Z03. iteutlka. DanaSnJa itevilka stane 1 Din. v UDiiioni, vjemeh 7. septembra mi. Leta 19. ^^^^^H^ ^^^^^m ^^^^^^^V ^^^^^^^m ^^^^^^B ^^^^^^^H ^^^^^^K ^^^^^^^M ^^^^^^1 ^^^^^^^^^ft ^^^^^^V ^^^^^^^m ^^^^^^H ^^^^^^^1 ^^^^^^^m ^^^^^^^^V ^^^^^^^^^B J^^^^^^F I^^^^^^^^^^^H ^^^^^B^^b ^^^hS&^H Mp **^^r ^^S^£utS^k V^Jv *^ "% * * ^vEEh Izhaja vsak dan oopoliae, livstmAl a*dtl{« ta prasatkfe Insvratit do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p.večjl inseratt pttit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklicl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veltkost 15 vrst 30 D; Ženitne pori idbe beseda 75 *. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilozi znam ka za odgovor. UpravnlAtvo „Slov. Naroda' in „NarsAna tiskara«*' Eaallova ulica št 5. prltlićno. - Telsfm At. 304. Uradmlatvo „Stov. Rai*4a" Kaallov* nltsa At f. I. aadatrool« TaUf«a fttev. 34. ftoaiaa apra|«ata !• podataaaa la xa4ostao frankovan«. <4T Roltoplaoif a« nm vraia. -fjpfj W Posamezna Stsvilka: "^BB v Jugoslaviji navadna dnl 75 par, nadale 1 O v inozemstvu navadne d.ii i d, nedelja 1*25 O PoStnlna plaSana v gotovini. „Slovsnski Narod11 valja v Lgnblianl in po noStl: V Jugoslaviji v icozezistrai celoletrto naprej plačan . D 120*— celoletno . . .*-. . . D 215*_- PoHetno....... . 6O— polictno . .^ *i;\<&."> . 1CS'— 3 mesečno. . . ,4. . . 3O— 3 mescčno •''. -.c:.*. , . 54-— 1 . ..... . 10— I . ....... 13 — Pri morebitnem povišanju se ima daljš^ naro^nin.i dophčaii. Novi naročniki na] pošljcio v prvič naroonino vedno £^" po nakaznicl Na ?amo pismena naročita brez poslatve denarja se ne morcmo opirati. Dr. Leopold Lenard: I-tai rnjsli 9 avslroslaviznia. ftntiMal in kaTfornlh Umi Kaj je avstroslavizem, kdo so pristaši te ideje? Avstroslavizem je bil pokret resiti slovansko vpraša-nje ali v okviru pokojne Avstrije ali pa vsaj v njenem smislu in oni, ki so oznanjali ta načela, so bili pristaši te ideje. Z razpadom Avstro-Ogrske je propadel seveda tuđi avstroslavizem v besede pravem pomenu, zato o starem avstroslavizmu dandancs ne moremo pravzaprav govoriti. To-da Iz^inil vendarle ni popolnoma brez sledu. In to je umevno, a tuđi naravno. Makedonec na primer bo gotovo nosil znake turškega robstva še v driTsrem pokoljenju. Tuđi med nami se bodo še dolgo občutili znaki av-strijskeca robstva in to ćelo pri Iju-deb. ki imajo gotovo vrlo mnogo ju-^n^^nvenskera srca, tuđi jako mno-iro zaslug v preteklosti, a vendnr stole *e tako globoko v avstriiski preteklosti, da nikakor ne morefo raz^metl našega inteeralneea itižne-ra sinvenstva. Slovenska mladina, a to sredniešolska mladina, je pred vnfno nr\Ta snreieln id^io narodne^a freć^nH^rna fn postavila te^o: NTn5 rovri*rMjf i> Avstrij^. Vse, kar je za i&vstr?^ ?k«^1ifvo. ie 7& n?s korfst-no.— Tn^a nri tem n! Mio nr^o^e r"? pri^+^^pti, ne nr''xnkov?+i, dn ^e bo nnenkrnt ^nrostfb v.seh s^e^^v st^re pvstrijske vz^o.fe In radoHla rcV^ dr^oro rp^r^nliteto. o k^teri i> rno^« cpf^n slp+itj. da ohstoii. Tvč\ nf»v*»dni Srb St Srbile ^e ^e^^\ zove v««Vrir?»r fi bivših pviV?»-r*n« ^ fr^^i min^n nn^iVe. ^a r^r-?»rf rirrsif* r>v»7orip d?^eč nroVo meia ^^tc^n** M-irci^do te ?f"»«^fr?1 na ?r»vr»f 7" ^rr^i r»^c1? ^o i"h vn^Hi no ^r«>^i. Nr^ m1"»rVrn* rj^ ip vr^'^o'^n Vnrririn ir t^rev dn ie ^^'^ r»^>^a fpr\<;tn *HCr^^,rr\ rfa it*rr»vHr1»Jo. ^T^er pa se r»f 7fT^^!ii ^/^t^^n^rn't pl^^^fif. V<;T tarifa n*» *«^l-»Vil^ r^*"'^*i^^fh. Dtlf. n"? <;o 73«11**HI Tn oni, kl nfso zaslinili. MAP^iRSKI DFMENTI. — Budimpešta, 5. sept. (Fzv.) .Madžarski korespondenčni urad de-mentira vesti iz Bukprešte o veliki zaroti proti krpliev?ki rodbini, ki bi naj jo bili organizirali mađarski oficTrji. Aretirani polkovnik Oama-rovskf se ne nahaja v statusu mad-žarski^i nficirjev. IZPLAČILO TNVALIDNE PODPORE. — Beograd, 6. septembra. (Tzv.) Na včeraj>nji seji ministrskega sveta je bil sprejet prcdlog, s katerirn se odnbrava odprti kredit v znesku 9 milijonov dinarjev ministrstvu za socinlno politiko v svrho izplacila fnvalidne podpore. III. kongres „Profesorskoga društva SHS." (7.-9. septembra.) 1.) Otvaranje kongresa. 2.) Izbor verifikacionos odbora za pregled punomočja. 3.) Konstituiranje kongresa. (Tzbor predsednika, dva potpreds'jdnil.a, pet tajnika In dva overača zapisnika.) 4.) IzveStaj o radu glavne uprave, ćrveštaj blagajnika. 5.) Profesorsko Društvo kao profesionalna organizacija. Referent g. dr. Sveto-| lik Stefanović. 6.) Upoznavanje kao sredstvo za nacionalno nivelisanje i ombdinskl pokret u ferialnom savezu. Referent g. števo Mar-ković. 7.) Današnje stanje naše srednje Sko-I le. Referent g. Jer. Zivanovič. 8.) Današnje stanje (ustroj) meščan- j skih in strokovnih Sol v Sloveniji. i 9.) Predloži. j 10.) Izbor novih članova na mesto članova kojima ističe rok a tu su: Branko Zivkovič, Giga Konstantinovii, Josip Lemfč, Josip Reisner, Leposava Boš-kovičeva, Mileva Petrovičeva, Miodrag Ri-stič 1 dr. Svetollk Stevanovič. Izbor zame-nlka. 11.) Izbor članova nadzornog odbora, 12.) Odredjivanje mesta gdje če se držati IV. kongres. (Glavna uprava predlaže SarajevoJ Raspored: Sreda, 6. septembra: Prihod In spre-Jem gostov; ob 20. prijateljski sestanek v restavracijl »Zvezdac. — Cetrtek,7. septembra: Od 8. do 11. občni zbor profe-sorskega druStva, sekcija Ljubljana, v ka-zinski dvorani nad restavracijo »Zvezđa«, gostje dobrodoSli; ob 11. otvoritev kongresa v kazinski dvorani; obenem priglasi udeležencev za izlet na Bled, oziroma v Maribor - Palo; ob 15. nadaljevanje kongresa; ob 20. prijateljski sestanek v restav-raciii »Zvczdac. — Petek, 8. septembra: Ob 8.30 in ob 16. nadaljevanje kongresa; ob 20. banket v Narodnem domu. — So-b o t a, 9. septembra: a) Izlet na Bled; od-hod Iz Ljubljane gl. kl. ob 7. -Javornik-Vintjrar - Bled (^bed); odhod s kolodvora nied ob 19.: pren^čiSče v Ljubljani; b) izlet v Mnrfbor - Fnlo; odhod iz Lhibljane gl. kol. ob 12.09; prihod v Maribor ob 14.54; oRledovanje mesta, poset obrtne rnzstave Itd.; prenočiSče v MarTbom. — N e d e I j a, 10. septembra: a) Dopoldan poset velesej-ma: odhod iz Lfiibl'ane rI. kol. ob 16.10, Zi-dnni most ob 17.15, -Zagreb: b) odhod iz Maribora ob 5. -Fala (ogledovanje elekt-rarne), pe5 v Ru5e (obed): odhod iz Ru§ ob 12.23; prihod v Maribor ob 12.47; odhod iz Maribora ob 14.30. -Zidani most ob 17.01., -Zagreb ob 19.14.. -Beograd. Srbskl femsfle e Efeo^^ilL Včcraj popoldne so prispeli kmetje iz Srbije na obisk v Slovenijo. Na kolodvoru jih je pričakovalo mnogobrojno občinstvo, zastopniki vojastva in raznih civilnih oblastij. Navzoči so bili podna-mestnik dr. V. Baltič, šef kabineta v poljcdel. min. Miloš Š t i b 1 e r, ravnatelj kmet družbe Pire, vseuč. rektor dr. Goj. Krek, šef oddelka za kmetijstvo S a n c i n, načelnik v min. prosvete .1 o-v a n o v i ć, za mestno občino dr. Bo-gomil Senekovič, magistratni ravnatelj dr. Miljutin Zarnik, predsednik trg. zbornice Iv. Kne z, predsednik ve-lesejma Ft. B o n a č, inspektor voda S b r i z a j, drž. svetnik Ivan Š k a r j a, vseuč profesor dr. II e § i č, ing. kem. T u r k, poslanec prof. Josip Reisner, pisatelj Fr. S. F i n ž g a r, župnik Bar-1 e, ravnatelj Luka Jelene, prota Di-mitrij J a n k o v i č, mnogo odličnih kmetov itd. Takoi ko je prispe! vlak so zaorili živahni »Živio!« klici. Seljaki, same krepke Šumadijske postave, so iz-stopili iz vozov, nakar jih je pozdravil ravnatelj kmet. družbe Gustav Pire s prisrčnim nagovorom, ki ga je zaključil z vzklikom: »Bratje seljaci, bodite pozdravljeni! Želimo, da Vam moremo po-vrniti gostoljubje, ki ste ga nam izkaza-li lani, ob priliki našega poseta. Živeli!« Za prisrčni sprejem se je zahvalil načelnik ministrstva poljoprivrede in vođja ekskurzije Aca Stoianović naglaSu-/dč, da smo Jugosloveni od BitolJa do Triglava en narod (odobravanje), đa so Sumadijski kmetje prišli v posete k svojim bratom pod Triglav, da vidijo, kje ie začasna naša meja in da pošljejo od tod svoje bodrilne pozdrave bratom onkraj na Koroškem in v Primorju. Svoj govor je končal z vzklikom »2iveli Slovenci!« Ob prihodu na slovenska tla je vt Brežicah pozdravil seljake župan dr. Z d o 1 j § e k in okrajni glavar O g r 1 n. Za pozdrave se je zahvalil vodja selja-kov Radovanović. Seljakov je skupno SS, med njimi čestitljiv svečenik Serafin Gjarić iz Plevlja, in 2 damL Zastopane so sledeče korporacije: 1. Seljaki iz Šumadije, 2. Srbsko poljoprivredno društvo, 3. Savez zemljoradniških zadruga, 4. Udruženje poljuprivrednih stručnaka in 5. Pčelarsko udruženje. Zvecer je bil v veliki dvorani Ka-zine banket na čast srbskim kmetom. Udcležili so se ga: zastopnik pokrajin-skega namestnika dr. Baltič, šef oddelka za prosveto pri pokrajinski vladi dr. S k a b e r n 6, od mesta Ljubljane dvomi svetnik dr. Senekovič, dr. Zarnik in Janko Bleiwciss. cd dravske divizije gen. D o k i ć in podpol-kovnika Novak in 2 e r j a v, gencraU ri konzul Češkoslovaške republike dr. B c n e š, rektor vseučifišča dr. K r c k, od ministrstva poljedeljstva kabinetni šef Štibler, od kmetijske družbe predsednik Pire in tajnik Jare c, dv. svetnik dr. V r t a č n i k, od agrarne dr-rekcije dr. Lukan, od inspektorata dr^. žel. Kunauer, od rudarskega ura Ja inž. S t e r g a r, od trgovske in obrtne zbornice predsednik Knez. od Jugnsrt. zveze za ti^jski promet dr. Andrejka, od konzorcija II. Ijubljanskega velesejma predsednik B o n a č in dr. P a u 1 i n, policijski ravnatelj dr. G u Š t i n, od du-hovščine župnika Ftnžgar in Barle in predsednik kluba SKS g. R a j & r. Od odličnih gostov, kl so prispeli i srbsklmi kmeti omenimo vodjo ckskui^ zije inip. Stojanovića, in§p. gospodar-skega društva g. Radovanovića, šefa kabineta min. prosvete g. Jovanovića in inšp, min. poljedeljstva g. 2nidaxliČa, V imena pokrajinske vlade je pr>-zdravil srbske goste dr. Batt*č. Nato so jih pozdravljali zastopnik mesta Ljub-liane, zastopnik ministrstva poliedeljstt va in zastopnik ministrstva prosvet«*' Vodja ekskurzije se Je v kratkih, prisfč-nih bese dah zahvali! Slovencem za 1&* kren in bratski sprejem. Govornik! so naglaSali velik pomen ekskurzije, ki naj stori konec pesimizmu, kl ie le vedno.v nekaterih sloiih našega naroda. Podo& ne ekskurzije ne samo glavpega faktor-* ja naše države kmeta, temveč vseh slo-^ lev, vodijo k medseboinemu spoznavanju, bratske vezi postajalo ožie, zjedi-njenje izgublja teritorijalni m dobiva pravi nacijonaini karakter. Globok ntls na vse navsoče !e n«^ pravil navdušeni pozdrav predsednika-kmetijske družbe g. Pirea. Po priurč-nem pozdravu je g. Pire povabfl vsc goste v svojo vilo v Bohlrrj. »Tam Vam bom pokazal, mili naši gost je c, je đe.ial med drugim govornik, »skrajno točko naše velike Jugoslavije. Tam boste vi-dcli. kako se upira v mogoćno naše po-gorje severozahodna meja na^c zjecii-njene domovine; za to mejo še vedno stokajo pod tujim jarmom naši bratje. Tam pri izviru Savice si borno prisecli večno zvestobo. Ce borno složni, bonio močni, če borno močni. borno šli tuđi preko meje. Ne mi, naša mladina, naše pokolenje je poklicano, da resi naše lirate onkraj Krna in Triglava.