o lažnjivem Kljukcu — vrsenskemu škofu v album. i. »Slov. Narod« je bil priobčil v decembru Članek »Hotel Union — h o t e 1 S ii d b a h n«, ki je bil glasen memento klerikalnim petelinom v Ljubljani in Gorici. Pokazal je v najgrših barvah klerikalno brezvestnost na Goriškem nasproti velevažnim ^gospodarskim pridobitvam, po drugi strani pa velikodušno in čisto rodoljubje kranjskih naprednjakov, ki bi bili lahko vrnili šilo za ognjilo nasproti hotelu U n i o n. Vrsenski škof dr. Antonio Gregorčič in njegovi pajdaši so bridko občutili nevarnost, katero naravnost izzivajo na hotel Union v Ljubljani. Zato so morali nekaj blekniti na vse one pereče in skeleče resnice v članku »Slov. Nar.«. In sledili so v »Gorici« članki od decembra do srede februvarija, dolgi na vatle, ki so delali nevarno konkurenco zloglasnim mrcinajadam o zvonovih uglašenih v abc in o »Pevskem in glasbenem društvu«. V teh dolgoveznih otrobih, pokla-danih v korito klerikalnim junicam in teličem, sem zalotil zopet enkrat čistokrvnega dr. Antona Gregorčiča in njegovo očetovsko šolo, katore sem se bil jaz srečno otresel. Ta šola je bila mene, 24-letnega mladiča, tako obmrežila, da sem bil slep in gluh za vsa prijateljska svarila mož, ki so bili in so še danes dostojanstveniki in veljaki raznih stanov, tudi — duhovskega. In še ko smo se po 10 letih razšli, nisem bil še povsem prost zlokobnega mefistovskega vpliva tega človeka, katerega nesrečno železno pest, ki me je davila deset let, sem začel spoznavati v vsej njeni goloti šele potem, ko sem jo sriedal teden za tednom v »Gorici«, kak: me je hotela mrcvariti in ubijati do pike po istem receptu, kakor je mrcvarila in ubijala 10 let za mojim varnim hrbtom vse tiste rodoljube, ki niso hoteli verjeti v brez-madežnost vrsenskega škofa in v njegovo politično nezmotljivost. Dr. Anton Gregorčič je sam pisal v »Soči« 1. 1889. na naslov svojih »du-hovskih sobratov« in kolegov v semenišču, da: hudoben človek napiše v desetih stavkih več lumparij nego jih more najpoštenejši mož zavrniti v desetih dolgih člankih. — In njegova glavna maksima, katero mi je vedno pridigal, je bila ta: ne odgovarjati nasprotniku na žgoče resnice, s katerimi te je spravil v škripce, pač pa: udari »lumpa« na najobčutljivejšo stran, če tudi nima ta s polemiko nič opraviti, vprizori [mu škandal, ves svet bo kar zijal novega začudenja in med tem pozabi udarce, katere si ti prvi dobil. In tu imam v »Gorici« zopet in zopet tistega dr. Gregorčiča, ki je prej 10 let za mojimi ledji po taki svoji metodi pobijal z najdebelejšo gorjansko gorjačo svoje ljube bratce v Kristusu! Članek v »Slov. Narodu« je »Gorica« komaj omenila, a potem so se vlekle skozi šest tednov po njenih predalih kakor ostudne gliste po smrdljivem blatu bobneče fan-farade o — naprednem bojkotu Ako je torej res, kar je pisal sam vrsenski škof, da pošten mož ne more v desetih člankih zavrniti desetih stavkov lumpa, kako naj se spuščam morda jaz, ki nisem niti kandidat za škofa, v polemiko z ogromno množic^ lumparij, katere je »Gorica« tresla šest tednov med svet?! »Sočini« predali so sicer mnogo obsežniši od onih v > Gorici«, no vkijub temu bi se njeni čitatelji lepo zahvalili za še tako lepe pesmice, katere bi »Soča« bobnela v obraz vrsenskemu škofu in njegovim pomagačem. In ko-nečni refrain vsake pesmice bi bil grdo razkrinkan lažnjivi Kljukec, — a Bog Oče v svetih nebesih bi se veselil, kako lepo se je ognil blamaže, v katero bi ga bili spravili tisti bogaboječi možici, ki so hoteli naravnati »prst božji« na vrsenskega škofa, da bi on postal nad- škof in metropolit ilirskega kraljestva, on : oče lažnjivega Kljukca, oče slavnih »Tutti frutti«, mesar svojih duhovnih sobratov in ožjih kolegov, da mesar tistih izbranih mož, katere je »prst božji« že postavil na škofovske, nadškof o vske in celo kardinalske sedeže, dokler mu ti niso bili nevarni, pa je postal njihov ponižen sluga, ko ga je lahko zadela pravična kazen njihove jeze. Zato je le naravno, da »Soča« ne bo pela pesmice niti o plesnivem siru bovške mlekarnice, ki ni še »sloveči bovški sir«, — niti pesmice o neznatnem čepovanskem teletarju, ne one o žlindri itd., kajti kar je pisala, to stoji še danes, to je vse bridka resnica, pa naj lažnjivci okoli »Gorice« še tako zavijajo in postavljajo resnico na glavo, računajo na to, da so njeni čitatelji le splosneli teletarji, ki sami nič ne mislijo. — Odgovorimo pa na nekatere glav-nejše kapiteljce v »Gorici«, pa ne toliko v