Dolinar, župnik v Šmarjeti pri Velikovcu. Volna ndlkodnlna. LDU Belgrad, 19. januarja. »Epo-ha« objavlja razgovore z ministrom Stojanovičem, ki je bil v Parizu predsednik oddelka za povračilo škode in ki je v zadnjem času obenem z ministrom Draškovičem vodil razgovore o tem, kdaj se odobri avans na povračilo škode. Minister Stojanovič je izjavil: še pred podpisom miru z Avstrijo je bila izmenjena finančna konvencija o obremenitvi novih pokrajin z dolgom za osvobojenje v smislu pripombe, da se od srbskih zahtev odbije dolg novih pokrajin. Vsled te izmenjave je prišla Srbija v isto vrsto z Belgijo in ostalimi zavezniškimi državami, ki so bile po vojni poškodovane, ter je dobila pravico, da dobi takoj vse prednosti, ki so predvidene v ver-sailleskem miru. Potem je bilo potrebno, da se je ta klavzula ustavila v mirovno pogodbo z Nemčijo. Nemčija je dolžna, plačati 100 milijard mark kot minimum *>o njeni zmožnosti, vendar tako, da more stalna komisija za obnovo to vsoto povečati v kolikor se poveča plačilna zmožnost Nemčije. Pogodba predvideva tri roke plačila. V prvem roku 1919-20 mora Nemčija plačati 20 milijard. Od te vsote se izplača Belgiji avans 2 in pol milijardi, potem stroški preskrbovanja in vzdrževanja okupacijske vojske. Ko se odbijejo ti izdatki (skupno okoli 10 milijard), ostane še nadaljnjih 10 milijard za obnovo v vojni poškodovanih držav. Za ostalih 80 milijard bo repara-cijska komisija zadolžila Nemčijo v dveh perijodah po 40 milijax*d bonov, na katere bo Nemčija v začetku plačala 2 in pol odstotka, potem pa 5 odstotkov za amortizacijo po posebnem amortizacijskem načrtu. Prvih 20 milijard bo plačala Nemčija v gotovini, premogu, anilinskih barvah ter v gotovem ali pa naročenem blagu, države, kateri mbo morala Nemčija plačili, pa so dolžno v najkrajšem času staviti svoje zahteve. Od 10 milijard iz prve periode, določenih za plačilo, bo dobila Srbija 600 milijonov. V tej prvi periodi, kakor tudi v vseh ostalih periodah ima Srbija pravico na povračilo od vseh odvzetih predmetov, katerih identičnost se mora ugotoviti, do-. čim se vrednost teh predmetov nc vračuna pri teh 10 milijardah. Komisija za obnovo mora ugotoviti višino škode, katerekoli države in ko bo t,o Izvršila, potem sc bo odredilo, koliko ima posamezna, država procentualno dobiti od odškodnine, ki jo bodo plačale Nelčija, Avstrija, Bolgarija in Madžarska. Šc pred sestavo mirovne pogodbe z Nemčijo so velike in male silo načele vprašanje prioritete z ozirom na kategorijo škode. Radi hitrejšega reševanja so ta princip odložili. Ravno tako pa so tudi zavrnili pravico za povračilo vojnih stroškov vsem dražvam, razen Belgije. Še sedaj smo si prizadevali, da dobi Srbija, ako ne prednosti, pa vsaj avans v materijalu in denarju, ke rmora nujno začeti pokrajinska dela, kakor n. pr. popravljanje potov, nabavo živine, poljedelskega orodja itd. Dasirnvno so bili naši razlogi upravičeni in so jih. priznali 21. januarla 1920. vsi zavezniki, iendar nismo mogli uspeti da bi dobili avans. Medtem pa so pe v zadnjih dneh v Parizu pokazali našim zahtevam naklonjene ter se nam jo šc pred ugotovitvijo visokosti škode priznala pravica, da se udeležujemo pri vseh vsotah, ki jih bo morala Nemčija in njene zaveznice plačati v obči reparacijski fond. Tako more Srbija na račun bonov od 80 lilijard, ki jih bo plačala Nemčija, in na račun Avstrije, Madžarske in Bolgarske, razpolagati s kredito m9 milijard, ki se bodo porabile za rekonstrukcijo uničenih državnih objektov. — Na vprašanje, kako stoji stvar glede Jadrana in Albanije, je odgovoril minister Stojanovič: Ti dve vprašanji sta na potu najhitrejše in najbolj povoljne rešitve. K&i&MiH 6BZeHBSj£i. Italijani zapuščajo šibenik, LDU Split, 19, jan, (DDU) Dne 15. t, m. je v Šibeniku prenehalo poslovati pc-veljništvo divizije. Divizijonar general Viera je odpotoval v Italijo. Ostalo je samo vojaško poveljništvo, kateremu nače-luje brigadir Borra, ki je dospel semkaj iz Drniša. Vsled odhoda generala Viera jo izpraznjena hiša predsednika dalmatinske vlade dr. Krstelja, katero so svoječasno Italijani nasilno rekvirirali. Istega dne, ko je odpotoval Viera, so vse italijanske vojne ladje, ki so bile usidrane v šibeniški luki, zapustile pristanišče, kjer