« (Eerlir. ir rlcd^JfšraJ Pa sem se predrenjal pri konzu-tatih, pomnoži! zbirko autoc prebrnna in obrnjena stran. Tn sedaj sem Hl zavzet pop^tnoma od ^more; ko obs+nrte lokomotiva na vćliki po-s+pji, o^rnem t^di to strm in oHnrpm n^vo. T^ko ore nrrnre^ v ?ivli^r»in: «frr»n 7n strpnio. ^rez \<^r\r^ — đo-VTer fe či^vek m^d ... Nad vlakom fn nru! r^^no sv^^Mo zv<*7rje — ko jo vi^k r^Aii'e. ravii'Mo t^rff nn'b le^ijo-t»i. cr^^f v to. s^^^i v dnifo stran ... nori«x»1T'f ^nn fe korir"n; jutri se pri-^e p°r)o!noma n^v dan. 1. Oef»»~| pic ?« v kiTr)ejn. Anrfp* 7, ^^„v;w| r^if^,,,| |n ri,,pmj fi^r^-Vaml. k! o*^, r*-m ^»-n+v^-i^nf ?n n^rit* o^ala. ^^,,„^,1 ,T o*,.^rr| ^oVf»fu in darna v **~r>,*~; nt^f^^i cT'it^nf i^ni^f . . . .T^7 *-«*-'^ T*^1 '•"tat xyv f* s* *-> f} ^f» T-»^ ffir^iittf*] razgovor. Prvi prične rdcčerokl, In sicer pove crospodn v sivem Žaketu, da c^a st»-pčno snorrfnfa na ranjkera očetn. Morda ie bila ta očetovska pod^nost vzrok. dn je sivi fjospod fobpti sprej^l i-^torni^o in nndnljeva! r'inioor. — Pelte se v H^mbtTre, je kinf^n ?i Je hi] na donustu. Tzvlcče ir torbe konjak in rns v.ce n^^^... Odz^veva se samo jaz fn liotclir — či nekni — ka-r>!+r»n rnv nonuja i^ć\ po anMe?ki, a ^^7 ii*nrba ... Ordranje vfnka in fn V^n^k *r»ff»vita knpftana očivfdno v d^bro vo1?o in nrfčne nrinovedovatl o pr*»^pfh. V^Vrin Hobine nihče ne nn7TT>. n Tpmii^h. kf so poine otmja ir\ n Vr^b*b. Vtor rnorje zmmije In se j^r.r^^r.^Tif v leti. o O^ntresu fn o prar-r.JVn f^r^^nleve«^ c^rrta v Nacrasaki. vn fe l7nrforovorft Nac^^akt, se le rrlove *'«H ... V 1**>*. temna fn imvorf % ~,*,**<»r«.v»TTi alc^ntoni... HotHfr sr>!. Ar,^trtjp ^ff^ ^^nlt^n rm s«nfj» ^Vo--,\ nVno ... O *em ... o opfH. Vf trg je kadli... ali o gelsfiah, kl jih Je Ijubil... Gospa Margerithe pa čeb- • lja, čeblja, čeblja... Vlak naju pre- | metnva enep:a k dnigremu, najprej se noi7kti^ava zoperstavljati — potem na onrstiva vse poi7knse. Osem nas ;e v ktmH'i... Ancrlež z ženo. Hote-Vr s h~crkama. Uaah . . . Kapitan s konjakom ... Oosna Mar.5reri'be ... Tn jnz ... Da vem, d? diše njeni l^^ie no medn — nisem krfv jaz — kriv je strojevodja, ki ?e vozil tako čudno. 2. PerTfn. Mnoco benefna. Prv\ hip se zdi čiovekn, da mora biti tu pre-povedano prf^iVati žveplenke. Berlfn — veliko ski^df^če benefna. — Tak je nrvi vtfs. Pozneje je drucrače — nrffetno, ćelo refo prijetno. Tn kadar prfdem v te ?fvahne ulice, pustim z veseljem, "da me nfih tok poteene s sebof. da me valf naoref. ^fvlfenje na tretjo potenco... Tam Čiovek samo hftf — fn karakteristično za to hftrost m tempo je. da Berifnčan ne po*na ^esede »ffben*. temveč samo »lan-*en ...« Jar toret nftim, z obema ro-kama. 7. veliko žlico, ker počftnice so kratice . .. X njl repek. Ta repek se Imenuje t . teatru na Koniggratzerstr. stopetin-[ trideseta predstava »KapelnikaKreis-lerja čudovite zjrodbe«. Stopctintri-deseta predstava. Nečuveno. A raz-timem. Tu dobi publika to, kar naj-raje gleda. Dvainstirideset slik v dveh urr.h. Prospekti in mašine de-Iujejo s čtrdovitim tempom. Icrra se na običainem odru — ta zopet ima šest majhnih. S spremljevanjem era v Leitmotivu in kar nam film lahko vsalc Čas pokaže — »Kreis-leriana« kot dramsko delo, je za nič, kič — ampak splošni vtis in pa tehnična izvedba dela dajeta široke nove perspektive odru krt takemiV in literaturL Stran 2 »SLOVENSKI NARODt dne 7. septembra i*»22. Stev. 203. Večer, kjer so bili zastopanl vsi slo- i ji našega naroda, je bil prava slika med-sebojnega zaupanja in sloge, ki ie temelj rase mlade države. Srbskl kmetje si ogledalo II. ljubljanski velesejem, Bled, Bohinj, Celje, Žalec. Soštanj, št. Jurij, Rogaško Slatino, Maribor, Špilje, Rad- !. «ono, Ljutomer, Ormož, Ptuj in zapuste \ 16. septembra Slovenije t Dr. Fran Župane. SME^^'^SHflSffiSSBBlHOHHPBHBBBHHIHBBPlIHBJHBB Zopet tedaj stojimo pred odprtlm 1 grobom! In zopet naj leže toli prerano j eden izmed najboljših naših slovenskih i mož k večnemu počitku. Njegova živ- ; Ijenska pot ga sicer ni peljala in vodila \ skozi Šum in hrup političnega Življenja ; in borenja, marveč rajnki dr. Župane se ; je podal takoj in za vedno na drugo po- '' Ije, kjer ni bilo prilike kazati se Širše- i mu svetu v vedno v*čji luči Ijudskega ; ali kakega drugačnega dobrotnika, kjer \ pa je on tem vstrajnejše, tem doslednej- j še, tem uspešnejše posveti! vse svo- j ?e sile in moči splošnemu zdravstve- ■ n e m u delovanju v vedno širšem srni- j slu in obsegu. \ Rojen 8. oktobra 1SS3 v Kranju ie | 'dovršil v najkrajše mogočem Času me- ; dlcinske studije v Gradcu, služboval tri j leta kot sekundarij v javni bolnici v j Ljubljani In vstopil 1. 1881 v državno službo kot okrajnl zdravnik v KrŠkem. s L. 1885 je bil premeŠčen k deželni vladi j y Ljubljano. V tej sanitetni konceptni ■lužbi je ćelo vrsto let v znano teŽav-nfli službenih razmerah nadomesto-v a 1 bolehnega zdravstvenega referenta dr. Keesbacherja. Začetkom !. 1893 j postal je vendarle sam deželni zdravst- j veni referent predsednik deželnega | jdravstvenega sveta in ravnatelj babi-Ike Iole. E d i n o 1 e na podlagi svojih izvanrednih strokovnih uspeliov in svo-ie izvanredne sposobnosti in đelavno-sri je bil L 1912 imenovan za dvornega svetnlka in delal, delal dalje do začetka 1. 1919, ko je po 40 letnem službovanju stopil v pokoj. Toda Ie formelno, kajtl deloval je dalje in sicer do imenovanja naslednfka na rtjegovem mestti. Po vpo-kojitvi je opravljal službo zdravniškega svetovalca pri poverjeništvu ea socijalno skrb in zdravnika - šefa pri »Delav-$ki zavarovalnici zoper nezgode« ter pri pokojninskem zavodu za privatne nameščence. Poleg vsega tega je bil 20 let tuđi stalni zdravnik v državni glu-honemnici. Rajnki dr. Župane je tedaj čez 43 let opravljal zdravstvene posle v državni službi. Poleg državne je opravljal tuđi zasebno zdravniško službo pri mnogobrojni stalni svoji klijenteli In se vedno % vso požrtvovalnostjo udeleževal pri zdravniških konzilijih, ka-mor so ga v najtežavneiših slučajih klicali na posvet in pomoč kaj pogosto njegovi prijatelji in kolegi. Rajnki dr. Župane ima pa tuđ! naj-večje zasluge na ureditvi javnega zdravstva v Ljubljani in v kranjski deželi. Sodeloval je pri ustanovitvi mnogih boi-nisnic in dobrodelnih naprav, udelcže-val se je v najvažrtejših ulogah pri sa-nacijskih delih, vodil je vse pomnoZeno delo in vse pooštrene akcije v časih mnogih epidemij, zlasti opasne epidemije koz na Gorenjskem. Za Časa ljubljan-skega potresa je storil vse, kar je bilo v njegovi človeški moči in zdravniški oblasti. Imel je mnogo opravka tuđi kot predsednik kuratoriia zdravilišč Topol-ičica in Golnika. Pa tuđi s peresora ie nastopal ^ svoii str oki in napisal v raznih strokovnih listih zelo uvaževane publikacije iOmenimo naj Ie njegovo »Slovenske zdravrriško terminologijo ▼ »Slov. Prav ulku« in njegovo delo »Kranjsko in nje 5ga javno zdravstvo 1881—1890.« — \ zadnjem času je bil imenovan za čast r.ega člana zbora Hečnika za Hrvatsko Slavonijo m Mediimurje s sedežem « Zagrebu. i V hitrih teh potezah smo ocrtali j £ivljensko delo našega izrednega moža, j izrednega v pravem smislu besede, v j tako splošno važni in blagodejni stroki j javnega zdravstva in higijene. In ker ? si blagi zdravnik — dobrotnik nikdar in j nikjer ni iskal lavorov, čaščenja in slave, ker se nikdar ni pehal za materilel-nimi uspehl — saj je bila znana njegova \ skromnost zlasti glede zadnjih svojih ; službenih skoro neverjetno nizkih pre- | jemkov, tako mu je kruta usoda nakloni- j la hitro in neusmiljeno, toda častno čez vse častno smrt: umri je pri delu, ko je včeraj pri osrednjem uradu d e 1 a v s k c zavarovalnice opravljal svojo zdravniško službo. Omahnll Je s ' peresnlkom v roki in brez vsakega zdihljaia, pozdrava odhitel ▼ boljše kraje, v jasne višave — splošneta obču-dovanja, obče hvaležnosti in najlepšega Cloveškemu delu danega plačlla. Naš mož Je bil to, prava in poštena slovenska duša, naš pravi veđno tihi de- • lavec in vedno skromni in ponizni do- : brotnik. Ostani nam vsem vzgled In vzor — v blagem in nepozabneni svojem spominu! ~ ~ i II. liublianski velesejem. USPEHI LJUBLJANSKEGA VELESEJMA. (Situacijsko poročilo.) Tekom današnjega dopoldneva so obiskali velesejem naši srbijanski kmetje, ki so v velikem številu pose-tili Slovenijo, da tako vrnejo lanski obisk naših kmetov v Srbiji. Uspeh ijubljanskega sejma je sedaj očlviden. Znatni trgovski za-ključki so bili sklenjeni v usnjarskl stroki. Veliko naročil Je glede jute in čipk. Tekom včerajšnjega dneva je bilo veliko število obiskovalcev. Prišlo je mnogo trgovcev in tuđi polje-delcev iz štajerske. Štajerski polje-delci so se posebno zanimali za po-Ijedelske stroje, z velikim zanimanjem so opazovali poljedelske stroje bmske tvrdke Je?ek, ki je razstavila tuđi poseben model moderne ope-karne. Mnojzro gostov je Javljenih iz Trsta. Gorice in Notranjske. Priđejo t«di Korošci. Konstatirati pa moramo, da so naši konzulati elrde zni-žanja voznine in vizuma glede obi-ska Ijiibljrmske.cra sejma popolnoma neinformirani. Drastičen je slučaj Izdelovalca harmonik v Celovcu, Lu-basa. Njegov sin je pri konzulatu, a ta sin je irrr! drzno čelo, da je očetu zabrusil: ^?e vizuma ne dobite.« Obiskovalcem Iz Jnlfjske krajine Je bil določrn vi-nim na dve liri, a pfočat! m^raio ^ V\r. Tud! ?f!ezn*ška nprava Je v rnarsikntrrem ozini nanravila no^re-5ke. Pr?voxi5;no je Mta nhve?5Čena gflfd? no'nvfčre vr?m> rnlh obisko-vrJcev, ki naroče trajno legitimacijo. Na rostp.iff 'državnih ffleznfc pa je 5f!e sedn? prisne! o'dlok rteđe no!rw vv^re vožnje. Vtknr n-r»ro5a rndzor-•tvo đ^7a**nfh' ?e!ezr!?. veljajn reli voznf listki tr'di r.n vožnjo T?a7?j. Re-?T pa moramo, da t* rd^^db^ nič^«?r ne pot!?.t?, kf sn nin^li r^i^krvn!-r\ «: trsjnfmi leritimcafjami pri prihodu vozne VtS+.kc oddati vmfarjem na rTn\7ien kr,'odvon\ oziroma na osta!'h dveh k^lodvorfh. F?e!Hjski kc*TT»erci?e!n? fiif&€ ra res Balkan s «*čežem v Peo.Tra"đn. i £. Adree M o 11 e. je zadnje dneve S pnvatno obisko^a! oddelke posam-! nih paviljonov. Povsod se je zanimal I za gotove «*troke domače obrt!. tr?ro-; vine fn industrije. Zanima! se je sko-j ro m vsalčo strrko. posebno pažnjo pa je posvet?! s!iof!e!o?k?ni člpkar« foir>.*v.\t\ rn^rani tndi razstavo Č?pk iz Po!janske doline), in za pu??kar-i stvo. Za slednjo stroko je skušal do-| bfti potrebne informacije o načinu izdelovanja pusk in samokresov, ker j je Bel^ifa zelo interesirana v tej : stroki industrije. I Naročita domačift trjarovcev so ! bila tuđi zelo znatna. Mnosro naročil | glede dobave čevljev so izvedi! tr-j provci iz Kum^nova. Trgovci iz JuŽ-i nih krajev, ki so do danes "dospeli : na semeni. na so se tndi zanimali za ! jermene in dru^e usnjarske izde!kc. i Nenavađno lepe tispebe bele?! ■ *:i*di razstava ^1??sovirjev. Danih je i že več naročil. Lepe nspehe imajo i tud! vrvarii in industrija m!la. »OJ1 • Standard Companv« pa je napravila | naravnost sijajne ktipčije. ! Najavljen je velik obisk bosan-j «kib fn bercej7OV!n«k!h trprovcev. da-! Me ob!sk trrovske ^o!