namen, da zavrnemo laži in obrekovanja, marveč da naše somi Ij eni ko zopet opozorimo na dolžnosti, katere jim nalaga napredno stremljenje v naši deželi. — O »Šol. Domu« je »Soča« spregovorila zadnjič. Pričakujem od naprednjakov, da ta članek zopet in zopet prečita jo, da si podrobneje razkroje" jedro glavnih mislij, o njih razmišljajo in — uravnajo svoje stališče vsi brez izjeme tako, kakor edino je prav in v soglasju z resnično naprednim programom. — Sledil bo članek o »Krojaški zadrugi«, in tu naravnost poživljam vse naprednjake, da jim bodi naša končna beseda o tej klerikalni šu-šmariji — vodnik po Gorici, ko kupujejo za svojo hišo. — Odgovorim tudi na brezvestno blebetavost »Gorice« o investiranem denarju dveh naprednih denarnih zavodov — in ob kratkem morda še na kako drugo podlost. Glavno pesem pa napišem v album vrsenskemu škofu, žalostno balado o — lažnjivem Kljukcu. Na svidenje! A. Gabršček. Nujni predlog laikih poslancev glede vladne odredbe proti tržaškemu magistratu v državnem zboru. Ko so bile v poslanski zbornici 13. t. m. prečitane došle vloge, je razpravljala o nujnem predlogu posl. P i t a c c o, H o 11 i s a in drugov glede" vladne odredbe proti tržaškemu magistratu. Posl. dr, Pitacco je naštel posle, ki jih je vlada odvzela tržaškemu magistratu ter pobijal vzroke, ki jih je minister notranjih poslov navedel v svojem odgovoru na tozadevno interpelacijo. Govornik je rekel, da so navedena dejstva deloma pretirana, deloma popačena, deloma da niso v nobeni zvezi z upravnim poslovanjem tržaškega mestnega magistrata. Govornik je omenil, da so bile tudi mestu Tridentu odvzete mobilizacijske stvari ter dejal, češ, ker vlada ne zaupa samo tema dvema mestoma, torej se more logično zaključiti, da se namerava izvesti mobilizacijo le proti oni državi, ki leži blizu omenjenih mest, namreč proti Italiji. (Klici pri Italijanih: Čujtet' Čujtel) Kako da se to strinja z zveznimi pogodbami, to izjavo naj vlada sama poda zvezni državi. Omenjeni nasilni čin vlade proti Trstu je smatrati kakor sovražno postopanje vlade nasproti Italijanom sploh, češ, ker Italijani kažejo očitno svoja narodna čutstva. Glavni razlog vlade je preganjanje Italijanov. (Bravo-klici pri Italijanih). Minister notranjih stvari grof Bylandt-IIheidt: V zadnjem odgovoru na interpelacijo sem navedel vse vzroke in razloge, ki so primorali vlado, da je odvzela tržaškemu mestnemu magistratu posle prenesenega delokroga ter jih izročila enemu svojih organov. Tem svojim izvajanjem nimam dodati ničesar, ker je vlada prepričana, da je njena odredba z avstrijskega stališča popolnoma opravičena. (Živahno pritrjevanje. Pri Italijanih: Morda z vojaškega stališča!) Ako je posl. dr. Pitacco vladni odredbi podtaknil druge nagibe, ako je stavil to odredbo v zvezo z odredbo, izdano za neko drugo mesto, morem tukaj le zatrditi, da ne morejo vlado voditi drugi razlogi, ki jih ne more jasno in očitno navesti tej zbor- Grof Monte Gristo. Hapisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Gospa Villefort, ki je bila selo vesela, ni mogla in ni hotela verjeti, da se je zgodila ta nesreča, a gospica Valentina je pri prvih besedah, s katerimi ju je hotel pripraviti na ta udarec njen oče, uganila vse, in ta bridka izguba jo je zadela tako silno, da je omedlela." „In v kakšnem razmerju sta bila gospod de Saint-Meran in gospica Valentina?'' vpraša Monte Cristo. „Bil je njen ded od materine strani in hotel je priti, da da bi pospešil njeno možitev s Francem." „Ah, resi" „Torej Franc ima zdaj dovolj časa. O, zakaj gospod de Saint-Meran ni bil tudi ded gospice Danglarsove." „Albert," pravi gospa Morcerf z izrazom nežnega očitanja, „kaj govoriš? O, gospod grof, ki vas časti tako zelo, povejte mu vendar vi, da to ni bilo lepo od njega." In med tem gre ona nekaj korakov naprej. Monte Cristo jo gleda s tako posebnim pogledom, tako zamišljeno in s tako nežnim občudovanjem, da se vrne in ga prime za roko, ki jo združi v svoji z roko svojega sina. „Midva ova prijatelja, ali ni res?" pravi. nO, milostiva," pravi grof, „tako predrzen nisem, da bi se imenoval Yftšega prijatelja. Vsekakor pa sem vaš zelo ponižen sluga." Grofica odide z neizmerno žalo&tnim in ranjenim srcem, in še piedno je deset korakov od njega, opazi Monte Cristo, I da si briše oči. ! „Ali se nista strinjala z mojo materjo?" vpraša Albert začudeno. »Nasprotno," odvrne Monte Cristo; „ali niste slišali, da naju je v vaši prisotnosti proglasila prijateljema?" In vrneta