je ostalo samo nekoliko motornih čolnov. LDU Split, 19. jan. (DDU) v Šibeniku so Italijani predvčerajšnjim vkrcali na paraik »Barajevo« ve.liko množino vojnega materijala, zlasti telefonskih potrebščin, LDU Split, 19. jan. (DDU) V občini Kistanje, kjer je bilo dosedrj preko 200 vojakov, je ostalo samo še 50 mož italijanskega vojaštva. Italijani so odpremili v Šibenik, odtod pa v Italijo ves vojni materijal, topništvo, konjenico in povoz. Hrvatski mučenik. LDU Bakar, 19, januarja. Krznariča so predvčerajšnjim izpustili iz bolnice. Dobil je dekret, da. se proti njemu ustavi vsako postopanje. D* Annunzio preti, LDU Bakar, 19. januarja. D'Annunzio objavlja v »Vedetti« članek, v katerem se roga ministru Nittiju in poziv i i e svoje le-gionarje, naj pripravijo orožje in strelivo. Korupcija D' Annunzijevih častnikov. LDU Bakar, 19. januarja. Kakor je znano, so D' Annunzijevim častnikom znižane plače na polovico, ali niti te polovice ta mesec niso prejeli. Vsak dan prihajajo lepše novice. Razne oficirske menaže, ki so razdeljene po reških hotelih, ne plačajo od Novega leta hotelirjem nič, in pravijo, da nimajo denarja in še niso dobili plače. Vsak dan nabere kakšen upravitelj menaže nekaj denarja in pobegne. Mnogi čast- j niki so ostali natakarjem dolžni silno mnogo denarja in izginili brez sledu. Zaradi tatvin in prevar na Reki je okoli 68 oficirjev zaprtih. Mnogo jih je med njimi, katere so prijeli, ko so prodajali erarske predmete. Ugotovilo se je, da so mnogi oficirji v začetku prevrata prišli do di-sitinkcije majorja, kapetana, poročnika itd. za katere se ni moglo konstatirati, ali so pravi častniki ali ne. Z njimi je došlo mnogo lopovov in goljufov, ki so se polah-ko uveli v razne italijanske obitelji, kjer so si izvabili denar in pobegnili. Častniki so se bavili s kartanjem, zlasti v zakotnih lokalih. Ponoči od 14. do 15. t. m. ob dveh so izvršile vojne oblasti velik pogon, in zaplenile približno en milijon kron ter zaprle silno mnogo častnikov. Driaua SIS. Dr. Ninčič pri regentu. LDU Belgrad, 19. jan, -»Tribuna* javlja; V nedeljo, dne 18, t, m., je bil na dvoru na kosilu dr. Ninčič, katerega je regent po kosilu zadržal v svojem kabinetu v daljšem razgovoru. Jadransko vprašanje, LDU Belgrad, 19, jan. -.Pravda* javlja: Naša vlada ni dobila iz Pariza še nobenega uradnega obvestila, da je italijanski ministrski predsednik Nitti odstopil od suvercnitete Italije nad Reko in od zahteve, da sc Šibenik razoroži. Zdi se, da Nitti zahteva, da bi meja Italije prekoračila reko Rašo, da bi tako Italija neposredno mejila z Reko. Jugoslovanski zastopnik v Varšavi,, LDU Belgrad, 19. jan. Iz Varšave poročajo: Semkaj je dospel zastopnik Jugoslavije g. Tadič, bivši član srbskega poslaništva v Petrogradu. Pomanjkanje denarja. LDU Split, 19. jan. (DKU1 V tukajšnjih bankah se opaža občutno pomanjkanje novca v gotovini. Denar se vlaga zelo malo ali nič. Stev. 16. l&ziia pora?*«'*. Nova francoska vlada. LDU Pariz, 20. januarja. (DunKU — Brezžično.) Včeraj opoldne jc Millerand posetil predsednika republike ter ga obvestil, oa je oficielno prevzel nalogo sestaviti novi kabinet. Novi ministrski svet bo štel 14 ministrov in 9 državnih pod-tajnikov, LDU Pariz, 20. januarja. (DunKU.) Prva seja novega francoskega ministrskega eveta bo v četrtek. Isti dan se bo novi kabinet predstavil tudi parlamentu. Kakor j eizrazil Millerand, je smatrati njegov kabinet kot delovnr> ministrstvo. Njegov politični programi bo ^toveten z onim, katerega je Millfsr&M razvijal v svojem govoru, ki ga j/s nnel pred svojimi volilci dne 7. novembra 1919. LDU Pariz, 20. januarja. (DunKU.) Millerand je ponudil Vivianiju portfelj. Viviani pa je izjavili, da za enkrat ne more v s t/opiti v kabinet, vandar pa je Millerandu obljubil, da ga bo podpiral. Millerand je prosil Tardieuja, da bi obdržal portfelj osvobojenih pokrajin. Tardieu je izjavil, da bi se v drugačni.!' okoliščinah stavil Millerandu na razpolago, da se pa mora ukloniti jasni želji obeli zbornic po novih možeh ter odstopili. Slovo Ciesr-enccauja, LDU Pariz, 17. januarja. (OKU — Zakasnelo.) Agence Havas poroča: Cleiften-ceau je sprejel zastopnika Agence Havas, ld mu je pri dobri volji izjavil; Jaz nisem zahteval in nisem hotel zahtevali. Rekli