^ v Subotid. Tz ?nbrt?ce nrfđe okr!l 60 tifencev. Praktični m.otnr rn^ne nem'Hče i fovarne Lan? V7btn> na sefmiSčn • posebno pozornost. Ta motor, za ■ kateresra potron ne ror?.blja o!je. Je p tako konstruiran za transnorte, da tp.bTco vle^e T,n seboj r!o ^000 Kp ob- r i t« motor r*no 3fiOJYY) k^on letno \ stro^kov, ?o??frn mor^io razne trans-i ! nortne <3nt^»e nip'Satf r» "dva para Vo«! pri m^Honn kron. M^*or so na-r \ rn'čjte ^trofne tovame fn livarne. i I Moto«- p^ V t.Tt?f noraben ▼* noroti r ; rriTpifo T)o1'*"dfUV?K strojev ijn đrujfli - i COST A^^fT« ^r^'r TA V LmBT.JAN- - j SKEM VEtr^MNJU. a ; Med vseml jfodaTnlmf Instrument! ^ . imalo rosil najbol) borato ricndovlno s- I In noben Instrument ni obđnn od tol^ih prl-l- ! poveđk kakor ravno rosi!. Prfborfle so M f>nro mesto med tastrnmentf m dane« ?o po pravici fmemifefo %krsi?J!ro fwstrtime*»r«v«. V prejšnjlh stoietjfh so Irde!ova1! ▼tfollne Tcčlnoma ▼ Italiji In Ie mani v Nemčtil In na CeSkcm: poznej« se ie ta obrt razvila po vsem svetu In dosegla večje In manjle uspehe, venđar mojstra Stradrvarlla Ie do danes nfso prrserTI. Prt nas na ka] takesa ie mislili ntso. Med prvlmi. kl s« Je MiSe! In-tenztvne?e baviti s to mililo« Je pač M. A. Mušfč, kf je letos prvič raistavl! na semnhi preceiinie StevIIo lastnlh Izdelkov. Veseli nas, £e vidimo tudl na tem, pri nas koma) prlčetem polju, leplh uspehov. M. A. MuSIC *e ne straSI velikih rmotnfh Zrtev In malh-neita tipanJa, da bi si z đelom V5«I toliko zasiuitl, kollkor fa stnne materijal: on dela i iz veselja ta ljubeznl do stvari, zato sm * \ tobifrk pottnntka r«& — Na semniu (Pavilijon H St. 403) raz- j stavljeni instrumenti delajo čast M. A. Mušicu kot molstru. Vsi nletovi instrumenti so izdelani Iz najbolj izbranega lesa. Krasna in simpatična forma odlikuje zunanjost nje tov ih Izdelkov. Glavno pri vUolinah Ie pa stas In kar se tega tiče, je treba priznati, da tt sedaj. ko vijollne še nišo Izigrane, razpolagajo s proznim, lahko odgo-varlajočim In polnim tonom In se jih v tem ozlru postavi lahko zraven vsake mojstrske vijoline današnjega časa. Danes je M. A. MuSIČ Se malo znan, priSel pa bo brezdvoma Čas, ko ga bo last-no delo uvellavljalo In mu izbojevalo zasluženo ime in priznanje. A. Z. JUGOSLOVENSKA KOVINSKA ! INDUSTRIJA NA LJUBLJANSKEM ! VELESEJMU. | LetoSnji velesejem nas zelo dobro ? informira o stanju naše kovinske indu- ] strije. ] Priznati je treba, da ie ta panoga | jut:oslovenske industrije lani zelo na- i predovala. ; Ražen novih Industrijskih podjetij te stroke moramo omeniti tuđi stara. Kranjska industrijska družba na Jesenicah se je letos zopet odlikovala s svojim zvonom velikanom, ki tehta preko 3400 kg. Druga voditeljica naSe kovinske industrije so »Strojne tovame in livrane«, ki so, kakor lani. razstavile zelo okusne bronaste zvonove in pa precizno izde-lane stroje, v čemer ne zaostaia v no-benem oziru za inoremskimi tvrdkami svoje vrste. Ne smemo rudi pozabiti naših sta- i ri znanih Kroparjev, ko so Še vedno po- | nos in lep vzgled naše stare kranjske , domače industrije. Seveda se je Kropa : razvila že v več ali mani moderen indu- ' strijski kraj, k čemur je največ pripomogla zadruga, kl si je v zadnjem času nabavila najnovejše stroje za izdelavo vijakov matic, verig, žebljev itd. i Opozoriti moramo tuđi na zelo ; važno panogo kovinske industrije, ki je • za našo državo kot agrarno velikega S pomena. S to industrijo se ponašajo \ slovenski krali rudi že nad 200 let. i V ćeli državi imamo Štiri take to-varne, ki obstojajo že vse nad 60 let Kieffer, Kajetan AhaCič, Globočnik v Ti žicu in Hohler v Slov. gradcu. Iz na-vadnih kovačnic so se razvile tekom desetletij modeme tvornice, kl slove danes po vsem kontinentu. Že pred vojno so vse štiri irvaža- [ Ie kose in srpe v Rusijo, Indijo itd. | Danes je največia izmed njih Hen- ■ rik Kieffrova v Sv., Lovrencu na Po- i horju, ki dela z najnovejšiml stroji ter j s svojo produkcijo vedno lahko krije , ves konsum naše države in poleg tega Se lahko izvaža. \ Ostale so sicer nekoliko manjSe, 1 ne zaostajajo pa za prvo v nobenem oziru, ker tuđi Izvažajo in so tuđi slo-vele Še pred vojno. Spričo teh dejstev lahko konstatiramo, da je žalostno, da nekateri trgovci in konsumenti. posebno na Hrvat-skem, naročajo ta materijal iz inozemstva. Med stara industrijska podjetja naših krajev spada tuđi VVestnova tovar-na za emajlirano posodo v Celju. Ta to- , varna zalaga na5e kraje že mnogo let in ■ je poleg tega že stara izvozna firma. Iz j prejšnjih časov slovi tuđi državna cln- ; karna v Celju, ki je zalagala že pred ; 10 leti ves naš jug s svojimi izdelkL i Poleg teh starih podjetij opažamo : na sejmu ćelo vrsto novih/mladih podjetij, katerih začetki datiraio iz prvih povojnih let in so deloma še v povojih. Nekatera teh podjetij so se razvila že v znatne tvornice in deloma že iz-podrivajo inozemsko konkurenco. Last-niki m ustanovitelji najmlajših pa kaže-jo resno in trdno voljo ter veselje, da $e v vsakem oziru uvcljavijo. Omenjamo nekatera teh novfli pod- . jetij. V Mirni na Dolenjskem izdelujeta brata Kolenc pile. To je prva jugo- ; slovenska tvornica za pile. Ima okoli | 40 delavcev, ki izdelajo prilično 800 j komadov pil dnevno. Izvršujejo tuđi ! rasekavanje starih pil. Izdelki te tvornice po mnenju strokovnjnkov sicer še nišo docela prvovrstni, vendar pa lahko konkurira z inozemskimi tvrdkami I tako v cenah kakor v kvaliteti. i V kamniškem okraiu imamo dve j novi tovarni za stavbne in pohištvene i okove, te sicer: v Kamniku »Titan«, ( ivornica vseh stavbnih okovov, ki i© urejena najmoderneje, v Domžalah pa »Bistra«, tovarna pohištvenih okovov In železa. galvaniziranih v devetih barvak | Oalvanizacijskl oddelek »Bistre« ]• I največja galvanizacijska delavnica v ! državi Tvornica obratuje s 110 delavcl de-loma z Inozemskimi strokovnjakl. Dalje se nahaia v Celju tvornica za ataninOevo posodo, kateri ie eksisten-ca tuđi zasigurana, če bo mogla ohraniti tiapram inozemstvu konkurenčne ccne ^ta kvalltdto. Pred kratkim Časom je začela v Lescah pri Bledu obratovati tvornica v e r i g. Ustanovitelji si obetajo mnogo, da ćelo izvoz v Orijent, kar z veseljem I pozdravljamo. Tuđi hrvatska kovinska industrija je zastopana na našem sejmu. V Đački obstoia tvornica za izdelke iz medenine, kakor pohištveni in stav-beni okovi ter razno drugo blago iz te- ! ga materijala. Tovarna ima nad 60 delavcev in v cenah lahko konkurira s tujimi tvrdkami. V Brodu na Savi je tvornica za kovinske izdelke, ki je razstavila svoje okusno izdelane kovinske rakve. V Celju je jedva začela obratovati tovarna žlčnlh izdelkov (mrež), ki ka2e s svojimi razstavijenimi izdelki. kaj je | mogoče z modernim strojem v kratkem času izdelati. | Specijalno podjetje za izćelavo vseh i vrst voznih zavor je tuđi mlada tovarna, ki dobro napreduje. Tuđi za izdelavo jedilnega orodja \ imamo že d*nes domač-) tvrdko Ci-| n a 1 v Celju, ki izdeluje iz zlitine iz cin-' ka, niklja in svinca Jelo lep, trpežen in | cenen materilal. Ražen vseh naštetili tvrdk je 5e ćela vrsta marnših tvornic in delavnlc ki se bavijo z izdelavo raznega j;a!an-teriiskega blaga iz kovin. Tuđi ta podjetja so važna, baš vsled tega, ker so cene temu iz inozemstva uvoženemu Magu vsled visoke carine na luksus prečoj visoke. S ponosom gledamo na na5o mlado Industrijo, ki ima danes skoro že vso možnost do popotnega razmaha in uteg-ne tekom let naše trgovce vsaj deloma če ne popolnoma, navezati na?;e in tako emancipirati od inozemstva. R. G. UTISI Z IL LJUBLJANSKEGA VELE- SEJMA. Cloveku, ki stopi prvič na prostore velesejma, se zdi, da vidi pred seboj pravljično mesto, kier je vse lepo, vse majhno: ulice so majhne, hišice majh-ne, okenca majhna, še ćelo liudje v maj-: hnih paviljonih se zde majhni. In ven-■ dar tako lepo, tako impozantno! Tu je majhen svet zase, tu sta si segla člove-ška misel in manuelno delo v roko in * gresta naprej po poti napredka. Minla-! turna slika države, kjer ljudje res misli-! jo in delajo. Ljubljana je lahko ponosna ! na to krasno sliko marljivosti in na-= predka. I Splošnl paviljonL i Paviljon »Ec. Splošnl trgovin-j ski paviljon, kjer je zastopano nad 40 ; večinoma slovenskih tvrdk. Tuđi nekal ' hrvatskih je med njimi. Cloveku se zdi, ; da \idi pred seboj v miniaturi srediSČe i trgovine v Petrogradu »Karetni Rjađ«. i V sredini paviljona je razstavila mari- * borska tovarna ogledal in brušenega i stekla »Kristal« svoje izdelke, ki vzbu- * Jajo splošno pozornost obiskovalcev. Posebno se odlikujejo v tem paviljonu šc tvrdke »Franc Kunstler«, kl ima zelo lepo pohištvo, »Pletarina v StrniŠču«. kjer so razstavljeni zelo čedni izdelki naše domače obrti, »Josip Kaplan«, Zagreb, jugoslov. tovarna slika, ki je raz- j stavila skupino izborno izdelanih slik In pa »Osrednji zavod za žensko obrt v Ljubljani«, ki ima mnogo krasnih domaćih izdelkov. Paviljon »L«. V paviljonu zav-zema prvo mesto naša tekstilna industrija. V tem paviljonu je zastopano nad 40 tvrdk. Posebno pozornost vzbuja j tvrdka »D. Švab« Ljubljana, ki je raz- , stavila naimodernejše obleke. Tuđi tvr- | dka »Kune« se je zelo potrudila. i Paviljon »K*. Prevladuje keml-čna industrija. Tvrdki »Kopač in Co.« Ljubljana in »Lukinič« Karlovac imate krasno razstavo sveč. Imponirajo izdel-] ki »Državne cinkarne« v Celju in »Tvornice« za dušik« v Rušah. V paviljonu je zastopanih nad 40 tvrdk. i Paviljon »TI«. Splošni trgovln-: ski paviljon, kjer je zastopano nad 65 tvrdk. Najbolj se odlikuje v tem paviljonu zagrcbška tvrdka »Orbis«, W napravi s svojo bogato razstavo vsako-vrstnih izdelkov sljajen utis. Paviljon »G«. Splošn! trgovinski paviljon, zastopano nad 60 tvrdk, kjer zavzcmajo prvo mesto »Ceholug«, ki je Tazstavil bogate izdelke češke Industrije, »Kranjska industrijska družba ! Fužine«, »Union« Zagreb in »Kollnska I tovarna« Ljubljana. i Paviljon >I«. Splošni trgovinski ! paviljon, zastopano nad 70 tvrdk. Pre-vladujejo usnjeni izdelki. V tej stroki se posebno odlikuje tvrdka »Peko« Ljubljana in »Juffosl. Kremenezky zavodi« . Zagreb. | Zasebni pavIflonL S Prvo mesto med zasebnim! pavil-! toni pripada brez dvoma paviljonu »£♦ hnslovaškc trgovine in obrti«, kjer so razstavljeni mnogoštevilni produkti Češke industrije. Zelo lep paviljon Ima tuđi importno - exportna družba »Triglav«. Zvonove je razstavila »Kranjska ind. družba« Jesenlce - Fužine tn »Stroj-re tovame in livarne« Ljubljana. Večjo i ^zornost vibuja druga tvrdka. Odlič- no mesto med zasebnim! paviljoni zav-zema »Juro - Auto«, kjer so razstav-lieni krasni izdelki. tvrdka »M. Lanz« Mannheim s svojimi mnogoštcvilniml lokomobili. tvrdka »Ferrum« z bogatim! železnimi izdelki in tvrdka »Stane Vid-niar«, ki nudi obiskovalcem vsakovrst-ne telovadne in športno izdelke. Prav simpatična sta paviljona »Kavama Po-gačnik« in >Mlekarska zveza«. Posebnosti v e 1 c s e j m a. — Med nosebnosti velescjma spada brez dvoma ruski paviljon. Maihna hiSica v ruskem narndneni Stilu, v živopisnih barvah, je res prava »-redkost« vclesej-ma. 2alibng, da se Ijudje za to rc^lkost premalo zanimajo. Tu se pije iz ruske-ga »samovara« niski Čaj. prodaiajo se ruska iedila in pijace in sploh je tu vse rusko. Oliiskuicjo ta paviljon večinoma ruski begunc!. Najbolj seveda vleče o!nskovalce severoz.ihodni dcl velesejma, kier tvrj-ka »Clotar Rouviorc Radgona. »Gjuro Valjan« Maribor in dr. prav priđno skrbe, da se človck za čašo vinca rujnega cdpočije od dnevnih naporov. Le tvrdka g. Jarca v tem delu velesejma je nekoliko diskreditirala svetovno slavo