se v dvorano baš v hipu, ko so odhajali Valentina pa gospod in gospa Villefort. Da je skoro za njimi odšel tudi Morrel, je komaj treba omeniti. XV. Gospa de Saint-Meran. Žalosten dogodek se je pripetil v hiši gospoda Villefort«. Ko sta se darai odpeljali na ples, kamor ju gospod Villefort kljub najiskrenejšim prošnjam svoje soproge ni hotel spremljati, se je kraljev prokurator zaprl v svoj kabinet. Navaden kup aktov je ležal pred njim in bil tako velik, da bi bil prestrašil vsakega, ki ni bil kakor on vse svoje Življenje navajen dela. Danes pa je bil ta kup aktov pred njim le kot pretveza. Villefort se ni zaprl zaradi množice opravkov, ampak da bi razmišljal. Ko je opetovano dal povelje, naj ga motijo le zaradi najbolj važnih stvarij, je zaprl vrata, sedel na svoj naslonjač in si priklical v spomin vse, kar je bilo tekom osmih dnij z novo močjo vir njegovih najtemnejših skrbij in najgrenkejših spominov. Nato odpre skriven, samo njemu znan predal pisalne mize ter vzame iz njega zavitek s privatnimi zapiski in z dragocenimi, s številkami zaznamovanimi rokopisi, katerih vsebina so bili zapiski o njegovem političnem življenju in denarnih zadevah in kamor je zapisal one, ki so postali na ta ali oni način njegovi sovražniki. In zdaj, ko se ga je pričel polaščati strah, spozna, da je njihovo število veliko. In dasi so bila ta imena mogočna in znamenita, mu izvabijo smehljaj, podoben smehljaju popotnika, ki z nepopislji-vim trudom pripleza na vrh gore in vidi pred seboj le ostre robove, pota, po katerih ni mogoče hoditi, in strme prepade ter si mora obupan reči, da je prestal le zato tako strašne muke. Ko si prikliče v svoj spomin vsa ta imena in jih vredi znova, zmaje z glavo. „Ne,'' zamrmra nato, „nobeden izmed teh sovražnikov bi ne bil potrpežljivo in molče čakal do zdaj, da bi me šele zdaj uničil s to skrivnostjo. Kakor pravi Hamlet, pride včasih ono, kar je globoko skrito, iz zemlje, da švigne v zrak kakor fosfor. Toda to so plameni, ki svetijo le trenotek, da človeka zmotijo. Korz je pač povedal celo stvar kakemu duhovniku in ta Monte Cristu, ki se je hotel prepričati... „Toda zakaj to?" se zavrne Villefort, ko trenotek po-miš^a. „Kaj naj bi bilo gospodu Monte Cristu ali pravzaprav Zacconu, sinu trgovca z Malte, na tem, da pride na dno temni, njemu čisto tuji skrivnosti, zlasti še, ko prej ni bil nikdar na Francoskem ? Poizvedovanje pri njegovem prijatelju, abbeju Bu-soniju, in pri njegovem sovražniku, lordu Wilmoru, katerih nobeden ni mogel biti pripravljen na to, mi je pokazalo samo jedno, namreč to, da nisva z njim nikakor in na noben način v kaki dotiki." Toda Villefort ne veruje tega, kar pravi. Da je bila skrivnost znana, to mu še ni bilo najstrašnejše, kajti lahko je še tajil. Bolj kakor se je bal tega ,Mane, Ttieeel, Phares', katero je naenkrat zagledal s krvavimi črkami na zidu, si je želel, da bi se pomiril s tem, da bi poznal onega, katerega roka je to Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto )b 11. uri predpoldno ter stane z izrednimi prilogami :or s »Kažipotom« ob novem lotu vred po poŠti pre-jomana aH v Gorici na dom pošiljana: vse leto .......13 K 20 li, ali gld. 600 pol leta........« » 80 » » » 3-30 četrt leta.......3 » 40 » » » 1-70 PosamiCne številke stanejo 10 vin... Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici ev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ha naroČila brez doposlane na ro5nine se ne oziramo. Oglasi Jn poslanice se računjjo jjo petit-vrstah če tiskano t-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 ki\ vsaku vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostor — Reklame in spisi v uredniškem dolu In kr. vrata _ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. naitr Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8, do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnin% reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, Jellersitzv Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trga della Caserma. Št. 14. y Gorici, v soboto dne 17. februvarija 1906. Tečaj XXXVI. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. niči, zlasti da se vlada ne da voditi od maščevanja, za kar ni bilo po mojem mnenju nikakega povoda, ampak le čutstva odgovornosti in potrebe. Glasom ustave mesta Trsta ima vlada neovržno pravico, da more vsak čas odvzeti mestu posle prenesenega delokroga ter iste izročiti svojim organom. Te pravice se je vlada poslužila. Storila je to, ker se zaveda svoje odgovornosti in prisiljena po dejanskih razmerah. (Pohvala). (Posl. Mazorana: To se more storiti pa tudi na dostojen način I) Voditelj ministerstva za uk in bogočastje baron Bienerthje pripomnil, da so že vse kronovine in debele po svojih deželnih zakonih izvedle ureditev razmer šolskega nadzorstva, in da tega ni storil samo Trst, ker se želje tržaškega deželnega zbora ni moglo spraviti v soglasje s pogoji državnozakonskih določeb v tej stroki. Okrajno šolsko nadzorstvo je doslej oskrboval mestni -magistrat, ker ni bilo drugega organa. Z odredbo ministerstva za notranje stvari od 23. januvarja 1906. je bil ustvarjen državni organ, kateremu so bili izročeni posli, :ki jih je doslej v prenesenem delokrogu opravljal tržaški magistrat in o tej priliki je vlada izročila novemu organu tudi Šolsko nadzorstvo. S tem pa ni, kakor je umevno samo ob sebi, taknjen samostojni delokrog mestne občine v iinancijelnem in gospodarskem ozira na polju šolstva. (Posl. Mazorana: Toda brezobzirnega postopanja niste demontirali Ij Posl. dr. H or ti s je izrazil svoje začudenje, da niso ni župan, ni tržaški poslanci prej ničesar vedeli o tej nameravani vladni odredbi. To smatrajo tržaški meščani kakor razžalitev. Govornik je dejal, da vlada v Trstu radi tega razburjenje, da pa ne pride do izgredov, se je zahvaliti samozatajevanju meščanov. Nato je poslanec Horiis polemiziral proti odgovoru ministra notranjih stvari na interpelacijo ter izjavil, da se državne interese v Trstu najbolje varuje s tem, ako pušča vlada Italijane na miru in ne krši njihovih pravic. Nam pa ostane občina, je izjavil govornik ob pritrjevanju svojih klubovih tovarišev, paladij našega političnega in moralnega življenja. — Država more poginiti, občina bo živela. Ko-nečno je prosil zbornico, naj glasuje za nujnost predloga. (Živahna pohvala pri Italijanih). Po dejanskem popravku posl. Lupula in po zaključnem govoru dr. Pitacco, y katerem je polemiziral proti ministru za notranje stvari, in dejanskem popravku poslanca Wassilka, j e bila nujnost predloga odklonjena. * Lahi so doživeli nov velik fiasko v parlamenta. Vse jih je pustilo na cedilu in končno so le s težavo pridobili potrebno število podpisov za nujni predlog pri romunskih poslancih. Nemci so jih popolnoma zapustili. Nečedne stvari, ki so ; dotiki z odvzetjem prenesenega delokroga, iredenta itd., to seveda vse ni nič vabljivo. Toda prijatelja se spozna v stiski. In v stiski niso imeli nijednega Nemca na svoji strani — dasi drugodi v svoji neumni politiki pripuščajo Nemcem važuo mesto. Prijatelji hočejo biti ž njimi, da bi le skupno tolkli po Slovanih. Pri tem se niti ne zmenijo, če pre- plavljajo naše dežele, in nič jim ni mar, da bi se postavil jez proti nevarnosti, ki preti n. pr. trgovini v Trstu od nemške invazije. Ali Nemec je zvit in neodkritosrčen, prodira naprej, pri tem pa tepe tiste, ki mu pomagajo pri prodiranju. Drugega tudi ne zaslužijo. Laške dijake tepejo po nemških mestih s palicami, laške poslance pa so v parlamentu moralno otepli tako, da tega nikdar ne morejo pozabiti. Ali bodo še hodili na plese „Schulvereina"?! — Sedaj je moment, ko treba kreniti na nova pota. IredentaCle nese Lahom nič — ugodna za nje mora biti le zdrava domača politika v sporazumu s prebivalstom naših dežel. Če bi imeli Lahi kakega- trezno sodečega, daleko mislečega politika, bi vskliknil: Do tu in ne dalje! Krenimo na druga pota! Kajti drugače jih bodo tepli Nemci fizično in moralno kmalu v — Trstu samem, še vse drugače nego so bili tepeni sedaj: DOPISI. Iz Vrtojbi. . -od a tek k misij onu. -t-Čudodelna Vincencijeva voda.) — Nobena prisiljena reč ni pridna; tako se je tudi z našim prisiljenim misijonom slabo spo-neslo, in sicer zato, ker nam je že pred pravil naš gosp. vikar, da k nam namenjeni misijonarji so pravi trpini, kateri nimajo niti najpotrebniše obleke, tim manj pa živeža. Pa uh, smola! Priveslali so k nam mnogo bolje našmikani „in parade", kakor sami naš gospod, ter donesli s seboj take trebuhe, zavite v finem suknu (prazne ali polne, tega ne vem), da bi nas kmečkih pajkov kar celi ducat zlezlo v njih ogromne hlače in suknje. Pridigala sta dva mlada prav dobro in podučljivo, a tretji, stari, je pa vse njih dobro pokvaril, ker je vedno rentačil le o politiki in časnikih. Pri neki pridigi je do tretjega zavpil: »Odpustite si vsi, ako hočete iti v nebeško kraljestvo." Na to pridigo je kar bezljal neki sosed k bližnjemu sosedu, re^oč: „Oštja, odpustiva