so mi, da je to moja dolžnost, da je položaj težaven ter da država pričakuje od mene novih žrtev. Verjel sem, zahteval prt sem splošno potrdilo. Sedaj se jc to pokazalo. Mislim, da je moja vloga končana. Ne jezim sc na nikogar, nimam vzroka biti hud. Prevzel sem nase svoje odgovornosti, drugi pa naj svoje prevzamejo nase. LDU Berlin, 26. januarja. fDKU) »Lo-kalanzeiger« poroča iz Haaga: Pariški parlamentarni krogi nameravajo ponuditi Clemenceauju častno nagrado v znesku enega milijona frankov in vojno kolajno. Ukrajinska republika. LDU Dunaj, 20. januarja. (DKU) Ukrajinski tiskovni urad poroča; Latiško je priznalo neodvisnost ukrajinske narodne republike. Poljska in Rusija. LDU Washiagton, 20. januarja. Dun. KU. — Brezžično.) »Chicago Tribune« poroča iz Varšave: Sklep zaveznikov, da vzpostavijo z Rusijo trgovski promet, je povzročil v Varšavi veliko osuplost. Meseca februarja pričakujejo velik napad rdeče armade na Poljsko. Poljski odposlanci v Parizu so dobili nalog, da zahtevajo pri zavezniških vladali natančna navodila o evropejski politiki proti sovjetski Rusiji ter zahtevati od zaveznikov, da sovjetska Rusija preneha z vojevanjem, Pogajanja med Poljaki in Nemci, LDU Varšava, 18. januarja. (DunKU - Brezžično.) V Gdansko je dospela poljska komisija, ki se bo pogajala s iaraoš-njirjni nemškimi vojaškimi oh'astmi glede izpraznitve Vzhodne Prusije. Amerika in Angleška, LDU Wasbington, 20. januarja, "DKU (Brezžično.) Voditelju Si/ifainovcev Deva-leri je mesto Newyork podelilo častno meščanstvo. Stavka v Italiji. LDU Split, 19. jan. (DDU) Vsled stavke poštnih, brzojavnih in telefonskih na-stavljencev v Italiji le prekinjen ves brzojavni promet med zasedeno Dalmacijo in Italijo. Izročitev Viljema. LDU Pariz, 20. jan. (DKU — Brezžično.) Generaini tajnik mirovne konference, Dutast;*, je izročil nizozemskemu poslaniku v Parizu noto zaradi izročitve bivšega nen^sk^ga cesarja. PoIItKne novica. Okusil pozno sem tvoj sad, spoznanje. »To so pa res tiči! Veselost je vzbudilo po Ljubljani pisanje »Slovenca* in »Večernega lista« ob rešenju valutnega vprašanja..« Tako je poročala 15. t. m. »Jugoslavija« v dokaz, da demokratska žurnalistika tudi pri naj-važnejših gospodarskih zadevah, misli samo na svoje strankarsko stališče; reševala ni valutnega vprašanja, mpak demokratske ministre. Morda je g. župan dr. Tavčar na to mislil, ko je na nedeljskem shodu izustil krilatico: »Hudodelec bi bil tisti, ki bi hotel valutno vprašanje politično izrabiti.« Demokratsko časopisje z mentorjem dr. Žerjavom je sicer to skušalo, pa se je pri tem nesmrtno blamiralo. Še v nedeljski številki 18. i»n, je »Slov. Narod« smešil naša poročila, ki bo temeljila na boljših informacijah kakor dr Žerjavova, češ, da se je naša lajna vr-tila a tako vnemo in broz odmora, da s Slcv. 16. SLOVENEC, dne 21. januarja 1920. Stran 3. sta lista (Slovenec in Veg. list) preslišala »Narodove« glasove. Nam se zdi, da bi v valutnem vprašanju ne stali danes tako mizerrto, če bi bili »Slov. Narod« in drugI sorodni mu listi gonili našo »lajno« in če bi bili »vsi inte-resirani krogi« k novoletnim posvetovanjem povabili tudi naše kroge. »SI. Narod« nam je tudi očital: »Vprašali so finančne strokovnjake, vprašali stiliste, vprašali slovničarje. Toda tudi njuni finančni strokovnjaki, stilisti in slovničarji so bili kakor začarani: ničesar niso več umeli itd.« Ko bi bil »SI. Narod« vsaj tukaj vprašal dr. Tavčarja, bi si bil tako polomijo lahko prihranil. Če je »Slov. Narod« nasedel »uradnim komunikejem« dr. Žerjava, bi mu še odpustili; da pa je po objavi belgrajskega komunikeja pokazal tako neorientiranost, dokazuje, kako neresno in zgolj s strankarsko-poli-tičnega stališča da demokratski listi Sresojajo vsako stvar. Včerajšnji »Slov. farod« se je še le osvestil. V članku, ki ga je brez dvoma pisal dr. Tavčar, se pritožuje, da so objave, ki jih razpošilja vlada, tako nesrečne da »vest podi vest, slika sliko in (da) dobivamo Eočasi vtis, kakor da smo v cirkusu, adar igrajo pantomine.« »Prosimo, da se nas ne tratira več po sarafsko. Resnica mora končno na dan. Prišla jo sedaj na dan in proti njej se bomo upirali odločnejše nego si mislita gg. Velj-kovič in Bajkič.