kranjskih klobas. Paviljon se merula rav. r.a po kranjskih klobasah. ki v zadnjem času postaiajo vedno mar,:'§e. SLOVENSKO SADJARSTVO NA VE^ LESEJMU, Na prostoru med paviljonom tvrdke Ti-Čar, delniške pivovarne Laško in postamentom Kranjske industrijske družbe, s katere-ga pretresajo zrak orjaški rvonovi, stoj* skromen a ličen pavil*on, v katerem ie ran-stavila uprava posestva groia Szar>2ryja vzorno sadje. Omeniti moramo, da je to prvi In edinl razstavlialec tega b!aj;a na ljubljanskem velesejmu. Zanimanje zanj Je veliko, kar dokazuje de.'stvo, da so bili prodani na Hrvatsko že 4 vagoni sadja. Za sadje se zanimajo tuđi Italijanl, vendar ho-Če uprava sklepati kupčije najprej z doma-Čimi tvrdkami; ko pa bo pokrila domaja potreba, bo dala blago na razpobgo inozemstvu. Paviljon Je eradfl in ga vzdržuje priznam* ekonom JelovSek, državni komlsar in upravitelj zeoraj Imenovanesa velepo-sestva. Pri tem ni imel nnmena razstavki le kot prodajalec, tcmveč bolj zato, da pokaže koliko Je napredovalo slovensko sadjar-stvo, kt je slovelo ttidi že v pretekllh Časih. Znano je, da je sadjereja v Prekmurlu, zlasti na veleposestvu imenovanega grofa visoko razvita, to pa pred vsem radi zaslus: strokovn'akov, kl se tmdijo. da smotrenim delom na gospodarskem polju pripomnfejo do konsolidacije nale države, kar je posebno važno, za obmejne kraje. Priznati je treba, da je r. Jelovšck s svojo požrtvovalno-stjo napravil dobro delo slovenskemu na-rodnemu gospodarstvu; ne le, da le odprl vzorni prekmurskl sadjarskl trg trgovini, le dal vzsled kakSno sadie In kako naj se gojL Omeniti je treba, da bt pomen]ala razvita sadjereja eno naiboll dobičkanosnlh panog narodne^a gospodarstva v Sloveniji. Vspri-čo industrijalizacije Slovenije bi se dala ta stroka z ozlrom na agrarne razmere tudl najlažje gojitL V vsem le v pavlliomi razstavljenlh 40 vrst sadja. Razstavljena so v prvi vrsti plemenita Jabolka med katerlmi omenlmo ananas, zlata perma, »Bellefleur«, »Jona-tan«, poletne calvlle, »Gloria mundl«, »Lon-don€, »Peping« Itd. Ražen tega vidimo ve£ vrst domačlh jabolk, n. pr. clgančke, kosma-čc, cesarje, ilato nobleso itd., katere prebl-valstvo po razllčnh krailh različno imenuje. Izmed hruSk so razstavlzene plemenite vrste »Kronprlz von Wilrtenberg«, pastorov-ke, Dlehlovkc, mačje glave Itd. Škoda le, da za vse to sadle ne poznamo domačlh lz-razov. Potrebno bi bilo, da slovenski sadje-rcjcl poskrbe za sadjarsko nomenklaturo. Clovek, kl bo hodll po velesejmu z od-prtiml očmi, bo nmel ceniti pomen te sa pa- vfljano. Prlčaknjemo, da se drugo leto prtred! poleg vlnarske tuđi obsežna sadjarska razstava po vzorcu letošnjega razstavljalca, ' pri čemer opozarjamo na to, da ima praški velesejem ćelo StevIIo paviljonov z Izložba-ml sadja. SRBSKT SCLJAKI NA SEJMIŠCU. Danes dopoldne so srbskl kmetje obl-t skali velesejem. SeVakl so se naravnost Cu-dill ogromni Industriji Slovenije. Predvsem SO se zanimali za gospodarsko orodje In stroje. Sklenili so tuđi več kupci], zlasti so jim ugajale domače ko^e. katerih so naro-člll večio množino. Tudl za domače prldel-ke, kakor n. pr. za sir \z Đohlnja so se živahno janimall. Po obisku sejma so JDi okollSkl kmetje odpeljall na svoje domove. Zvečcr ob 19.30 Imajo skupno večerjo v re-»tavraclji »Zve-rda.« DOLENJSKA IN ŠTAJERSKA NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU. Združeni dolenjskl in bizeliskl vlno-Kradnikl kaže, da bodo s svojim podletiem na UubTjanskem velesejmu dosegli zaželjenl uspeh. 2al, da vreme tako napaja, vsled če-sar se ne more razviti ono življenje, kl ga tako podvzetle zasluži. Razstavljenih ie čez 50 različnih vin Iz blzeljskega, vldem-skega, breži^kega, krSkega. novomeškesra, črnomaljskcta In metll$kcga (Zure, Bajuk, Pezdirc, GuStin, Šusteršlč I. dr.) okraja. Ne moremo naštetl vseh vrst, omenimo pa, da so on«, ki smo jlh tu kušali, izvrstneia, brezhlbnega okusa. Ujubliančtnl so se vrgll ■a nflm priljubljeni »cvlček« (Kerln, Bon, StoviČck, Karlo^Sek), Iz krSkeca okrn'a, ter belega »blzeljca« In »zeleniko« (Jnnežlč, Kolenc Bon i. dr.) Druge finese in močnej-Se vrste kakor traminec (Drelse, Pfcifer, Bon), rizling (Kene, Pri:atclj, Kerin, Pcčnik, Kolenc), rulandec (Ulm) beli bursrundec !n j in veltllncc (srinska !aret?js!va Sola. r:raSčl-[ u rimolnlk, Zure), ortlibtr (Giegorlč. BonJ Stev. 2UJ »S L C) V E N > K I N A K' i > I u l\jw /■ si-pjfinl'ra H»J2 Stran 3 Cm! burgundcc (Hdnigsbergcr, Kerln (sa-motok). Hmelnik boiničan, malkovčan L dr. točio se večinoma v stcklenicah in po ko-larčkih kot poskuSnja. Cene so z ozlrQtn na velike še posebne velesejmske naklade (6 K od vsakega litra) še dokaj zmerne. Paviljon nosi napis »Vina dolenjsklh In bl-rel skih vinogradnikovc Ker so ti vinograd- nlkl prlpeljali veCjo množino vina sebo), dobe lanimanci lahko tako) iz te kleti po zaključku sejma poljubne množine v lastnih sodih. V štajerskih poviljonih se točijo štajerska vtna iz drugih štajerskih krajev. V paviljonu »Gospodarske zveze« pa različn? vina, Dnevne vesti. V U ubijani, dne 6* — Beseda v svojo obrambo. V komentaru zaupniškega zbora demokratske stranke v Celju, priobče-nem v mariborskom »Taboru«, čitamo tuđi ta-le pasus: »Po javnem predavanju, ki ga je imel narodni poslanec dr. Kukovec v Mariboru dne 24. avgusta in so se ga udeležile vse stranke, začelo se je vsestransko razpravljati o potrebi sporazuma za oživljcnje mariborske oblasti. Edini »Slovenski Narod«, ki je danes v ro-kah osebnih častihlepcev in nima svojega programa večt odklonil je idejo z zasmehom iz finančnih razlo-gov. Ne glede na to, da kaže slog tega komentar ja, da je potekel izpod peresa dr. Kukovca, je g. poslanec dr. Kukovec osebno odgovoran za ta brezstiden napad na naš list, ker je notorično, da je »Tabor« njegovo glasilo. Za to veljajo naše besede, ki bodo mirne in brez vsakega žela, v prvi vrsti njemu. »Slovenski Narod« se je od početka do danes boril za narodno in napredno idejo, odkar pa je nam zasinila svoboda, se je z vsem notranjim prepričanjem oklenil velike misli narodnega in državnega edinstva. Tej ideji je podredil vse, prav vse, tuđi eventualne strankar-ske interese in ozire. In ker je državni interes zanj najvišji zakon, zato ga tuđi strankarska pripadnost ni mosta motiti, da bi ne izrekel svoje kritike, čim je opazil, da se vodi naša politika v smeri, ki ni v interesu ne stranke, ne države. Jn da je naša strankarska politika od prevrata sem v svojem bistvu zgrešena, je danes jasno vsakomur, ki ni šlep, saj le ta politika spravila stranko, ki je imela ob prevratu najlepše šance za bodočnost, docela v razsulo tn v politično brezpomembnost. Podpiratt to politiko še nadalje, stepo slediti skozi drn in strn posameznikom, ki jih skušnje zadnjih let tn zadnjega časa nišo izučile tn ne spametovale, bi pomenjalo toliko, kakor pripravljati državi isto usodo, ki je zadela v Sloveniji demokratsko stranko. Ker pa nočemo, da bi v doglednem času stali ob ruševinah države tako, kakor se nahajamo danes zgolj po krivdi naših voditeljev ob razvalinah narodne tn napredne Ljubljane, zato smo jeli rahlo in obzirno kritizirati delovanje onih, katerih politika vodi po našem globokem prepričanju, ako se bo trdovratno nadaljevala v istem pravcu, do popolne katastrofe, pri čemer pa bo država tista, ki bo naj-več trpela, ker bo s tem zadan naj-hujši udarec baš državni ideji. Ako nas za to, ker zastopamo to nazira-nje, katerega delimo s pretežno ve-čino naših najboljših somišljenikov, imenujejo »osebne častihlepcev, svo-bodno jim, eno pa ugotavljamo: »Slovenski Narod« je v preteklosti in sedanjosti ohranil svoj ščit kot naroden in napreden list čist in ne-omadeževan, hodil je vsikdar po jasno opredeljeni poti — ne oziraje se ne na desno, ne na levo — svojim narodnim in naprednim ciljem na-sproti in ni nikdar delal s svojo politiko kravjih knpčtj, kar se dandanes žal tako često dogaja v naši javnosti. To naj zadostuje za danes, ako bo treba, pa še spregovorimo. Volilnl imenik! za občinske volttve ▼ LJubliani so pnstašem na vpogled v tajništvu Demokratske stranke, Narodni dom I. nadstr. med uradnimi uraml od 9.—12. dop. In od 4.-6. popoldne. Volilci zanimajte se In pozleite če ste vpisani. — Spoštujete narodne zastave! Pokrajinski namestnik na Hrvatskem Juraj Demetrović je izdal o spošto-vanju narodnih zastav naredbo, v kateri poudarja med druRim: »Vse plemenske zastave kot spomin na velike tradicije poedinih delov na-Ser:a naroda mornjo biti vsem dr?av-I.ianom en^ko mile in drn ere. Vs^ka žalitev katerckoii od teh 7astav mora zadeti patriotski čut državl.hnov in idejo dr^avnecra in narodnene prostore v znvodih f-«- i kultete se bo pa snrejelo v prvi semeste* i le 30 sluSateljev. ' septembra 1922. — Pri nas In drugod. Pri nas so razmere na naših poštah narav »»ost obupne. Kjer so imeli poprej vsako-dnevno ali ćelo dvakrat dnevno vozno pošto, prinaša sedaj pošto navad-ni sel trikrat na teden, kakor v starih Časih pred 50 in sto leti. O telefonskih razmerah, ki so pravi skandal za moderno državo, niti ne govorimo. Drugod se zavedajo, da so pošta, brzojav in telefon eden izmed davnih pogojev modemega razvoja. To se zlasti opaža v sosedni Italiji, kjer ćelo v Julijski Krajini skrbe, da brezhibno funkcionirajo pošte in da se Čim najbolj izpopolni brzojavno in telefonsko omrežje. In kako znajo ceniti v Rimu važnost pošte, telefonskih in brzojavnih zvez, dokazuje ta-le vest: »Minister post in brzojava Fulci je odpotoval v Benetke v svrho, da inspicira tamkajšnje post-ne urade ter pripravil vse potrebno, da bosta brezhibno funkcionirala brzojav In telefon v času projektirane medzaveznKke konference v Benet-kah.c — Pri nas je bil ćelo poletje kralj na letovi Sčti tn sredi preteklecra meseca se je vršii v Ljubljani ćelo kron^kt svet, a ntkomur ni prišlo na mfsei. da bi poskrbel za brezhibno funkcioniranje bnrofavrrth in telefonskih naprav v LrnMfnri. ki menda datiriio še n<\ tistega časa, ko je bil izumi fen telefon. — SrhsVI In hrvatski profesor?! t Marini. V soboto s pono7d-»nsVfm brmvlakom ob TPoTti 15. ur! rrfde preko TJnbt'nne 40 rfbor, k'er sf ociedMo obr+no rarstavo fn mesto, ostinelo čer noč v Mariboru, odfdeto v ne-deMo r.hitral s kornJVfm vlakom na Fnlo, kler si opieda'o eir»Vtri?no ren+riTo, In se vrncfo opoldne v Mnrtbor od k^^er op^tn-ie'o s oop. brzoviakom proti Z?.grebn In Beograd'!. — 7»»nen?ava Irollcov. Ker «o 5e r»o?a-vfH fa!7»f?Vatf t^^nfh rnzrk 0--r'ev em!