si!" S čudodelno Vincencijevo vodo smo se vsi dobro založili, ker po njih razlagi služi ravno tako kot železniška mašina, da naprej vleče, ali pa vznak peha, namreč ta voda služi za neplodoviti spol, in obratno — preplodo-viti. — Ako misijon povsod obrodi tak sad, kakor tu, lahko poreče stari misijonar, ko dojde v nebesa, Bogu, kakor oni vojaški kaplan v Pulji, ki je pridigal svojim vojakom, rekoč: „Bog me bo vprašal do tretjega: „ Peter, kako si pasel svoje ovce," in jaz mu odgovorim, da nisem pasel ovac, ampak svinje. Nekateri pa vendar le trdijo, da je misijon koristil, namreč s, tem, ker je neki butec vzel nekje 5 kokoši že pred davnim časom, in zadnji dan misijona jih je po noči vrgel čez zid v farovž, toda pes je vse poda-vil, in da se ne skvarijo, so naš gospod vse pod streho spravili naravnim potom, pa uh! nato so zboleli, ker jih je bilo preveč. Koristil je spet misijon po aatrditvi nekaterih: tukajšnje bralno društvo ni imelo javnega plesa, kakor v Štandrežu, na kar je mo- | ralo imeti ples z vstopnino, kar je doneslo | zgubo, in ples je postal drag; zato je božji ples naš, a v Štandrežu pa po ceni pregrešen. Zraven tega je naš gosp. vikar hudo grajal ta društveni ples. Zato se nekateri niti udeležili niso pri našem plesu, marveč so jo mahnili v Štandrež! K sklepu moram opomniti še rosno besedo o misijonu glede spovedi. Cel teden je ljudstvo marširalo k spovedi, a k obhajilu še-le v nedeljo oziroma v soboto. Koliko greha so ljudje naredili med to pavzo, in slednjič je še stari misijonar oznanil z leče, da se lahko gre še drugič k obhajilu, t. j. v ponedeljek pa za duše v vicah! Moj Bog -*- koliko božjih ropov se je tu napravilo, da je groza. Pred misijonom smo imeli vsi sveto spoštovanje do obhajila, zdaj pa s to popustljivostjo misijona, žalibog, ne več! Ljudje iz okolice so res prihajali, pa kakšni in kako, iz radovednosti, da so se kazali, svetohlisstvo; marširali so po vojaško, kakor Ožbetov Janez na „ofeet". Zato Bog ne daj takih prisiljenih misijonov nikamor več! — VolČGt dne J 2. febr. Zabavni večer s plesom, katerega je priredila zasebna družba L dne 10. t. m., se je vršil v najlepšem redu, v popolno zadovoljnost vseh navzočih. Vojaškemu orkestru c. in kr. 47. peš-polka iskrena hvala za prekrasno godbo, vodji orkestra še posebej naše priznanje za jako lep program pri koncertu. Z jedili in pijačami je bilo prav dobro preskrbljeno. Hvala lepa vsem domačinom, ki so se udeležili, istotako srčna hvala vsem prisotnim dobrodošlim gostom iz Tolmina, ki so s svojim obiskom počastili našo družbo ter veliko pripomogli k zabavi, kakor tudi vsem neudeležeucem za prostovoljne prispevke. Priporočamo se vsem za drugikrat. — Prireditelji zab. večera. fZ Tolmina. — (Občni zbor društva Ljudski otroški vrtec v Tolminu.) Dne 7. februvarja t. 1. se je vršil občni zbor gori omenjenega društva. Društveni predsednik Makso Primožič konstatira sklepčnost in otvori občni zbor. Pozdravi navzoče in poroča o splošnem stanju našega društva. Nato preide k drugi točki dnevnega reda, poročilu tajnikovemu. Društveni tajnik g. Henrik vit. pl. Ziernfeld poroča nekako sledeče: Slavni občni zbor! Z velikim veseljem sledim pozivu našega gospoda predsednika in si štejem v posebno čast poročati slavnemu občnemu zboru o delovanju našega društva. Preteklo je vže peto, povdarjam peto leto, odkar smo postavili temelj našemu podjetju. To podjetje je pa zahtevalo od odbora najenergičnejega dela in pravega rodoljubnega požrtvovanja. Zato smo storili od svoje strani tudi vse, kar je bilo sploh v naših močeh. A če se ozrem nazaj ter prelistam žalostno zgodovino našega društva: koliko viharjev in gorja je bilo prestati, koliko sovražnih napadov odbiti. Ta boj pravzaprav zahteval je celo človeške žrtve ter upoštevaje tačasne ml-čne okolščine, se morem le čudom čuditi, da dru- štveni tajnik sploh še podaja svoje letno poročilo o delovanju društva. Častita gospoda! Štrli smo sovražnikove moči, zmagali smo! Postavili smo naš otroški vrtec na trdo skalo, da sedaj lahko kljubuje vsem sovražnim napadom. Društvo je imelo početkom leta 46 rednih članov; med letom jih je nanovo pristopilo 17; izstopilo pa 14, tako da šteje društvo koncem leta 43 članov. Število ustanovnikov ostane kakor lansko leto namreč 16. Častnih urlov društvo za sedaj nima. Društvene dobrotnike mi je omeniti te-le: Tukajšnja občina prispeva še zmiraj letnih 240 K, brez kojih bi društvo ne zmoglo tcoškov. Tudi naša hranilnica je