« Kdaj bodo prišli do tega spoznanja tudi dr. Kukovec, dr. Brezigar in finančni strokovnjaki pri »Jugoslaviji«? + Veliki shod! JKZ v nedeljo 18. fan. 1$. jan. sta imela poslanec Sušnik in prof. Dolenc v Starem trgu pri Ložu gospodarsko političen tečaj, ki se ga je udeleževalo 200 kmetskih mož in fantov. V nedeljo, 18. jan., je pa priredila JKZ v cerkniški dolini shode v Starem trgu, Grahovem in Cerknici. Vsi trije shodi so bili izvrstno obiskani. Govoril je poslanec Suš-nik. Zborovalci so sprejeli resolucije, v katerih protestirajo proti zavoženi prehranjevalni politiki socialista Bukšega, proti predlaganemu ljudskošolskemu načrtu, 3e izrekajo za pravično rešitev valute v razmerju 1 :1 in zahtevajo, da se razdeli zaplenjeno usnje po obljubljenih nizkih cenah med potrebno prebivalstvo. 4- Pojasnjena zagrebška afera. Svoj Čas «no poročali o »odkritjih«, tičočih se »nemorale« na zagrebškem liceju. Tedaj je izšel v »Jutarnjem Listu« članek s podpisom ravnatelja dr. Trbojeviča, ki je na nečuven način napadel čast zagrebške ženske srednješolske mladine. Izkazalo se je, da je bil članek podtaknjen in podpis ponarejen. Vse je iskalo predrznega obre-kovalca, a framasonsko in liberalno časopisje je hotelo stvar zvaliti na »klerikalne elemente«. Nekega člana uredništva »Narodne Politike« je detektiv celo odvedel v uredništvo »Jutarnjega Lista«, in ga konfrontiral s tamošnjimi uredniki, ki so bili sprejeli falsificirani članek. V tej aferi nastala pravda se je končala s tem, da so 16. t, m, priobčili vsi zagrebški dnevniki izjavo dr. Slavka Tekliča, v kateri priznava, da je on napisal dotični članek in ponaredil podpis dr. Trbojeviča. Globoko obžaluje svoj čin, ki da ga je storil v trenotku živčne napetosti ter prosi odpuščanja vse prizadete. »Nar. Politika« pripominja, da dr. Teklič nima nobene zveze s katoliškimi krogi in da so bile vse trditve liberalnih listov proti tem krogom tendenciozne in lažnjive. Dnevne novice. — Osebne novice s pošte. Mesto poštnega odpravnika pri poštnem uradu v Kotljah se je podelilo poštnemu pomočniku Frančišku Lužniku. Za poštarja v Spod. Dravogradu je imenovan poštni ofi-ciant Jožef Krivec. Zmagoslav Nusbek, poštni odpravnik v Grahovem pri Cerknici, je imenovan za poštarja v Loškem potoku. Poštnemu odpravniku Marku Poštraku se je podelilo odpravniško mesto v Zgornji Polskavi. — Iz učiteljskih krogov. Višji šolski nadzornik Gangl piše v jubilejni številki Učit, Tovariša — vseh 60 let kakor en sam dan boja pod praporom resnice in pravice. Tacih fraz kar mrgoli v članku. Ne maramo biti osebni in nočemo žaliti nikogar, zatto samo par opazk. Tovariša prebiram že čez 30 let. Vso to dobo nisem niti enkrat čital ožigosanja tistih tovarišev, ki so za skledico politične leče z vladne mize zatajili svoj narod in korakali pod nemško zaatavo. In teh ni bilo malo. Med kulturnimi sloji vseh narodov so najbolj zaničevane narodne poturice. Tovariš je pa na »pranger« postavljal tiste, ki so bili sicer dobri narodnjaki, a so imeli slučajno drugačno svetovno naziranje iu drugačno prepričanje kakor gospodje okrog Učit. Tovariša. Drugi slučaj. V najhujši dobi Sušter-šič-LEimpetovega gospodstva ni napravil mjeden okr. šol. svet tacega aklepra, kakor ga je lelošnje šol. leto ljuMjan^' mastai šolski svet. Ta je namreč sklenil, da morajo naročavati šolski voditelji vse tisko-vine v Učit. Tiskarni, Kako bi rohnel Tovariš, ako bi sklenil kak okr. šolski svet naročati vse tiskovine v Jugoslovanski knjigarni. To je boj za resnico in pravico. Navedli bi lahlco še hujša dejstva, toda pustimo rekrirninacije. Kar jc bilo, vse bodi pozabljeno in odpuščeno. — I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev s sedežem v Ljubljani vabi na I. občni zbor, kateri se bo vršil dne 8. februarja 1920. ob pol 10, uri v veliki dvorani v Narodnem domu v Ljubljani, V zmislu društvenih pravil § 9. bo dovoljeno vstopiti in voliti tistim članom, ki se izkažejo, da so spolnili svojo člansko dolžnost. Društveno predsedstvo. — Drobiž (papirnat mestne občine mariborske. Ker je mestna občina mari-betska naknadno položila zadostno kritj«? za papirni drobiž, ki ga je izdala, sc ta drobiž prizna kot velja/ao plačilno sredstvo, ki je smejo sprejemati zlasti tudi državne in druge javne bligajnicc. Občinstvo sc