«i!e. ki veHi v pokrajinah fzven ?rbf'e in Črnecrore, \t odredila Oeneralna dfre^ih posrednih poreza z razpisom St. 21 497 /19?2. da se vza-meta ti dve katesori'1 kolkov s 16. sept. 1922 fz prometa fn da s tem dnevnm pre-staneta veljatl. Trksne marke teb dveb ka-tesrorii se zamen'svafo proti l7prnvr»lm taksnlm markam do vStetega 15. decembra 1922 po veHavnh predpf«ih. — Američki virtim na no*nHi PMth. Pot-ni listi Inozemcev, priba»aiočfh v Zdri^eT!e države, morajo biti vfdiranf po r.mer!5Vem konziilarnem zastopnfku v oni državi !n v onem konzuTarnem đf^trlktn, od koder Ime-fiteH potneea lista začne potnvati z name-nom, da priđe v Združene države. Američki konzulati Imajo navodila, da ne sme'o do-volftl vlztim onim Inoremrcm, kl nl«;o do-mačinl v delokrojru dotfčnetra konzulata, razum ako so bflf nastanjeni v tem konzu-larnem dlstriktu vsal leto dnl. Tz'ema v tem pogledu velia slede oseb, pnbnintoCfh !z sovjetske Rusije, ker tam ni niknklh ameH-Sklh konztilov. Take osebe se morajo prijaviti za američki vizum pri onih konznia-tih, ki so Hm najbolf pri rokl. Isto načelo velja tudl *tede onih Inozemcev, kl so se naselili v Kanadi, ozlroma v drugih amerl-šklh dežebh In bi radi prišli v Združene države. Po novem omeievalnem prlseljenl-Skem zakonu so takl InozemcI Izvzetl Iz kvote, ako so bili Že pet let nnstnn^enl v Kanadi, oziroma v kaki drugi ameriSkl de-žell. AH že po enoletnem tamoSnlem biva-nlu moreio dobiti ameri§kl vizum In prltl v Združene države. To pa pod pogojem, da prlselfcnlSka kvota n'ihove rolstne dežele ni bila še Izčrpana, dočim po petletnem bivanju morejo prltl, rudi Če Je ta kvota že izčrpana. Neka iziema pa velja glede Me-hlke, kjer mora priselfenec bivati vsaj dve leti, predno mu amerISVi konzul dovoll vizum za potni list v Združene države. — Iz Ljubljane t Prizren. Na svojo lastno prošnjo je premeščen g. major Števo K. Ku Jundžlć, dosedanjl komandnnt pr-vega bataljona 40. triglavskega peSpolka v Prizren k 30. peSpoiku. Oospod major Je eden izmed tfstih srbsklh častnikov. kl so takoj po preobratu dospeil v Slovenijo In kl so opravljali težko službo vestno na vsch točknh. Takoj, ko Je dospei v Uub-Hnno, }t prevzel kot komandir prvo četo, kl !e bila sestavl?ena Iz do5!ih srbsklh vjet-nlkov. Vs-»komur le Se v spomimi. kako fc/kn je bila tnkratna voiafka služba m kako veliko zasluge so si pridobili za Ljub-linno oni srbskl častnlkl. kl so ob prevratu prihiteil k nam ter prepreCUI na na?ih tleh grozečo an?rhi'o, obenem pa tudl Italljan-sko invazf'o. Služboval Je za časa koro-SK-ih operacij na fronti In to v najtežjem odseku v PodroSčicI ter Je Iztriral to važno postojanko zopet Nenicem Iz rok. Zapustil ie s svojim bataljonom kot zadnji naš tužni Korotan. Na to ga je klL\;la dolžncst v Novo mesto, potem še v Prekmurje. Gospod major si je pridobi! med nami mnogo iskrenih prijateljev in marsikateri slovenski vojak se ga bo spomin-al kot dobrega komandanta, ki si je znal osvojiti srca vseh. 2elimo gospodu majoriu srečo na novem službenem mestu v preprićanju, da se bo tuđi on rad spominjal Slovenije ki jo je tako vzljubil in skoro bolje spoznal kot svoj rojstni krai. — Nevamo sršenovo gnezdo. V Gor-jancih je te dni nakiadal ne\[ posestnik drva, da jih zvozi za zimo domov. Pri tein je vprciena kobila z repom op.azila neko votlo bukev. Tišti hip pa rk" 5.26. — Praga, 5. sept. Beograd 30.—, Berlin 1.95, Milan 121.—, London 126.—, Curiii 535.—, Pari- 21S.75, Ne\vyork 2S.50. — Slovensko zdravniško drriiivn pozivlja svoje člane. da se udeleže pogreba doljroletnega člana jj. dvorner:a svetnika dr. Z u p a n c a. Mesto versca je darovalo društvo 100 Din za pokoj-ninski fond zdravniških vdov in sirot. — »Goriška Matica« v Gor:c*i razpo.'f-lja tole okrožnico. Kakor lansko leto, se ti-di letos obraćamo do Vas z vljuđno pro-5nio, da bbsovolite prcvzcti pover'eni^Lvo %sl knjige, ki jih izda »Goriška Matica- xa leto 1923 in sicer: 1.) koledar; 2.) Zibr.vna knižnica, III. zvezek; 3.) Strahova kii.'itra. Koledar v nekoliko večji obliki od ]an.«kc:av bo tiskan e večjimi in bolj ja5nimi črkarni, in to vsled splasne želic lj:. p^v-n'fnl'.iov, ki so nas v pismih opozorili, da po«cbn« starejši narečniki, katerim je vid že opcšsl, nišo mogli lanskega koledarja rladVo prt-birnti Kolednr bo bosrat z vsebino in ?li-knmi. Poleg zanimiveca berlla mu bo prl-deiana posebna priloga zemljovida ceic ,!u-lllbko Krajine v slovenskom jeziku, katero je narisrJ priznan sJovenski risar. Takeza mrisa Slovenci v novi domovini 6e rirr.»-mo. Vsakdo bo ta naris lahio ^•zcl iz kolc-1 dr;ria fn sn razobosil na steio. Z:;b^vn« knjižico je priredil pisatelj in pesnik dr. AJ. Gradnik. Gradivo je vzel to r>ot iz hrvatskih virov in prcvedel na slovenski je**ik najlepse hrvatske povesti Scnoe in drugih pisateljev. Krasne povesti n. pr. AnfeU Ka obisku, Pruski kralj itd. ter srce pretrefu-joča Zrinski in Frankapan na morišču — spravijo čitatelja v tako razpoloženoit, da knjige ne odloži, dokler ju docela ne pre-čita. Strahove bukve je pripravil urednik Matičnih knjii: veleČ. prof. dr. Andr. PavH-ca. Po tej bogati knjigi bo naisc juldsiv« prav rado seclo. V njej naiđe krasne nauke za modro in vzorno življenje. Kujica je ne- ^^^^^^^jJB^^^^^tfM*!^^^--^^-.V*' i^j^- *^biiMr ^^^r^ Nerazfržlflvl kavčnlto-vifsođtetnlV.sa čevfce. r Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dn» 7. septembra 1922, štev. 203 Jrmome važnosti posebno za današnji svet, ki hrepeni vedno bolj po slabem,, a prezira in zanemarja, kar je resnično dobro. Leto-Inje knjige so posvećene dobrodelnostL že naslov na platnici% koledari« nas navaja v dobrodelnost s podobo sv. Vtncendja Pa-.velsktga* ki drži ▼ narodu siroto brei staršev. Tako prevera vse Matične knflgt duh dobrodelnosti do bližnjeg«, kl j« ▼ potrebi. Naročnlna sa vat tri knjige znala 1. 4. za Jugoslaviio 29 đloarfer. To je te-redno nlzka tena, katero zamore vsakdo. ;Saj stane danes vsaka tuđ ničvredna knjiga s 100 strani male oblika 3—4 Lire. »Gort-ika Matica« pa podari letos la 4 lire trt lepe, Ilustrirane knjige. Zato Vas prosimo, da blajovolite začeti s nablranjem naročnl-kov Se v tem mesecu in sklenitf nablranje dne 15. o k t o br a t L, nakar nam naznanite, koliko lzttsov na) Vam dostavimo. Og. poverjenflcl so aaproleni, na) rac-pTedejo agitacijo od hiie do hl5a, da se j knjige »Gor. Matice« razšlrijo tuđi v zadnjo In najbol) oddaljeno h!so na šamoti. Vse i knjige so na visini krSčanskega svetovnega jtiasora in ]lh je odobrfl gorlSki knezoškoflj-škl ordinarijat. Knjige dostavimo franko na Jbajbližjo železniško postajo. Za prevoc s SeleznISke postaje do poverjenistva mora g* ipoverjenflc fam poskrbeti, in lahko zaraCu-JM stranki za prevoc 5 stotink za istis. Gg. jpovcrjenlke prosimo, da nam sporočc Ime jSelezntfke postaje, na katero nnj !)m kn]i-!ge dostavimo. Ce le inogoče naj se naroČ-inina napre) nakaze. Knjige se bodo faCele razpoSfljati prve dni mescca novembra. — Će hoče kdo imeti knjige trdo vezane, na) doda za vsako knjigo Še 1.50 lir. Za trud, kl ga bodo Imeli gg. poverjenikf pri nabfra-njn naročnikov ii pri rardeljevanjn knjig dodamo na vsakfh deset izstfsov i istis za 'odškodnlno. Če tore] naročllo in plačajo j'lO Iztisov, dobilo 11 iztisov. če narcČijo In jplačajo 50 Izstlsov dobljo 55 izstisov. Če Daročlio in plačajo 100 istisov, dobljo 110 btlsov. Če naročijo in plačajo 200 iztisov, dobijo 220 Itd. Za ulomke nad 5 Iztisov dobljo en iztis več. Vemo, da nagrada za .trud gg. poverjenikov ni velika, a opozarjamo, da »GorISka Matica« ne fSCe pri knjl-gah prav nikakih dobičkov. Zadovoljna Je, da Siri med na§lm ljudstvom versko-narod-ne knjige In da naše ljudstvo utrjuje ▼ dobrem. Zato na delo za dobro stvar! 2a-2nimo z bogom In bog bo blagoslovit naie delo, da bo rodilo obilo sađu, ki ga borno vsl veseli. Nal smoter In nai cilj« ie: ohra-niti naie ljudstvo v teh iz rednih in težkfti razmerah poiteno, nravno in zdravo, dati ma kulturnih moči, da bo moglo kljubovati vsem neprlUkam In težavam, ki bi utegnlle pritl nanje! Na delo! ~ V Gorici dne 1. septembra 1922. — »GorBka Matica«* Glasbenl oestnlh. — Konscrvatorij Olasbeae Matice v LhibUant Solsko leto 1922/23 cačenja se na konservatoriju Glasbene Matice dne 13. sept t. I. Vpisovanje se vrši .od srede 6. septembra dalje vsak dan, izvzemši nedelj In praznikov od 9.—12. ure in od 3.—5. ure popoldne v plsarni Glasbene Matice, Oo-sposka ulica 8. I. nadstr. Ravnateljstvo kon-servatorija prosi, da pridejo gojenci v družbi starier k vpisovanju. Pri vpisovanju Je plačatl 40 K vpisnine in šolnine. 40 K članarine In pa polovico ukovine za mesec september. Ukovlna znaša v prlpravljalnih razredih ca Instrumentalni pouk mesečno 200 K. Ukovina za solo petje znaša 280 K mesečno. Poleg tega morajo konse rva tor isti plačati za vsak stranski predmet, ki ga obiskujejo 40 K mesečno. Vpisovanje se vrši do vštetega 12. sept. V dneh 13. in 14. septembra se vrši razdelltev gojencev pn predmet ih, razredih in učiteljih ter se do-loči sporazumno urnik. Redni pouk v vseh predmetih konservatorija pa se prlčne v petek, dne 15. septembra t. !. Ravnateljstvo konservatorija prosi, da se gojenci vpišejo vsaj do 12. septembra, po tem terminu se bodo sprejemali gojenci le v tem slučaju, ako bo kaj prostora na rarpolagro. — Otvoritev zgodoTlnske razstave slovenskega slikarstva. V nedeljo ob 11. dopoldne se je vršila otvoritev zgo-dovinske razstave slovenskega slikarstva, ki jo je priredila Narodna galerija v prostorih srednje tehnične sole na Mir ju. Zastopnike oblastev in goste je sprejel podpredsednik Narodne galerije msgr. Viktor Steska, jih vodil skori dvorane in razlagal Izloženi material. Med mnoKoStevilniml gosti smo opazili generala Dokića. škofa dr. A. B. Jegli-Ča, šefa prosvetnega oddelka pokrajinske uprave dr. Fr. Skabernćta, zastop-nika mestnega magistrata dr. M. Zarni-ka, polkovnika Popovića in druge. Q. pokrajinski namestnlk Ivan Hribar, ki z zanimanjem sledi razvoju Narodne galerije, se je vsled bolezni opravičil. V soboto popoldne pa je počastil razsta-vo s svojim obiskom %. minister za trgovino in obrt Omer Vilović s svojim spremstvom, med katerim smo opazili Sefa oddelka za trgovino in obrt v Ljubljani dr. Mama, komlsaria mestne ob-Čine dr. Senekoviča, podpredsednika pokrajinske uprave dr, Đaltiča, zastopnike velesejma. ravnatelja srednje teh-oične sole I. Šubica in ravnatelja de-želnega muzeja dr. Jos. Mantuanlja. — Razstava obsega okrog 260 del, ki so razvrŠčena v 9 oddelkih. Pri blagajni se prodaja »Katalog zgodovinske razstave slovenskega slikarstva« po 5 Din. tn Izdanje Narodne galerije »Slovenska moderna umetnost«, 1. Slikarstvo, s 21 krasnimi reprodukcijami in uvodnim tekstom Iz. Cankarja, po 30 Din. ~Wl\ je JiicslaveaofTfleir Torti" Departement of Commerce je ravno-kar izdal izid radnjeja Hudskega Stetja slede materinSčine prebivalstva mesta Ncw York. Kakor običajno, se taka statistika razteza le na takozvani »fordgn white stock«, to je, na belokožne tujerodce in one, tukal rojene domaćine, katerih st. rši (ali vsai eden izmed staršev) so se rodili v Inozemstvu; z dnifimi beseđami, v to sta-tistiko je zapopadena I. in II. generacija priseljencev. Kot materinlčina smatra se občevalnl jezik, kl ft ie priseljenec sovo-ril doma, v starem kraju. Tujerodel so klasificirani po svoji lastni materinščini in njihovi otroci po materinščini stariev. Zanlmivo je, da se je Itevilo tujerodcev {u njihovih otrok z angleško materinščino (vStevJi Irce, Škote, Velše) znižalo od 964.936 leta 1910. na 897.452, ▼ letu 1920.; razmeroma še več se je znižalo šievilo Nemcev, od 82O.fMI leta 1910 na 690.789 1. 1930. Vse dmce važne narodnostne skupine pa so narasle, nekntere kar skokoma. Zla-st! velja to jlede Italijanov, ki so narasli od 546.583 leta 1910. na 803.048. leta 1920.: Rusi od 27.155 na 221.153 in Poljaki od 112.374 na 161.310. Skupno prebivalstvo tujerodcev iti njihovih otrok je znaSalo leta 1920. 