podarila iz svojega letnega čistega dobička svoto 150 K. Dalje je g. Bonač izročil znesek 2 K 82 vin., ki ga je nabral na debelnico z aristonom. Dal Bog le obilo takih posuemalcev. Pri tem kličem spet v spomin volilo blage gospe pok. Auguštine Gianola v zn sku 50 K za siromašne otroke otroškega vrteča. Šolsko leto 1004/05 v otroškem vrtcu zaključilo se je z malo veselico. Udeležba je bila precejšna. Stariši in sploh vsi so z napeto pozornostjo sledili celemu vsporedu. Vse se je radovalo uspeha: kako lepo in precizno so mali diletantje govorili, igrali in deklamovali in to z eno milobo in nedolžnostjo, ki je le njim prirojena. Vtisek, ki ga je napravila veselica, je bil velik in gotovo je še vsakemu v spominu. Medtem ko so si stariši še ogledali razstavo izdelkov in se jako laskavo izražali o posameznih delih, se je male otročiče kakor običajno obdarilo s pecivom i. dr. Za tolike uspehe vsa čast voditeljiei-vrtnarici godč. Kuntih. Take otroške veselice in razstave kažejo uspehe in zanimanje starišev in občinstva sploh. In lahko bi pokazali še večji uspeh, ko bi nekteri stariši bolj redno in točno pošiljali svoje otročiče v vrtec. Nekteri stariši ne poznajo prave vzgoje svojih otrok, marveč jih tnkorekoč prepuščajo samim sebi. Marsiktera mati se izgovarja in pravi: ne morem ga pošiljati v Šolo, je premraz, je bolehen itd., pri tem se pa ne zaveda in dopušča kljub vsemu mrazu, da otrok le okoli pohajkuje in nemalo kaže znamenja, da bi mu bilo mraz. Sicer je pa je v šolski sobi zakurjeno in prijetno toplo. Druga se ipet izgovarja: ne morem ga pripraviti, da bi šel v šolo, napeljujem ga, strahujem, a vse to ne pomaga nič. Po mojem mnenju so to le prazni izgovori in si dajejo dotični stariši s takimi in enakimi izgovori le sami sebi slabo spričevalo o vzgoji svojih otrok. Kakšni postanejo taki otroci, ko dorastejo, če jim stariši vže v rani mladosti ne vcepijo čuta pokornosti in poslušnosti. — Gospoda moja! Dolžnost in naloga naša ni samo, da tukaj vzdržujemo vrtec, ampak (Dalje u prilogi.) V tem trenotku, ko se je poskušal pomiriti in mesto bodoče politične slave, o kateri je sanjal v svoji častihlepnosti tako mnogokrat, videl pred seboj samo bodočnost, omejeno na domače veselje, zasliši ropot voza, ki se je pripeljal na dvorišče, in kmalu nato na stopnicah korake priletne osebe in ono ihtenje in vzdihovanje, s katerim nastopajo sluge tako pogosto in tako radi pri nesrečah, ki zadenejo njihovega gospodarja. Komaj odklene vrata, ko vstopi, nejavljena, s šalom in klobukom v roM stara dama. Njeni lasje so bili beli, čelo bledo, in njene oči, okoli katerih je zarisala starost globoke gube, so prepravljale solze, da jih ni bilo videti. „Ah, gospod," pravi, „ah, gospod, kakšna nesreča! O, da, tudi jaz umrjem, da, čisto gotovo umrjem tudi jaz." In omahnivši na stol, stoječ poleg vrat, zaplaka na glas. Sluge stoje na pragu in si ne upajo stopiti bližje. Samo slugo starega gospoda Noirtierja pogledajo, ki je tudi slišal šum in pribiti ta hip. Villefort se dvigne in plane k svoji tašči, kajti bila je ona. „0 moj Bog, kaj pa se vam je zgodilo, milostiva?" vpraša. „Kakšna nesreča vas je tako pretresla, in zakaj vas ne spremlja gospod de Saint-Meran ?" „Ker je mrtev,* pravi stara markiza vsa omamljena. Villefort se opoteče in sklene svoje roke. »Mrtev!...« zajeclja. „Mrtev tako... naenkrat?" „Pred osmimi dnevi," nadaljuje gospa de Saint-Meran, „sva po obedu skupaj sedla v voz. Moj soprog je bil nekaj dnij sem bolehen, toda misel, da bode videl svojo ljubljeno Va-lentino, mu je dajala pogum, da je potoval kljub svojim bolečinam. Približno šest ur od Marseilla je zavžil svoje navadne pastirje, na kar jo spal tako dolgo, da se mi je zdelo nenaravno; vendar ga nisem zbudila. Tedaj se mi je zazdelo, da postaja njegov obraz bolj in bolj rdeč, da bijejo njegove žile močneje kakor navadno. Postalo je temno, in ničesar več nisem videla. Naenkrat se mu izvye krik, trgajoč srce, kakor Človeku, ki trpi v sanjah. In glava mu šiloma omahne nazaj. Vsa zme- dena pokličem komornika, ustavim postiljona, budim svojega1 moža, mu dam vdihavat soli, toda zastonj... bil je mrtev, in z-njegovim truplom f^ni dospela v Aix." Villefort stoji nekaj časa kakor okamenel. »Gotovo ste takoj poklicali zdravnika?" pravi nato. »Takoj, toda, kakor sem že rekla, je bilo prepozno." „Gotovo: toda zdravnik bi bil lahko spoznal, za katero boleznijo je umrl ubogi marki." Moj Bog, da, gospod, saj mi je povedal; zdelo se