pa opozarja, da 'e veljavnost drobiža omejena na okoliš mestne občine mariborske in da pa mora drobiž potegniti iz prometa najkasneje 30 junija 1920. — Predsedstvo delegacije ministrstva ii-nanc za Slovenijo in Istro v LjubHani. -r- Slovenski bankarski krugovi odobravaju izmjenu avstrijskih hrana u novu novčanico. Ljubljana, 16. siječ-nja (Izv .brz. »Riječi SHS«). Ovdješnji bankari održali su sinoč sjednicu, na kojoj su nakon izvještaja predsjedni-ka deželne vlade dr. Žerjava odobrili objavljeni način izmjene austrijskih kruna s novom krunsko-dinarskom novčanicom. Ujedno su zaključili objaviti Savezu novčanih zavoda u Zagrebu, da smatraj u nepotrebnim obdr-žavanje protestne skupštine, koja se imala sestati u Zagrebu 17. o. mj. Na toj su se skupštini imali formulirati zahtjevi hrvatskih i slovenskih finan-sijera u pogledu rješavanja valutnog pitanja, a kako slovenski bankari odobravaju predlog centralne vlade, sma-traju tu skupštinu, koja je sezvana još prije, no što se saznalo za nove riješte-nje, sada nepotrebnom. — Iz bančnih krogov nam sporočajo, da ta vest »Riječi SHS« ne odgovarja resnici. — Goriče, Dne 25. januarja in 1. februarja 1920, priredi organizacija fantov in deklet »Naša kri«, igrokaz v štirih dejanjih. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo društvenega doma, kateri, upamo, se začne graditi spomladi. — Poziv. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisu?e mesto okrožnega zdravnika v Kozjem. Interesentje se opozarjajo na razpis v uradnem listu. naslovom smo v »Slovencu« št. 10 prinesli notico, da. se v restavracijskih prostorih nekega ljubljanskega hotela, ki stoji nad nekim parkom v gozdiču vrše od 10. ure zvečer naprej vsak pondeljek plesne vaje, in da polnijo kroniko ljubljanskih škandalov ravno epizode, ki se dogajajo v tem hotelu. Naprošeni smo, da objavimo, da. ta notica ni v nobeni zvezi s plesnimi vajami, ki jih prireja višja obrtna šola pod pokroviteljstvom dveh dam iz priznano poštenih Ljubljanskih rodbin in vodstvom vsaj enega od g. profesorjev z obrtne šole, lj Mestni drobiž po 20 vinarjev je izdal magistrat ljubljanski in se pri tem ustrašil plačati par sto kron slovenskemu umetniku, da bi izdelal za to izdajo primerno risbo. Tako smo dobili namesto apartne, enostavne, v samoniklem in značilnem slogu risane novčanice, ubožno po duhu in obliki izkicirano, globoko pod nivojem užigaličnih etiket stoječo parimo krpo. —- Cehi in drugi narodi poverijo načrte za take izdaje svojim rajodličnejšin umetnikom-, pri nas pa se s tem po*?sti litognfski delavec v kaki tiskarni. Stvar ni tako malenkostna, kakor izgleda, ker se bo marsikdo in vsak tujec, ki bo posetii Ljubljano, !?hko divil famoznemu uku*u magistratnih gospodov, ki so o tem določali — zra*:en pa pomiloval slovensko grafične umetnost, — Društvo slovenskih upodob. umetnikov. lj Iz častniške robe pri letalski stot-riji v Ljubljani je bil ukraden fotografični aparat in repetirni samokres. lj Železničar brez otrok, izučen vrtnar, ki se je ^rcelil z Dunaja, prosi stanovanja v primerni hiši z vrtom v Ljub-ljan ali bH*nji rkolici. Obveže re obdelovati v~t. ^onudbe rt. Golobič, Cesta na Rožnik 39 lj 7»vvfll». Najprhičnejšo zshvalo izrekam vrem darovalcem ka'or tudi nabi-lOcem, kr.teri pripomogli, cla se je nabralo 1225.35 K, k?tero vsi to ?em prejel kot odškodnino za. pokradlo mi blago. Še enkrat prisrčna hvala -remi — Pavel Križnar. «!epi 'cvalid. lj 7ahv«Ua. Podpisani ®e najtopleie zahvaljuje vsem uslužbencem Pollakove tovarne za naklonjeno podporo. — Franc Mihevc, Ljubljanske novice. j Sestanek duhovščine ljubljanskega mesta bode danes ob 5. uri popoldne v posvetovalnici kat. tiskovnega društva. Ker so na dnevnem redu jako važne stvari, je želeti najobil-nejše udeležbe. Odslej se bodo vršili taki sestanki redno vsako sredo ob 5. uri popoldne. lj Dobrim srcem! Bolnišnica v Kandiji pri Novem mestu, katero oskrbujejo usmiljeni bratje, je prišla v velike stiske. Zato se obrača vodstvo bolnišnice do dobrih ljudi s prošnjo, da priskočijo na pomoč. V ta namen bo te dni nabiral po Ljubljani darove za bolnišnico br. Gervazij Vidmar, katerega toplo priporočamo. lj Slovensko marijonetno gledališče. Včeraj ob 4. uri popoldne se je vršila v Mestnem domu