4.294.629, dočlm vse prebivalstvo mesta New York znaSa 5,620.048. NaJvcCjo skupino tvorilo žldjc (katerih materinščina je »jidlš«), nam-reč 946.139; za njlml prfhajajo Angleft in Kelti (Irci), 897.452; Italijani 803.048; Nem-ci 690.789; Rusi 221.163; Polaki 161.310. Teh šest skupin tvori 86.6% celokupnega »fo-reign wliite stock« mesta New York. Kar se tiče Juroslo? enov, nastanjenih v mestu New York. ljudsko Stetje za leto 1920 prinaša neke jako prcsenetljive podatke. Jugosloveni so (topot pravilno) razdeljenl v dve jezikovni skupfni: slovensko In srbsko-hrvatsko. Tu objavljamo izid ljudskcsa Stetja — brez daljnega komentarja: Slovenci: Tujerodci 5839, tukaj ro-jeni od rujerodnih stargev 4732, skupai 10.571, nasproti 3886 v letu 1910. Srbo - Hrvati: Tujerodci 3100, tukal roieni od tujerodnih starSev 937, skupaj 4937 nasproti 2043 v letu 1910. Jugoslovenov skupaj je bilo to-rei po Uudskem Stetju od 1920. leta H.87R nasproti 5929 leta 1910. Vse slovansko prebivalstvo mesta New York pa 5teje 470.257. — Zcubila se Je denarnica, crna, z v$e-blno 1300 K tn železniSko legitimacijo na Ime Valentin Aman, vpokoienec, cd Can-karievega nabrežja gostilne Maček do Go-sposke ulice. Pošten najditelj se prosi, da je vrne proti nagradi na naslov, kl je v legitimaciji. — Zgublla se je ▼ torek popoldne zlata zapestnica. PoSten najditelj nai lo odda proti nagradi v upravnlštvu »Slov. Naroda« ali na polidii. — Najden dežnik. Na hodniku Privoz §t. 3 se je našel dežnik. Lastnik naj se z^la-sl istotam na levo. — Dne 8. t ra. je bil pozabljen tetrno-rjav damski zimski p!alč v kupelu IFI. razreda kamnijkega vlaka na Južnem kolodvoru. Kdor ga Je naSel, nai ga izroči proti pri-merni nagradi pri dr. VolavSkti, Stritarjeva ulica 3/1. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Poslano.*) Stavben! družbi »Slograd« v Ljubljani. Na VaSe »Poslano« po slovenskom Ča-sopisju glede moje krivde pri 2. Adamiču v Kranju, kl se ie privodila dne 30. avgusta t 1., sem primoran javnosti sledeće pojasniti: Nesreča se ni zeodi'a v času, ko se ie dozidavnlo U. nadstrope, marvec" je bilo moje delo že teden dni poorej dozidano. Zgodila se je pri stavbi stresnega stola, za katerega pa nosi vso odgovornost tesarskl mojster, ki je to delo prevzel, ne pa ia?, kar je gospodom pri družbi »Biograd« tuđi dobro znano. Tvrdka '»Slojjrad« trdl, da je dal go-spod Adami. delo meni iz umljivih raz-logov, kor sem r.'csov lišn! sosed. k?r ie pa popo'norea neresnično, ker jaz ni?em njegov sosed in stanujem v vaši izven mesta Kranja. Pri oddaji stavbcnih del se je ponudilo več tvrdk, le vsled n:o:ej;a osebnega prip^-ročila je dobila stavbena družba »Slograd* stavbo v izvrši'.ev, saj se bodo gospode družabniki tega prav dobro še spominjali, če ne, pa jim s tem pokličem v spomin: Ta stavba bi imela služiti kot reklamna stavba v Kranju za gradbeno družbo, toda delo Kre prepočasi od rok, da bi se moglo že danes ugotoviii. v koliko ho ta stavba res mojstrska reklama za tvrdko ^?lo«;rail<. — Ne vem, kako da se ie v nosflcfh prve.tra nadstropja hGtelo vbetoniratf prekratko že-lei:je, tako da nosilac ne bi nosil predplsane mu teže, kar je s svoio odlcćro Imcrven-ci>o moral preprečfti 5c le uradnl Inžener. V ostalem pa tuđi fmenovana dražba ni (mela nlkake tcžke odgovornost v teku stavbe pri tej Iiiši, ker sem jaz sam te preje, predno je vedela, da stavbo d^b!. iz-vrSil vse potrebne varnnstrte odredbe. Glede mojejra sfna, katerejra fe obd^l-žila tvrdka »Slograd*. da ie raznaSal vest o krivdi tvrćke >51ograd€, je popolnoma neutemeljena. Moi sin ie bil ravno isti dan, ko se je pripetila nesreča, v I.iublianf in ni bil popolnoma nić informiran o nesreči, vsled tepa je logično, da ni može! niti najmanje raznašati krivdo tvrdke »Slogradc Ce imenovana tvrdka ž"e'i %c kako poia«-nlio, sem )i prav rad na razpobjro. K r a n J, dne 5. septembra 1922. Ivan Đidovec zid. moj«cier, • Za ta spis uredništvo ne odgovarja. Vlzltke, kuverte In pfsemikl papir s firmo kakor usako-:: orstne druge tlskoolue ~ IzorSafe točan ..Narodna liskama". HaroOla sprelema tncll „narodna haUgamaT. Jjj Potrti neirmerne boli naznanjamo vsein sorodni- kom prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena soproga, predobra mamica ozir. hčerka, sestra, svakinja in teta, gospa iia taa mi. Malgaj po težki bolezni, previđena s tolažili sv. vere v 37. letu starosti boguvdano izdihnila. Truplo nepozabne rajnice se prepelje iz deželne bolnice v Naklo, kjer se bo v Četrtek ob pol 9. uri vršil pogreb s postaje na tamkajšnje pokopališče. Llnblluia-Maklt« 0. septembra 1922. M*tl|a Aionmav soprog. AMđ9 Vm6€i1i?, RadlvoJ, Zoru, DnteaiiU, Mataf TlaiiTOf, Dsnisnlr hi Vlađoj, otrovi, tor ostali ial«lt« MMialkl. Potrti laloift nitntnjimo vsem torodnikom, prijateljem in znanctm pretulno vtst, đt je nai preljubljeni dobri brtt te »trte, gotpod JOSIP MILAVEC polksvnlk v p. dane« ob pol petih zjutraj, previd« s •▼ttotajetvi st umlraJoSe po cUlj^i mučni bolezni pretninul. Pogreb predragega rajnika te bo viifl v četrtek 7. Lb. ob 3. uri popoldne iz dvilne državne bolnice k Sv. Križu. Sv. mala zađuinlca se bo darovala v suboto, dne 9. t. at. ob 8. uri v župni cetkvl Marijtnega Oznanjenja. V Ljubljani« dne 5. septembra 1922. ŽaloJo&I •stulL RH iiajo innati laircii mi dokupio ¥8«kO3sia Bo|krtlo laatratei v->\ .Slofenskega Harođa' Prihodnje dni poročamo o sejmskih raz-stavah vseh naših inserentov. Nai list ima It naročnike inserente in kupova (ce pa nikakih fondov. Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjamo, da Je naš preljubljeni soprog, nepozabni oče, stari oče, brat in tast, gospod dr. Fran Župane dvoriti svetnik v p. Itd. dne 5. septembra 1.1. nenadoma premlnul. Pogreb bo v četrtek dne 7. septembra ob pol 5. uri pop. iz hiSe žalosti, Šelenburgova ulica St. 3. na pokopališče pri Sv. Križu. Vend se v smislu pokojnikove želje hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 6. septembra 1922. Rodbini Zupančeva in dr. Žirovnikova. Javljamo žalosi^o vesti da jo nal ftefzdravnik dvorni svetnik v p, v torek. dno B. t. m. pri isvriovanju svojega dlovekoljubnega pokliča nenadoma umri. ~* Svojo srce In svojo znanje je posvetil najpotrebnejšlm — trpe« ttm invalidom s tiho skromnostjo, Ijubeznljo in vestnostjo. Bodi m« obranjen ftasten spomin I fcrtiip ml n marmije li\m\ i lagnJo, Upartara I ? iMoi; lntaiji ini za mamaije ftbfcef i Zagrebi, tnntaia li i Ljafilja-i; hliiiiiili znil za uiefieiu i LjabljaiL SKnn 5. .SLOVENSKI NAROD- dns 7. septembra 1922 Stev. 203. Posstnikom velesejma priporočamo naslednje tvrdke: 9 m w 9 Fran Lukić kOBfekclfa xa dana la gospoda, Prei ShcIUo 19. H. T&ar papirna trgovina« LJjtIj*J33, SsZenbnrgova nllea U Josip I iamiš: Itamž&Ie, Ton Mm delikatesna trgovina to t'namu S1/. Petra cesta 35. JUBD UH" Restafradia ji w Ljubljana, Židovska ni. 6. Snoj & Modic Ljubljana. Prešernova uL prlporota ■*•!• sicđB* trgovino. Modna trgovina Ig. Žargi - P« nlikl orali • Josip Vesel oaoda* trgo*iaa, Ljubljana, Prešeraova 20. Modna trgovina T. Eger Ljubljana, Sv. Petra (• 2- lama „Era" Liallai. hujska-initinMi i Restatrania jri M UiMjai. ■wet& cesta li Gostilia M Koflef Ljubljana, Celovška c. 66. Gosttlna Bubr Ljubljana, Poljanjka c. 19. JHi taianf Ljubljana, Dvorski trg HmaA jl iraflf m\iu. ii. jiinfta tu is. GosfiSna Zunsn UJKni. RnkonH isip ti. s*JBV^aaDsVaVBa«aiBBaaBBBaVB^BJBjBjBBVB^ Gosillna Mrak Ljubljana, Rimska cesta 4 Mwk ttiatiR Ljubljana Mmm Ital i linMiaa, fc. Wn nti I mm jifoir Ljubljana, Tivoli Ura, ilstalna, irabrn'.aa Ed. Skopek Mestni trg 8. Hotel Strukelj »« cvgln tfolcdtr?rske la D»s* Jiova »Jtct, Ljubljana Eligil Ek*r krzsar, lzdel. čapic, Ljubljana, Kongresni trg 7 L. Pe¥š!ak H pavillon 288 Iva Siler modni salon, Ljubljana, Kongresni trg 6 Gosiiina KerSK Sp. Žiška, Celovška c. UgUžev^lac blsvlriav tu hvrmonije? G. F. Juršsek Liubltana, IVolfova ulica 12. V n cmaMBiBHHaaaaaaaaaBaHBaaiHBnHanB**VSaaBiBaBHaaaM*BiMBBK^BaaBi MarFa Rog?!! nsnula^turna trgovina Sv. Petra tasta 38. t _____________ Rudolf luvan noisr, j Ljubljana, Prešemova ul. trgovina 2 ždcznSor, Ljubljana, Zataška cesta Čevljl - obućo »a ?e!?*-o Bfeiii O&Iat Sv. Petra cesta 18 m 28 Mm feoIOBma Liabl'aria, Preaerttova ulica 7« ! Kaverna Cenfral j S7. Petra nalsrfiž;© j} ob Zmajakam mostu. S3ST LA5TN! IZDEUSK! ~m* F. fn I« lux, prectpasnlkov« perila za «^rv^»o«l« In dame po konkurentnih cetiah. KORESPONĐENTIIIJA ^ -okolnim zi^niem nartiško In ala- enske atenograflje, strojepisja, . knjigovodstva, vc^ca ncmškega, tlovcn- 'kc.-:a, franeoskega, laškega in srbo-:fvatekej?a jezika^ in ćirilice, z vcČlctno -:akso lice primerne^a mesta. Ponud-- pod .Inteligentna 7228* na upravo Slov. Naroda. 7228 Proda se >koraj nov o3roakl voxlček. Naslov \>ve uprava. Slov. Naroda. 7248 Sprejmc se .eč gospođov na dobro domaCo hrano. Naslov pove upr. Siov. Naroda. 7242 Zdrav dečko ::r 15 let 5 3 gimnazijaml želi stopiti trgovino za vajenca z vso oskrbo. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7240 H. Lemaire :prend que1quei le^ons k Ljubljana, t.rire avant le 15. sept. — Trlič. 7269 Sva dijaka nižje gimnazije, iz boljše rodbfnc, ae sprcjTieta p:i profesorski obitelji na 5t*novanje in hrano. Naslov pove npr. Siov. Naroda. 7244 Kupimo 2X)-30O tekoOd raetrov poljske *a-ieznlca s 3 alf 4 voziČkl (2 (tateau, 2 Mjldekipp). Ponudbe na Jugoslovan-sko industrijo olja in barr, Dol pri Ljubljani. 2246 Potnika ki zastopa Se droge većje tvrdite, OCe iz^elovalnica perfla. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7237 oBiSćrra IL LJUBLJANSKI VELESEJEM! ^^gTr^Tg^pjaja^a^ajujajajjajjp^a^ajaja^aja^jajajajajaja^ Slike z naše 1 rivijere. | ! SpUal Ivan Podrtal. j i I Cena 3 Din. ! ,.__. J garni* in drugod. 7 A. Feldstein galnnter^s^a knjifft>vaxnlca UuL4mw9 Vidaifaiiiska «$ta 12 Šivalni stoj se proda. Naslov pove uprava Sloven. ti&TOĆn. 7243 Visokošolka iSCe sobo s 1. ali 15. oktobrom blizu nnlverz«. Poaudbe pod .Visokošolka•, poStno ležeče, Utija. 7367 Holomo kolo ćobro ohrartjeno, se eeno proda. Poizve st v upravi Siov. Naroda. 7268 2000 X nagrade onemu, kl ml preskrbi lokal altprazno sobo. Ponndbe pod .Soltden 7270" na uprava Slov, Naroda. 7270 Vetio sobo s posebnim vhodom, svetio, liče gospodična, ki Ima v Siiki obrt Plača do 1000 K. Pismene ponudbe pod .Separiran vhod 7271" na upravo Sloven. Naroda. 7271 2 Mri 1 pišamo, skupa) 144 kvadr. metrov, na novo zidano (10 oken) odda Jos. Cihlar. Ljubljana, Donajska cesta. 7235 )(a prodaj enaaadsiropfla, solidno ikbaa Miai i velikim vrlom in dvoriSčem, trgovsklm lokalom, pripravna za vsako obit. Proda se zaradi ćnriHnskih razmer. Stanovanje takoj. Naslov: A. K, Usce, p. Celje. Kontoristinja abaolventfaft dri. dvorac, im. Mt, zmožna vseh pisarniikib def. Idi službe pri kakem podjetju. Poandba pod #Kon-toriattnja 7249- aa «pr. SL Nar. 7249 PJlBJl prenavl|t la popravila hitro, solidno te do zelo ofodnlh cenah I. Kranjska pilama, Ljubljana, Sv. MaiHaa casta & Kupim rabljene Itelaže in ondeijne za §pece-r jsko trgovino ter Že rabljeno opremo -n spalno sobo. Ponadbe pod »Kupee 7239" na upravo Slov. Naroda, 7399 Kortsponitnca. BoTjla, trgovsko izobražena gospodična želi korespondirati z istotakim gospodom pod naslovom .Cveioča pomlad 30" poStno ležeie, Ljabljans, gt. pcSta. Diiak 9li Mm se sprejme na stanovanje in hrano. Zr-loika cesta 18, parter. 