je, da je mrtvoud/ „In kaj ste storili potem?" Gospod de Samt-Mčran je vedno gojil željo, če umrje daleč od Parisa, da bi ga prepeljali v rodbinsko rakev. Truplo sem torej dala prepeljati in mislim, da kmalu dospe v Pariš." „0 moj Bog, uboga mati!" pravi Villefort. „Take skbi po takem vdarcu, in to v naši starosti 1" „Bog mi je dal moč, da sem prenesla vse to. Ah, dobro vem, da bi ubogi marki storil za me to, kar moram žalibog jaz storiti zanj. Todazdej je moja moč pri koncu... nemogoče mi je jokati... Pravijo, da se solze v starosti posuše; toda zdi se mi, da bi moral imeti človek tem več solz, čim več trpi. — Kje je Valentina, gospod? Saj sva prišla, da bi videla Valentino." Villefortu se je zdelo kruto, da bi povedal svoji tašči, da je njena unukinja na balu; zato ji pove, da je šla s svojo mačeho z doma in da jo da takoj poklicati. »Takoj, da, gospod," pravi stara dama, „da, prosim vas takoj." Villefort ponudi markizi svojo roko in jo odpelje v njeno sobo. »Odpočijte si, ljuba mati," pravi. Pri teh besedah dvigne gospa de Saint-Meran svoj pogled in ko vidi pred seboj moža, spominjajočega jo njene tako iskreno ljubljene hčerke, ki je oživela za njo v Valentini, jo zadene beseda mati tako bridko, da pade pred stolom na kolena, zaplaka in skrije svoj obraz v blazino. Villefort jo priporoči skrbi žensk, dočim se vrne star Barrois ves zmeden k svojemu gospodarju, kajti ni svtari, ki bi prestrašila starce tako zelo, kakor če jih zapusti smrt za trenotek, da si izbere prej še drugo žrtev. In ko njegova tašča kleči Še vedno in moli iz dna svojega srca, si naroči kraljev prokurator voz ter se odpelje po ženo in hčerko. In na pragu dvorane se prikaže tako bled, da priteče Valentina k njemu in vsklikne: „0 oče, zgodila se je kaka nesreča!" »Tvoja dobra babica je prišla, Valentina," pravi gospod Villefort. „In moj ded?" vpraša deklica trepetaje. Gospod Villefort ne odgovori in ponudi svoji hčerki roko. Bilo je čas: Valentina se opoteče, gospa Villefort jo opre, in odpeljeta jo v voz. „ Čudno!" pravi gospa Villefort. „Kdo bi bil slutil kaj takega?" In žalost te rodbine je legla kakor črn pajčolan na ostali v-1 dotlej tako sijajne veselice. — Barrois počaka Valentino na stopnicah. „Gospod Noirtier želi govoriti z vami še nocoj," pravi čisto tiho. ,. Povejte mu, da ugodim njegovi želji takoj, ko zapustim svojo ljubo babico," rau odgovori Valentina. Ta nežna, glob-rcčutna deklica je razumela, da mora zdaj posetiti svojo pivo skrb gospej de Saint-Meran. Valentina najde svojo babico v postelji. Nemi objemi, bolestno ihtenje, pretrgani vzdihljeji, vroče solze, to je vse, kar se da poročati o tem svidenju, pri katerem je gospa Villefort, oprta na roko svojega moža, vsaj navidezno kazala največje sočutje za ubogo vdovo. Naenkrat zašepeče svojemu možu : „Z vašim dovoljenjem odidem, kajti zdi se, da moja prisotnost bolest vaše tašče še pomnožuje." Gospa de Saint-Mšran jo sliši. Priloga Jote" it. ti z dne 17. fcbruvarija 1006 moramo tudi in to z vsemi močmi skupno delovati, ne le da se taki nedostatki in bibe v vzgoji otrok ne ponavljajo, temveč da se oro popolnoma odpravijo. To je sicer jako težavna naloga. Zatorej gospoda moja, na noge, posla na tem polju imamo dovolj. Svetoval bi torej, da se v ta namen sklicujeti po namenu društvenih pravil vsaj dve glavni skupščini na leto in dolžnost odbora, naj bo ta, da se vpeljejo predavanja in raz-motrivanja o "načinu Vzgojevanja malih otro-člčev. In za taka predavanja bi bil' gotovo najsposobnejši naš gospod podpredsednik A. Vrtovee! ,.—._. Tudi druge osebe in matere izven odbora naj si postavijo to nalogo in le želeti bi bilo, da predložijo take predloge in nasvete novemu odboru v pretres. (Konec prih.) Domače in razne nouice. Poroke, - Danes se je poročil gospod Alojzij Maser a, c. kr. sodni pristav v Kanalu, z gospodično Pavlo Pečenko v o, hčerko gospoda A. 1. Pečenka, veletržca v Gorici. Vse najbolje! V ponedeljek se poroči gospod Drago lira t i na. učitelj v Velikih Žabljah na Vipavskem, z gospodično Anico C r n i g o j e v o. Mnogo sreče! V pouedeljek se poroči gospod Avgust (,'ejan, c. kr. davčni pristav v Gorici, /. gospodično Zoro pl. L o k a t e 1 i j e v o iz Vrtojoe. Naše častitke! !0. t. m. se je poročil gospod Vladimir J a no vski, knjigovodja pri tuk. „ Trgovski obrtni zadrugi", z gospodično Hermiuo Pe-čarj ev o iz Gorice. Mozkemu zboru pevskega in glasbenega društva je daroval g. Franjo Ferfila 10 kron, ker se ni mogel