otvoritvena predstava slovenskega marijonetnega gledališča, ki pomeni vsekakor napredek pri nas Ln ga moramo z veseljem pozdravljati. Igrali so »Prolog« in »Čarobne gosli« z zelo lepim uspehom. Predstave se bodo nadaljevale ob torkih, četrtkih in petkih. Obširneje poročilo še prinesemo. lj čajni in zabavni večer v Ljudskem domu- V četrtek, 22. t. m., ob pol 8. uri zvečer se bo v Ljudskem domu vršil delavski čajni večer, ki ga prirede ljubljanske skupine JSZ. Vspored je naslednji: šaJjivi prizori (»Raztresenci« in razni ku-pleti), šaljiva pošta, srečolov ter prosta zabava. Vstopnice se dobe vsak dan od 8. ure dopoldne do 8. ure zvečer v pisarni Jugoslovanske strokovne zveze, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje. Vstopnina 2 K za osebo. Začetek je točno ob pol 8. uri zvečer. Večer se otvori s šaljivim prizorom »Raztresenci«. Blagajna se odpre ob poi 7. uri zvečer. Pridite vsi prijatelji kršč. delavske organizacije! lj Ruski kružok. Člani, ki že obvladajo ruski jezik, imajo konverzacijski večer vsako soboto ob 8.uri zvečer v mali dvorani Mestnega doma. Ob teh večerih se izposojajo tudi knjige. Konverzacije za začetnike sc določijo v kratkem. Društvo poživlja vse člane, da se redno udeležujejo večerov, ker nam bo možno nadomestiti zamujeno le z resnim in vztrajnim delom. Odbor, h Celo za Ljubljano mrvo«*! "od lero V Pritisk 3 dvora. (Izvirno poročilo »Slovenca«.) Belgrad, 20. januarja. Povcdcm po-vratka regenta Alekcandra se je zopet pričelo buditi pcMtično življenje. Ta dni je na dnevnem redu vprašanje izdelave ustave za konstituanto, a je obenem tudi gotovo, da se bodo ob tej priliki razčistila tudi druga važna vprašanji, v pni vrs*.i vprašanje o usodi začasnega narodnega predstavništva in volitev za kenstituanto. Vlada se s svoje- deraokratsko-soci Cistično večino čuti slabotno tr*r jo velik del njenih pristašev šili, da išče sodelovanja s strankami opozicijskega b!"''3 K temu prihaja tudi neki pritisk s strani krone, ki jo o-.^i republikansko gibanje v Srbiji Ln negotovost z ozirom na sestavo in odločitve konstituante. Kot prvi korak k ponovnim pogajanjem za sporazum med opozicijo Ln vlado bi bilo smatrati poset dvornega ministra Baludžiča Ln zatem predsednika parlamenta dr. Draže Pavlo-viča pri Stojanu Protiču. Tudi sam predsednik vlade Ljuba Davidovič je poizkušal pod pretvezo informiranja o zunanjem položaju priti osebno v stik s Protičem. Do tega sicer ni prišlo, pač pa so se pismenim potom v iskreni obliki izmenjala mnenja, G. Davidovič je namreč poslal dokumente, sprejete iz Pariza, g. Protiču, ki se je najvljudnejše zahvalil. Po teb predhodnih korakih je sledil formalen poziv vlade preko predsednika parlamenta opozicijskemu bloku k sodelovanju v odboru za izdelavo ustave. Dne 16. in 17. t. m. so predstavniki strank opozicijonalnega bloka razpravljali pod predsedstvom Stojana Protiča o stališču, ki naj ga zavzamejo napram temu pozivu vlade. Vse stranke opozicijskega bloka so soglasnega mnenja, da je treba zahtevati, naj vse stranke sodelujejo pri izdelavi ustave, da se omogoči uspešno delo ustavnega odbora. Predstavniki opozicijskega bloka so sc zedinili, naj se zahteva pred končnim odgovorom ustni razgovor z vlado pod predsedstvom predsednika parlamenta, Vlada se je odzvala temu pozivu in omenjeni razgovor se je vršil 18. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih predstavništva parlamenta. S strani vlade in opozicije je bilo navzočih po 7 članov. Opozicija sc ju sporazumela, da zahteva odgovor s stališča vlade glede na nastopne točke: 1. Ustavni odbor naj v prvi vrsti izdela volilni red za konstituanto. 2. Volilni red naj se sprejme po parlamentu. 3. Garancije za pravilno izvedbo volitev. 4. V ustavnem odboru ne sme biti majoriziranja, vsa važna vprašanja se smejo rešili ie sporazumno. 5. Ali naj bo ustavni odbor sestavljen iz samih parlamentarcev in ali naj bodo v njem tudi drugi strokovnjaki, b. Jaša Prodauovič sc ne sme šteti kot nevtralen član odbora, ker podpira vlado. Predsednik parlamenta ne bi smel biti član, ker bi bilo lo inkom-patibilno s paralelnim delom narodnega predstavništva. 