7273 Ceno se min no/ inoiKi Kožuh. Naslov pri upravi Slov. Naroda. 7197 Trgov. pomoćnik speterist (z mekanim blagom') ?cH me-sta pod ogodnimi FOgoji. Ponudbe je poslati pod .Zanesljiv 7255- na opravo Slov. Naroda. 7255 in prevzemalec lesa ali S ot d.!ovod}a v lesni tovarni želi premeni j mestv. Vajen je tuđi vseh rrtzarskih ćel. Ponudbe pod #Lesni stiokovnjak 7286« na upr S!ov. Naroda. 7286 125.000 D posolila IM* vefje dobroidoče podjetje rrotl dobrim obrestim in proti *igurnosti. Po-nndbe pod .Sigurnost 72S8" na upravo Slov. Naroda. 7288 2 dijakinji ne caz 14 let se sprejmeta na hrano In stanovanje k boljit rodbini. Ponudbe pod .Dobra hrana/7292 na upravo Slov. Naroda. 7292 se ISfe za dve osebl v Ljubljani alt okolici, £e mog oče tud! s hrano. Nastop takoj. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 7256 Urednica iMe sftaaovanje pri bolju rodbini v sredini m«sta. Već po dogovora. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7283 Stanovanje dve krasa i aabi v Dalmatinovl alid — razgled na park, baTkro — zamentstn z enaun gartntiraao čistim ttanovaniem v blitinl Tabora. Ponudbe pod .Park 7% poStno ležeče, Ljubljana, fl. pošta. primorci, pozor! V velike m mestti J ugasiš vile se rrr.U radi rodbin^kiii rn^mcrSO let oF)*3^o-jeca paplrnlca, N:n)lgarnaP Icnjl-••vaainloai in tlakaraa. Naslov pove aprava Stovaoskega Naroda. 7287 Sijakinja se sprejme v rsopolno oskrbo. Naslov pove oprava Siov. Naroda. 7252 §ospc5ična iSče meUovano sobo, najraje v bi?Uni obrtne sole. Pcnudbe pod .Obrtna Sola 7276* na upravo Slov. Naroda. 7276 VDOVA brez otrok, srednjih let, dobra kuharica ta pri dna gospodinja, ižče aluib* h kakemu starejšemu gospodu a.i gospe kot gospodinja. Piača postranska sivar. Pismene ponudbe rod .Slovenka .75— 7259* ra upravo Slov. Naroda. 7259 dobro ohramjott planino. Ponudbe pod .Pianino 7251* na upravo Slov. Naroda. 7251 Krasno Izrezljana, popolnoma nova ki je v okras vsaki sobi, je napredaj. Naslov pove uprava Slov. Nar. 7201 4000 X nagriie onemu, ki pre skrbi ali od stopi stanovanje za takoj ali za. oktober, obstoje^e iz kuhinje in ene sobe v Ljubljani, ozi-roma prazno sobo s souporabo kuhinje. Kunvo imam. Ponudbe pod .4000 K-7257" na upr. S ov. Naroda. 7257 Išče se Adi! llpirt! H!lP!M M IB- nianlsnt Ponudbe pod šiiro .Manipu-fU|llilPUI. lanta na anončno družbo Aloma Company Ljubljana, Kongresni trg 3. ________________7289 Ie&on drva do 300 vagonov se prodajo po oani k% K 1*40 franko ra^on nakiadaln« postaje Dolenjsko. Dohava takoj. Ponndbe pod »Bukova drva" ni An. xav. Drago Be-stljak, Ljubljana, Sodu« «1. 5. 7296 ŠKROB (sve vrati) Ciriz (pop) 19 čevljarjs dakairta univerzalno l?epivo za knjigovežnice nudja FlHp IHajop, Zagre*, Oirndnll Ćcvj uiica Lr. 5. Glavao 7jv: stvo sktndi§re tvornice škroba S. Kopp I ••novi d.. d. Subottca. 6440 ElngnjnlčarKo sprejme tskoj kavama yZvaxdaa v Ljub'janl. 7261 iJče šivanja po hi šah. Naslov pove mx. Slov. Naroda. 7277 U 3. r. S. U se proda. Naslov pove oprava Slcven. Naroda. 7278 Brusnice (PreSselbaeren) r^zpr»S!'?a vsako množino po nizki ceni Karol Lolbnar9 Cei e. 7258 meblirana zM nemeblirana soba. Ponudbe pod .J. K. 7275" na upr. Siov. Naroda. 7275 Bjpjnn iiftlffnb juji KiiiiH nov, velik, za poovrnje, se cena prod«. Naslov pove uprava Slov. Nar. 7279 Na stanovanje in hrano spreTmem deklico nijjih sol. — Naslov pove uprava Slov. Naroda 7209 Snmjo " iSČc dela v kikšni trgovini ali bi pra-vzela delo na dom. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7282 PRODA SE popolnoma nov, še nerahljen pisalni stroj .Remington*, model 10, s slovensko abecedo. Istotam se proda r>*va konjska oprema (za par konj) t masivnim nikelnastim okovi era. ter voz za-pravljenček (brck), vsc malo rabljeno, v najboljsem stanju. Ponudbe pod »U-vodni nakap 72S0* na upravo Siovcn. Naroda._______________________728^ Prijatelji glasbc. Prodam pJnnolo (samofgralni stroj) na klavir in sto kosov not od najboijSih skladatelfev, samo za 20.000 din. Le resnlm kupcem v pogfed vsak dan od ia—15. uri pri tvrdkt G« F. Jnraook v Ljubljani, Wolfova ni. 12. 7284 V»aka množina ppvovpstnego splifsliEna csmenfs (znnmkc .T1TAN") je na razrolago pri tvrdki H. Petrič, Ljubljana, Dunajska cei>ta 33. 7217' fiste volčje pa^me, stari 8 tednov, $e taltoj pro žik]o. Novo me sto v fciSi žan darm. vejašnice. 7272 proda se razno f^hlštvo, otroški vozički. otro§ke postelje in zimske suknje. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7274 3ŠČ3 se stanovattl® 2 sobi. knh'nji n pri,' klin.\ — ^.dčaT-mesečno 2000 K. Ponuube pod ,Bre>: otrok 7285* n.i up-avo SI. Nar. 728,S Sokt^r prava z dal-So se dno praksi išče mesfo v ođvctnL'kt pisara . Ponudbe pod .Doktor 7250* na upravo bloven. Ncjoda. _____________7250 lzwga lii wfcw a na ia izDilEno iSČ8 za čimprejšnji nastop odvetaiškfl pisama v Mariboru. Ponudbe pod:. Pi-sarnovodja" na An. zav. Drago Beseljak Ljubljana, Sodna 5. 9297 Tovomi oaaV ^^^^^^H Vbjbbb Bbb^H afloaV aF^ss^^^a^B&'-l 3V« tone 2 toni 1 V« tone proda Garaža Gorec Vegova ulica 8. Stran 6. »SLOVENSK 1 NAROM« dne 7. septembra 1**2 ftiev. 203. Tauarna ptetenin in tUanin JOSIP KOHC IH KOKP., Ljuljano, Poljunskl nasip i\w. 10 Iideluje berlinske rute, volnene rašel-rute, fantazijske rute in šale, ingleMce športne šale in čepiće, svilene modne šale, pletene svilnate samoveznice in naghvne rute (Cachenez). Proda se pTtbfiSno 70 kvadr. melrov parketnlh deftčlo, dobro obranjenih. Naslov pove sprava Slov. Naroda. V najem išccm pastllno alitrgovskl lo^al- Do- flsl .J. S..* Rožna dolina St. 163, pošti VijL_______________________________72111 Učenec x* zlatarsko obrt, poitenih staršev, se aprejme. A. Fuchs, zlatar, Selenrmr-gova ulica 6. 7J06 Roltahi pomoćnik Mtnostalen In pridtn, prvovrttna moč, dobi stalno nameicenje m pUčo po dogovoru pri Viekoslavu Polanu, Kotlaru v Varaždinu, Župni trg 8. HrvaŠko. 71b7 Bče se lokal v mesta ali na deželi, opremljen ali fptzen z& takoj ali tuđi pozncje. Pre-Vf&me se ludi maniša zaloga. Ponudbe fod Utro «Zagorjt 7164» na upravo Slovenskoga Naroda. 7164 Zanenla se stni 2 sob in kuhinje v Mariboru z en«kMm v Ljubljani. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7226 Proda se nahaj mat« rabijenega »ohištva, obsto-Jfctegt Iz 2 kompletnih posteli, v soke omare, 3 miz, 3 sto!ov, stelafe, 2 kov-fegov. Polzve se v Novem Vodrntu 5ć. 15, podstrcSje kav. Gričar. 7202 lfčem sobo m tehnika, če raoroče tud! hrano. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7139 3sčem ^oMno fn prldno dekle za, opravljanje v.rh domaćih del. Ob prostem času bi se lahko priučlla livanju. htotam se sf rejme uCenka. Frano Hlkllči Stari |rg 1/111._______~____________7212 W AJournl ~%m šivalni stroj ?r no ceni proda. Naslov pove uprava Sliv. jiKpđi. |r......._______7196 Eno ali dve prazni sobi Ište ffcs dan odstoten mfren 2akonsU par bre2 otrok* Najemnina rostranska ?tyar. Ponudbe pod Šifro .Miren par 7216" na upravo Slov. Naroda. 7215 Kupi za tako] ^•leane sode od 100 1 dalje, pločevi-mršte kante od petroleja ali bencins. Ctnj. ponudbe pod šifro .Železni sodi" na anončno in reklamno družbo Alo-na Comptnj, Ljubljana. 7234 lišTiii v iodttftrijskem kraju na Doltnjskem se rtdda 1. oktobra pod cgodnimi pogoji na ra&in. Reflektanti naj se zg'asl o 11. ali 14. septembra v Ljubljani, Bethov-nora ul. 6. desno. 7265 ^Br ^^^ ^^^ fl^ ^? ^| ^^ ■a razpololenjn, z višjo naobrazbo. 35 let star, ido ener^ičen, marlj v, želi da vstopi v kako banko ali podjetje v Beogradu ali Liubljanl ter spreme kako zastopniŠtvo ali da stopi kot kompanjon v kako trrovino. Razpolaga % imetjein in skladlicern ▼ Beogradu Obnuti tt M Bira .Roks' Beograd, Kttićeva ul. 7. 72S3 dobrih in zan?sjivih stanovanj za &<- lake m di akiire sr Cobijo pri g. Lik »f. IPoljanska c. 87, ,Vila Bergman4. 7155 jNemeblovana | čečna ecSp i i;e išče tn takoi mM pozr.cie. — NVlov Z. GORJA^C, Me tni trg 3. 7169 ,dlrkač- skuaj no^o, radi odpotovan'a na prodaj. Naslov v upravi Slov. K.t. 7145 Ispeta te 2 prvovrslaa ievijarsKa pomočnlKo ^^izve se v trrovinl čevljev, Toni Šrskler, Grad-iće 10. 6? 6J Điiak (inja) se sprejme na stanovanje in hrano. Vew se poizve v posiedovalnkl tu, v Ozl.i ulici. 7223 2009 ?i nerade dobi, kdor preskrbl stanovanje s kuhinjo in sob ■ eno ati pa dvema. Ponudbe pod .H.tro 722 L" nt upravo Slov. Naroda. 7221 Dva Šljaka ?e gprejrreta n« stanovanje in hrano. pri ugledni družini, kjer se nahaja's tuđi dva sinova tre;je5olca. Postelje moiajo imeti ;ami. Flača po dogovoru. Nasrjv pove uprava SI. Naroda. 7225 Kupujem trdi in mehki rezani in tesaml l«s, Pismene ponudbe z navedbo dimenjii, količine in cene. oddaina postnia, na firmo Franjo Vehovar, tovarna ro-hištva in lesna trgovina, Celje. 6745 Graščfim z veliko vodno silo na prodaj i grad 15 sob, 2aga, polnojarmenik, elcktrarna, živi in mrtvi invema-, pohištvo za 5 in pol miliona. Za lesno industrijo pripravno. Karol Breznlk, Celje, Dolcro polje. 7121. 600—700 ma kurim v b'ižini plinove napeljave v Ljubljani. Ponudbe pod .Samostojno 7207" na upravo Sloven. Naroda. 7207 Išce se veili primeren z* čevljarsko delavnico. — Naslov pove upravn. Slov, Nar. 7152 ▼e?jo, me lovano ali ne, s kah'n;o al brez nje. Pr«m naprej za pol le'J. -Pontidhe: Ko»towsky, Dolenj'ka c^^ti St. 35, Lii:b'i:.in. M*^ codstavek s trem vra*i, steklo 80X18 radi jorranjkanja prosto-a na proda-. Naslov pove upr. Ssov. Naroda. 72 -4 Pre!z*£!sšsa oisratGvodja za elektrottV'ilčno rs^delenje se v to-V8TS3 c?m9at* I!4ifn? Most t^Ko rprejn!;. Ozra se »amo na prvovrs^ne moči z doigoletnimi »pričevsli, z drž. /.kušnjo, tre/ne in z^netljive, v elektro-*?hntčni ttroli povicm izvežbane. Pismene ponudbe z navr dbo mesečre plače je poslati grrnji tvornici. Stano vanje, gorivo, r»7.s\ettjava je ff.-,1;.! IRn! Nb paviljon r. ftt. 152 ae opozarja slavno obćnstvo. Razstav* Ijeni so nznl novi n.od^'1, otroški vo-tčki, dvr-kolrsa, motor]?, Si. »'ni •♦»oji, vta-cov »tnl deli in pnri.rr.fttika. iCne izke, CcniM (ranko. „Tribuna", to-vaim dvoi oles in t.irulUih \oi*koi Ljubi na, Kailovtka cesta 4, Zvonir-sk« ulica 1. 6959 Škara] nopoln3 no¥ pisahu stro] AiJIci". mrdel Št. 7. na prodaj« — N«*,!«v p-ve uprava Slov. NnroiJa. 7051 0 if ifliiS uradnik. /eli pobtransxo dJo. Popot-noma verziran v vsaki korespondertci. steno^mfiji itd. Ponudbe pod .Dokto iuni 7'2i)Sm na upravo Mov. N/ir. 7208 -000 heUtolitrov v veličini od 10 do £0 htk'oil'rov proda tt Al«x lr«f«r I sinovi, Križevci. 63 ^ Dr. Mk Novak zdravnk-bakteriolog In Specijalist za infekcijsk« bolezni ord. od U. do 12. doooldne in od 1. do 4. popoldne. — Korsnlkova (Nova) ulica 5, I. 701« (moclorce) po Životni meri priporoča i5JiAEUTTER,DaĐa'skac.6/n poleg lekarne PIccoli. 2130 (jospofiicna se spreime kot prodaialka t trgovino. Poi^sj t-govske izobrazbe se zahteva nekoliko knjigovodstva in koresrondence. Piedstaviti se je od 2—4 v Hiiiatjevi ulici 7/1. levo. Oz ra se samo na vestno in zanesljivo srednjestaro meč. 7203 Siavbaefja vodfo (tehnika) In sim'&nsga polir:a z dolgole!no prakso, pocHnoma zanes-Ijiva, srrejme v stalno službo r^roti < o-bri plač< mestni staibenlk J. Breucr v Ljubljani. 6947 IliEiILuII umi za svakora, nsročitn hanke i indi:s*n|-ska rrednrrća; prodaje se plsc, grjid1-rStr, 30.000 mJ, ceo ili dcl vi do ^mc žcle?.ničk<» stan ce n Sl industrijske poslove, ©bratiti se: Oovt-ralnol AgsncML „filetms" S:TO?S'e. 7179 Mo9e!e čcvljev i v celih seri-nh iz 1-penke, **<» modernih l;O'">;tnih oblik'h aii amerikanskih obli-k?h izrezane. doba\I|a za tovnrne obu-vaJa in <*cv!jarie. Apartne, elegantne oblike. VeUkanska izbira novltet za V5ako srzijo. Zgornie ide i7dclujcn iz od naročnlkt mi dopos'a nega mnt rijala, prvovrstno, hitro in p > ceni Posebna dcazrrožnost v montiranju zgorejih delov za Icv^rne okvala Nakup, reparatur« in prodaja Ccvljarskih strojev zahtevaitc proickte od RALPH. F. RICHTER, Subotic« VL Poucevanje - vvth strokah, moderne, mehar^ ■* ■'■e\awt obuvala. ahtevajte proir ■ ' Razno perilo za dime, rf^snode in dnco priporoča tvrdka Zaiooi sodov Franc Rsplf MuS>9!aitay Kol«*ljska ulica 18 Trstc za strope zde'ttje in pro;1fl;a na debelo in drob1 <-po na ni/jih cenah Pri \rč] h rrtnofiah .naten popust. — ANTON ST2iNZS Ljubljana, Jeianova ulica 13, lrnovo 2128 Ose! Andrei Maribor A1ekwi"drnva eeat« 57, telefon £8. Veletrgovina ttna, af'vme, drv, koruze. ovsa, sadja Ud. Brzojavi OSE1 AND, EJ, Maribor. 6632 "isnfir z dvem.i osebama, ki sta ves dan od-aO'ni, liče stanovanje z dvema sobama in kuhinjo (tuđi brez kuhinje v nov i ali stari hfii za tako). Najemni na se plača za daljSo dobo vnaprej po dogovoru, f onudbe pod „Mirni dom 7035" na upravo Slov. Narnda. 7035 Pife Hb tsr- flreiu feguki. U ttiim dobavljam v vsaki množini najceneje. L Jug^slovanska tvornica Bakula los. R. Puh, Ljubliana* Gradalka ulica 23. TeUt. 313. Proda se „Grazer" 70 HP. Vojnovlc A Cle. L'ub/j^a. 7071 jnevmatKi! useli urst in drage rolreb^llne ima vfdna»zalogi F. Flcrra~ifiid Hotel - Ritiiiiiiii Bellevue prvovrstno vino, do-tra kttbinjia — klavir Pletene jopice rokavice, nogavice 50 aal=B'lb w\ rd: A. ŠINKOVIC n?s!. B. Soss PAP.n NA D£S£LO! TVORNIČKA ZALOGA! k»> ?o^ci:sk! papir, knverte in vse vrste diugega pap>ja, papir za pa^ovanje itd. AlsadlCj Club, S mam, Galuls iL LAMPEST, paviljon E 30 Ljubljana, KreVov trg 10. Automobil 99FImT MmM\ \ OTFll^f fl'l zastopstoo in zaleta siifcmcMIcu, \ • JLUavK^li niotor]eo, pneonia!lk£, pclr^itlu ; Llu&l!asa9 Sođnsi isL 11 j TeleL inlernrb. 4Q! Telef. Inferurb. 461 i PaviSfon F št 151 i Nalvečia zaloga konfekcije za gospođe J. Maček, Ljubljana Aleksandrova cesta 3 LOKOIHOBII.C, n?:modr rnf"?? konrtrukcije vseh velikosti, GATV ITiJHE PARNIH MLATILNIC TRAČNICE la poi ske žele.'.nice, s 60j mm kolotečne širine, mz x ' čki za prevraJ-inje, TRAČNICE ^a pr.^dhene -^vrhe In industri ske tirnlce. PLIUOVE IN VRELNE CEVI vseh raznosežnosti crne In '■ j i ■!!<." ne, KORI^L'TNO PARR9 ZAGO, polnojarmenik, RE'rtSCHEIDSKO ORODJE, ZIČNIKI oH 10 ?0 >:n 4R;H0, SlAVB'O-KOHŠTRUKCUSKO SIROVO ŽELE2G (GRO- DELJ), crna In poclnkana PLOCEVINA vseh razse^nosti, razpo* šila lakoj od skla-ilšča Ma.ibor Jugosl. importao in eksportno podjetje Ini. EVD0U PEČLIN Trabsrleva nllca it. 4 Telefon iaterurban it. 82 Ljubljanski veleseim paviljon f|H" &t. 340 kn .II*v*s^ž £rJA%*vU im ^&.«¥iAiU^ d. d. w ^|HyijHi£l pro^a"a Iz slo^ens^ih premogovnikov 5fe!en!skif šentjan&i in trboveSjski pramog vseh kakovosJi v ce ili vatjonih po originalnih crn^h prenio-goviiikov za doiuaeo vporaho, kakor ludi za industrijska podjelja in ra/.pečava [a cefioslnvsski in ong!sš?c? koks za Hi/arns in dom; co uporaba, kovaški premag, crni pramog in Ibicos briEceie. UVRIČ & CIE Vsl trgovskl posll z Balkanom. j^ioiavni nasio^ Telefon 15-19. 1, Rue dt la plerre large. StrassboiErs (France). 1, Rue d3 la plerre t:rgs. Mllll.....llllltttliMllll.lllittliMIlItlllllllMIllllllU Vsi trgovski posll z b'iojavnl naslov: MŠi!oYENiAM" Tcf£?cn 15-12. Sev. 203. »SLOVENSKI NAROD« dne 7. septembra 1922. Stran 7 Najfinejše čajne mešanice v paketlh. znamke MBuddha", so priznano nai--=====—— boll$e, dcbiio se povsod. - „Tea Import" đnlfta z o. i [0m Sodsa Dlica Ste?. 2. £avna zahvala. Moj pokojni soprog Josip BobeK državni ielezničar v Borovnici, e bil zavarovan na življenje pri mCroatijim. zavarovalni zadrugi v Zagrebu, in to zelo malo Časa, toda gornja zavaroval-nica je izplačala polno zavarovaino vsoto hitro in kulantno. vsled česar smatram kot svojo dolžnost. da priporočam ta stari domaći zavarovalni zavod vsakema, kl Želi preskrbeti svoje sorodnike. V BOROVNICI, dne 11. avgosta 1922. Marija Bobek. JOSIP STHDLER i Touarna stolno In lesnih Izdelko« i Ljiljana, Sodna nlica St. U I Tckfoa Mmvfe. H.4M I i Paoilion F St. 145 I OgenJ pogasite tor le ga ODvarafata iako] % ^MENIMAXIC ročnim aparatom, kl |o selo prlrotra la ograj fem nporftbe voda iako] pogasL Pojasnila daje samo Oaaeralao zatiopttro sa SIo-vcaito, Belnilč. L}«bqaaaf Bealfeva o. 3 I ANT. KRISPER | I! UlIBUABA, MCSTNI TRG ft. Z6 | um 5 wiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimnmMHiiniiitwi«mniiiwi«imiiwiMtiMim»MiwimiiiiMNniiMii-gs I TELEFON 419. — POSTBO ČEKOVNI RAĆUN 11.4aS. I izvrftuje via v I svojo široko spadajoča dola I in sicer vodno in nadtalno ter I umetno tesaratvo. I I ez?~ Parna žaga in stroj, delavnice. ^Wi S Proviemam po danih« kakor Htafl laotnlll I načrtlh sgradbo moatovt Jokov9 ■ hl i, vEl tor razno goapodarske |n IndiiotrlJ« ■ ako ata«b«y stelpna streho« kn- ■ pol« In esrkvona oafc*aoja» balkon«« vrtno ■ utlce, verando tor razna draga ■ vrtna arhltoktonlćna dola. Stopnloo, doka« ■ ratlvno otropove tor dokoratlvno ■ stonako opažo« Za raztio IndMOtrljoko »taw- ■ bo opo^arjani slasti na moio pa« ■ tentlrano neoileo za vo6jo prooto razpofl* ■ no od 12 — 19 cnt. ■ RAZSTAVA V PMVILJOIIU ZA STAVBENO I -i. STROKO IN LESMO INDUSTRIJO. -•- I I. SANDRIN, UUNUANA. Veletrgovina usnja in sirovih kož MCSTNI TRO 6 „VESNA" Brata Pohlin ft drag, tvornice vlasnlo, kljukic larlnčtč za čevije ter dmglh notostl, ES^" PAVILJON C it 50 ^H Tal «oplsl na mulo* L(«bl|ana I, poftU! pr««al IM. tvornica pletenih proizvodov BEOGRAD, VOJVODE BOGDANA Velesejeni, paviljon L 620 SJEDINJENA ZAGREBAČKA INDUSTRIJA CRIJEVA ANTOLKOVIC, SERTICIDR. K. D. ZAGREB, Gunduličeva ul. 4. ^Z\ yg Nudi s svojega skladišta svinjska in ovčja čreva.1 paviljon H/345 Velesejm Josip Kregar oblastren« pralstairai nastat tosarsU MOlstcr Cesta na Kodelievo St 2. ===== LJUBLJANA — irvTŠuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodna in nadtalna ter umetao tesarstvo. Prcvzamem po danih kakor tuđi po lastnih načrtih zgadbo mojstrov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, verande, vrtne utiče ter razna vrtna arhitekton. dela, stopnice, dekorative strope ter dekorativne stenske opaze. FlillER a VERBVSEKl 5 trgo¥isa z ieleznino, b K S.JUBUANA, P^aliia earta, ttew. 16, g jg priperoia M|boqi# oro<1a 1b stroja ta X X kava*©, Ul«aava!6ar|a. mlxar)#, la- X X aar|a. si«ar{a Ltd. X K Okovi« u vrata la akaa tor m ptkUtvo, ft a kvkiBjvko aprava. S p rol!94olsko itro> kakar vralHa. aOattaloms Jjj I* SaUioreziilGOf raporasaiaa^ aaiorl- v X kaasko kotUaloo, covl sa X ^ vodovodo la sploh X ^ tsi potr^MMao ; J 2 m po-lo. g S dolstva. g ^ Sama prsovrstnn islago! * ! SSJ?^? 5C*'tX i yyt>wwwiwvwviwwwvtfv LEOPOLD BOGEL & SIN STAVBENO K1EPAHSTV0 IN VODOVODNA INSTALACIJA LJUBLJANA, OOSPOSVETSKA CESTA 18» ------Telefon 527. ------ 1 Mn Biicell mestnl stavbenik LJUBLJANA Slomškova ulica 19 IZVRSU3E NOVE ZGRADBE IN POPRAVILA VSEH VRST MAČHTE IN PRORAČUNE B§7 Dalo najsolldnejel StrojnOf cilindrskOf plinovo olje, bencin9 petroleji parafin, lovorno mast ter teh* niftko-industrijske potrebščine Reprezontanca Standard Oil Com-pany off New York Ljubljana, Krekov trg 10 Telefon 247 — Paviljon E 30 — MMorMa tovarna iladoih izdelbov ia Hsde Jos.KQlferieSCo.WJen XII. Na velesejmu paviljon G št. 243. Oamo zastQpstro za Mio: I. Schuster, Ljubljana, ----Slomškova ul. 14. — N. Kuštrin Tehnično in elektrotehnično podjetje Ljubljana, == Rimska cesta šfev. 2 Inijni: ItJtrii, LjiMtHB Ttkfon: 585 Zaloga potgnml|as«h obroCev tvrdko „ttfaltar Mar- liny" xa tovorne automobile HVDRAVUCMA STISKALNICA za montlranlo Istih w cantralL Pnovmatlka In automobilne potrebSClne. Zaloga alektrotehnline žice, tohnlCnlli In elektro- tohnitnili predmetov vseh vrst POORUŽNICli Mubllana, Ounalska c 20. Telef. 470, Maribor, JurCKeza ul. 9. Telef. 133. Beograd, Knez Mlnajiova ul. i________________ najzanitntoefSe HaSsiSauhtfla odflKlna bode brei dooma oddelek if. F123-124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, naj-lcpše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki lloalnib strojeo ^tffiESffShut dosedaj Iznašla in preiskusila, i^^^^l razstavl soenmna tordka ^HIGER-ŠIIIALIIISTROJI v svojih paviljonih. Na ogled postavljene najmodernejše fivii«« stroic bo gonila elsfetriCiia illa kar prihrani čas in denar To ni življensko vprašanje samo tvornic marveč velja dan-danes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine, Oblsk teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacionalne kino-predstave! Stran 8. »SLOVENSKI NARODc dne 7. septembra 1922 stev. 203. THE REX CO. Paviljon K, prostor St. 485 Ljubljana Gradišće St. 10 Telefon Stev. 268 flDAl AfiDADU naibo|i'j razmno- UrHLUUKHrn ževaini aparati underwood:-^,„t: —-^----' NOVOST: ===— samo 3 kg težak in pls. pohžštoa Inserirojte v „Sloraasm Narodu". LOKOMOSILFISCHER Brotje Flsclier, stroin? tounrnn, razstaTi|o ca „L'ufeljansirdin velast*v»n(| alađaBa ttova In garantirano popravljača lđv-D3it*r!e !a t!ceri Stacionara* vročapsrae toksin ablle Vartud: Wall 1916 TK3..............38,57 PS. lanz 1921 NTC4.............170/135 PS. SUcloaarao vroitjr?*:*« lokomobllo na Tlidll Wftlf 1907 PH3.............. 20 32 PS. „ 1906 PH4.............. 22/36 PS. . 1921 AHF8............. 7C 110 PS. _ 1921 EH 6.............. 54 75 PS. Lmx1905 HEG24............. 24 34 V$. 9 1921 CQ.............. 26/42 PS. , 1921 GT.............. č$;o? PS. . 1921 GV.............. 60 °O PS. „ 1919 GU.............. 48 '70 PS. F?£?o&&e rrcčepsr^a !Gk«mo%Ue na viioU pritišis: W«H 1917 AHF4............ . ?S 48 PS. . 1921 AHF7............. 53 90 P3. Lani 1904 ZK............... 35,62 PS. 9 1921 AU............... 40 65 PS. . 1921 AV............... 50, S3 PS. Prtvona naaliaaop^r^« ta^e&obila nm vLsokl priiisk; Kani 1917 LOS..............17/28 PS. . 1921 AWS..............65/96 PS. m*3**9nfkai STZBI 1» TUJEĆ, LJ SELJANA, E«*I]4va cesta C- PAPIRNE 8POMKE Tr^ovelt •■»-dustrljalol, .T1GER* pls»rn« zahtpvaite v par'mih tifo< Inah sam » • rdelke domače tvrd<* TIGER d. 2 o- z. LJUBLJANA \ F. M»r v L nblacl W Hora 12 zvrlujćin cjjl»*efaf»}a trr ponra»il* ria-sovirlev li barmontjev speci cl no ttrtbOT no9 toCno !■ ceao T0V2f!!a fcir'fl? Ifl r?ftS UM (iiro-n ta sliSD!i2!!i t?;'ira i ttrfiii) fEllC MAZ0V1C. izdflujG Maj;o »vojc \rste po najnilj.h cenah in rnipoSll.a na v»e Krajc 7171 lassinitssaRUciOjSier nrcvzarae raak -vrstna feaarsUa fZela, ;Ef". feFS!n3 zs g5Js!j2, „Lf^jj", Hremo » fieolle, „TsTras" Ss „Llan d'srMf fes^srskl tso-ss*\ „Ralltstođosl", Kremo za zsbe, „Klfraccolo", sra^slii gaiiĐ, „?:ara", prašilo za psrHo o »I ttil! e « SIjLH osiliti PKODDRni Lastuina ia tisk »Narodne tiskarne«.