7. Da morejo poedine politične stranke delegirali svoje člane v ustavni odbor, je potrebno sklicanje začasnega narodnega predstavništva. Z ozirom na ustvaritev skupnega ustavnega odbora bi moralo slediti nujno sklicanje narodnega predstavništva. — O teh vprašanjih se je posvetoval glavni izvršilni odbor demokratske zajednice. Večina jc proti sporazumu z opozicijo, vendar obstoji nada, da more priti do sporazuma, ker so vse stranke opozicije pripravljene, dati jamstvo za svobodno in nemoteno delo parlamenta. NAPAČNE INFORMACIJE O VALUTI (Izvirno poročilo »Slovenca«.) Belgrad, 20. januarja. Ni resnično, da se bo izvršila izmenjava dinarja in krone al pari, kakor so poročali hrvatski in slovenski listi. Nova novčanica je dinar, za katerega daje Narodna banka kot podlago svoje zlato in drugo imetje, država pa jamstvo s čistim dobičkom državnih gozdov. Slovenski in hrvatski listi so bili informirani s strani demokratskih in socialističnih krogov v Belgradu. Srbske stranke so z izmeno zadovoljne, ker je dr. Ninčič svojedobno mislil na izmeno v nižji relaciji, namreč 3:1. Pošteni demokratski krogi so sami ogorčeni, ker se je Slovence Ln Hrvate napačno izvestilo o izmeni ter pravijo, da tako poročanje in varanje- nc more rodili dobrih sadov. JADRANSKO VPRAŠANJE. (Izvirno porodilo »Slovencu«.) Belgrad, 20. jan, »Epoha* poroča, da bo jadransko vprašanje v kratkem rešeno, Jugoslavija dobi namreč protektorat nad severno Albanijo do Belega Drina. Z ozirom na to, dobi Skader in Leš. Zader dobi avtonomijo pod protektoratom zveze narodov, i s to tako tudi Reka. Glede mej v, Istri še ni došlo do sporazuma, ker zahtevajo Italijani, naj bo železnica Trst —-Reka (Trst—Št, Peter—Reka) v njihovih rokah. POGAJANJA RADI FLEKTRARNE NA F ALI. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) LDU Ljubljana, 20. januarja. Danes so se začela pri deželni vladi pogajanja radi prevzetja elektrarne na Fali pri Mariboru od strani jugoslovanske družbe, katere bi se udeležila država, v zvezi z javnimi kor-poracijami in drugimi interesenti. Pogajanj se udeležujejo zastopniki prizadetih uradov deželne vlade pod predsedstvom g. predsednika dr. Žerjava, kakor tudi za-■ topniki domačih bančnih zavodov in pa zastopniki štajerske elektricitetne družbe pod vodstvom predsednika Rosshandlerja. DR, BENEŠ O POLITIČNEM POLOŽAJU ČEHOSLOVAŠKE, LDU Praga, 20. januarja. Na današnji seji odseka za zunanje posle je podal zunanji minister dr. Beneš svoje poročilo o političnem položaju, ki ga je našel po svojem povratku iz Pariza. Med čehoslovaško in avstrijsko republiko sc jc sklenil dogovor glede skupne obrambe proti vsakemu reakcionarnemu poizkusu, proti vzpostavitvi starega režima, bodisi v političnem ali gospodarskem zmislu. Obe državi sta se odrekli vseh zahtev, ki niso izpolnjene v st. germainski mirovni pogodbi. V svrho hitre konsolidacije notranjih razmer in razmer v sosednjih državah sta. obe državi pripravljeni, sodelovati na podlagi svobodno sklenjenih pogodb. Tukaj ne gre za zvezo med obema državama, temveč samo za sodelovanje. Vsako stremljenje po federaciji ali carinski zvezi sc načeloma odklanja. Vodila se bo samo taka politika, ki bo ustvarila med obema državama in med drugimi novimi državami Srednje Evrope dobre prijateljske odnošaje. Cilj čehoslovaške politike se je dosegel v tem zmislu, ker je važna pozicija čehoslovaške republike kolikor v gospodarskem, toliko v političnem oziru rodila sadove. ./NO STANJE čw^w..,OVASKE VOjSKE. LDU Praga, 20. januarja. (CTU] V današnji seji čehoslovaške skupščine se jc predložil vladni zakonski predlog glede ugotovitve mirovnega stanja čehoslovaške vojske. Predlog se glasi: 1. mirovno stanje čehoslovaške vojske se določi za prvih pet let na 150.000 mož. Čehoslovaška armada ima pravico, na predlog ministrstva za narodno brambo po potrebi zvišati v tej dobi to stanje. 2. Po preteku te dobe se bo normirano stanje čehoslovaške vojske določilo z zakonom. 3, Glede onih, ki so bUi preko tega stanja asentirani, se izda posebna naredba. 4. Zakon stopi v veljavo z dnem objave. 6. Z izvedbo lega zakona ______:— mmitinr 7a narrwlnr> hrambo. (t- j lnv.1 n-11 . wi ——-------- — Zakonski predlog sc jc oddal bramb- nemu odseku v svrho poročanja v desetih dneh VloVliMP f inkD vcCla množina sc od-IIlDnlUlltj IlUnC, da. Naslov v uprav-niStvu lista pod St. 235. z gostilniško koncesijo, trgovsko in gostilniško opremo na trgovskem središču pri farni cerkvi v Čemšeniku se bode prodala 26. t m., vsled stalne preselitve v tujino potom prostovoljne javne dražbe z 80 letno staro vžitkarieo za K 15.000. Proda se okrog 800 rr3 lepih, snHb ] bukovih drv Ponudbe samo za vso mno?w Cenn nc ' dogovoru. Več se izve pri G r u o e n j Štefan, Kregarjevo 13 pri Kamniku. " 233 množino rBZflllBljfl IBSfl lehov'kiipi° f vrdk* I. AuKt-MJu Ljubljana, Sp. Šiška Terne eva ulica 231. iiscMrodia V ne.jem dam triodern Proda se epo posestvo v ;?-orj«-.tnem kraju, v kateri ie rie>vrr> vp«:iann srostilria in trgovina z iri'^in.im blsprmo in trafika, v hiši sta dva 'epa stanovanja in sobe za tujce in iei«v>.ščarje, tri lepe kleti za vinsko trgovino. Pri hiši je lep gostilniški vrt. ii 11/2 orala velik sadonosnik s ?.la.fctn našel, se prosi, da jo odda proti nagradi v naše upravništvo. Izgubila se je pred 14 dnevi v opernem gledišču ali v bližini istega' zaponka (broža) v obliki častniške sablje, zlata s platinom. Ročaj je izpopolnjen z briljantnimi drobci in zelenim safirjem. Pošteni najditelj naj jo odda na upravo tega lista proti dobri nagradi. Na veselici v hotelu Union dne 17. januarja 1920 jc pozabila neka dama par čevljev v garderobi, katere dobi nazaj. Oglasi uaj se v Hrenovi ulici št. 13, I. nadstropje, desno. Listnica uredništva. Bonifacij: Ker dopisov brez podpisa načeloma nc moremo sprejemati, Vas prosim, da nam javite svoj naslov. Stroga tajnost je seveda zajamčena. društva »Dobrodelnost« v Ljubljani n kssrisf sžrai, siepceu, inDaiition lit Hi.ratceo. OS? dobitano o skupni ored- uosi 80.000 K. Elaoiiš tiniritak e Dresinnsti 20.000 kron. Sreifka 2 hroni. Srečka 2 kroni. Srečke se naročajo v loterijski pisarni * Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. žrebanje bo 3. lebr. 1920 ob 6. uri zvečer. Želodčna tinktura tekarja PtCCOLI-ja » Ljubljani, Dunajska cesta, krepča želodec, pospešuje prebavo ter odprtje teles?.. Naročila proti povzetja. Vnnjm vsako množino hrasovlb hlo-nUJtlil dov od 25 cm debeline naprej, kakor tudi hrastove deske 25 do 30 mm debele oziroma nažagune frize za parketne deščice. Ponudbe s ceno franko vagon Liubltana ali odpošiljalna po-staia na Ivan siška, (ovarra ,i;irkctov ln parna žaga Ljubljana, Metelkova alica 4. Kupujem vsako množino kož od div-jita zajcev ter plačuiein po najvišji dnevni cen.. 6311 IVAN BERNIS (30) klobučar v Višnji gori. Ženitna ponudba. Trgovsko naobražen gospod v 32. letu. .solidn zdrav in delaven, zeli v svrho zenidbe znanje z gospodično ali vdovo v starosti do 2S let, katera bi imela ie» vpeljano trgovino ali kako drugo podjetje. Tajnost častna stvar. Cenjeni dopisi s sliko, katera se vrne, pod .Deiaven 245. na upravo tega lista. Svilo v štrencah kupuje Fran Kos, Ljubljana, Židovska ul. 5. na prodaj v sredini mesta PvlaPiM Ljubljane. Nu: lov sc izve v upravništvu Slovenca pod št. 231 Posredovalci izključeni. Prodaš ta se dva dobro ohranjena z *eo potrebščino. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 239. Dr. Vilko, Janko in Antonija Maurer naznanjamo v globoki žalosti, da je danes dne 19. januarja zjutraj po dolgem, mučnem bolehanju, prejemši sv. zakramente za umirajoče, zaspala v Gospodu naša nad vse ljubljena, preblaga, dobra mama, tašča, oziroma sestra, teta, svakinja itd., gospa Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubi oče. tast in stari oče. gospod Franc Tiuor veleposestnik na Lokarjah izdaja oa^orcij »Slovenca«. po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 70 letu starosti, danes zjutraj ob 2. uri boguvdano preminul Pogreb predragega raujkega sc vrši v četrtek, dne 22. januarja 1920 iz hiše žalosti Lo-karje-Vodice 04 na farno pokopališče v Vodicah. Blagopokojnika priporočamo vsem prijateljem in znancem v blag spomin in molitev. Vodicc, dno 20. januarja 1920. Franc, Tončka, Srečko, otroci, Tone Klemene, SHS stražmojster, zet, Terezija Tavčar, roj. Ha-bjan, sinaha, vnuki in vnukinje. Odborom« urednik Mihael Moškerc y Mubliaru, Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek dne 22. t. m. zjutraj Raki. — Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvali. Bodi ji blag spomin! Rnkn—Kočevje, dne 19. januarja 1920, \