udeležiti pevskega večera dnu 10. t. ni. -• Gosp. prof. Ferd. Seidi je daroval r> K kot preplačilo. Prvi izlet .Soške ptdrutntce slovenskega planinskega društva, odsek Gorica1', je vspel povoljno. število izletnikov i/, mesta samega ali St. Mavra sicer ni bilo veliko, bržkone zavoljo predidn-čega dijaškega plesa in pevskega večera glasbenega društva. Izletniki prejeli so po zaupniku soške podružnice spominsko knjigo pri krčmarju Poljaku v St. Mavi^. Že gredoč po solkanski resii videlo se je plapolati slovensko trobojnico na razvalinah sv. Valentina. par prvič, odkar stoji. - Vreme ni bilo posebno ugodno, ker je pihal ostri severni veter, ki je ozračje zatemneva! proti Italiji ter piisiaujal čez trnovski gozd in Nanos ..zastaveu. Veudar bilo je tta vrhu precej živo. Težko, da je ke-daj vrli sv. Valentina nosil toliko obiskovalcev na enkrat. Izletnike spremljal je od Št. Mavra naprej posestnik Ivan Bensa f.t. I.'!., ki je prevzel tudi skrb za varstvo kažipotov in spominske knjige, in mi katerega se je obračati za evemueliM- informacije. Na vidnem kraju zida se je pribila pušice. za >pondnsko knjigo. I/branim izletnikom se ji* prečital iskren pozdrav tajnika soške podružnice, kite ula>i: Tolmin, »*». \\. T.«nI. Porumaj. knjiga, doli na vrh sv. Valentina in ne>i i>krene pozdrave ljubljenim št. Mav»ti. spominska knjiga, naj >e napolnijo z mnogoštevilnimi imeni vrlih sinov matere Slave, ki ljubijo milo domovino in prihajajo občudovat njpn cvet. krasne na5o gore. Ime poleg imena, odličnjak poleg .»iromaka naj priča bratom in tujcu o neugasljivi naši ljubezni in aeomajani zvestobi do drage, prelepe na^e domovine! Planinski pozdrav vsem p. n. udeležencem prvega i/leta goriškega odseka >o>ke podružnice pošilja udani Ant. Kutin, t č. tajnik soške, podmž. Na to pozdrav v spominski knjigi ozdrav-lja zaupnik soške podružnice za Gorico takole : V Gorici, 11. febr. lUOt>. Vsa gorka ljubezen narodnega učitelja in planinca odseva iz Našega iskrenega pozdrava! V mali družbi goriških izletnikov in Št. Mavercev prevzemamo 7. ono radostjo, ki navdaja človeka v božji priredi in srčni družbi, to knjigo, namenjeno le. ljudem prostega srca in čilega telesa. Naj čita vsakdo na solnčufm vrhn Sv. Valentina Vaše lepe besede, o)V?ft-';.-\ naj si z radostjo bogato ravan in vrtnata brda v podnožju, ponosni vrh našega TriglavA mimo svetišča Sv. Gore, divni rob Krna in mogočno skupino Ka-ninsko z Viškogoro, v ozadju na Se slovenskem Korotanu dolgi niz hribov, ki se izpod Kanina izgublja v š e slovensko Italijo, temne gozdnate gore Trnovske planote, zeleno Vi- pavo in bistro hči planin "našo Sočo ter vs-klikni z zanosom: »Slovenski svet ti si kra-san, kak poln nebeške si milobe, ti poln največje si lepote, Ti biser meni vse zemlje !a Dr. H. Turna kot zaupnik soške podr. za Gorico. -¦- V spominsi.) knjigo vpisalo Se je potom 12 izletnikov in IG domačinov. Razgled, kakor rečeno, bil ig.„vsled neugodnega vremena jako omejen. Triglav kazal je le vrh iz meglenega pasti. Krnska in Kaninska skupina ste bili pa popolnoma vidni. Med Velikim vrhom (Rom-bon) in Vrato, ki odpade od Krna, vidna je bila v ozadju tudi Krnica in »Konjska škr-bina". Vidna je bilo za ,,Črneljsko špico", „ Viška gora", „Divja koza" in „Koštrun" na Koroškem Po kratkem odmoru na vrhu se je vsa goriška družba odpravila domu čez Pevmo ter jej gotovo ta prvi izlet ostane v dobrem in veselem spominu. Pevsko inrglasben0 društvo ima priliko pridobiti izbornega pevca baritona. Dotičnik je sposoben za službe hišnika. Narodna dmstva^ki bi utegnila rabiti zanesljivega človeka za^tak posel, se opozarjajo tem potom na to ter vabijo, da se pri oddajanji slnžeb obrnejo poprej za informacije na društvo. Neredne poslovanje na zemljiškoknjižnem uradu. •- Ze pred večimi tedni so se oglasile v našem uredništvu jazne stranke ter nas naprosile, naj bi dvignili svoj glas proti temu, da je treba čakati že kar cele mesece,"predno se rešijo njih zadeve pri više imenovanem uradu ter pridejo ljudje tako do težko pričakovanega izplačila posojil itd. No, mislili smo, da je to le začasno zlo in da se mu kmalu opomore, toda na nove pritožbe smo se sami uverili, da je postalo zlo že kronično. Pred gromadami aktov in sicer pred gro-madnmi, ki se vsak dan kopičijo više in više, sedita dva uboga uradnika, ki ne vesta, kje bi pričela. Mi vemo, kako je in kje so krivci ter ne dolžimo gospoda dvornega svetnika, ki bi gotovo rad pomagal, če bi mogel, a čudimo se, da ima država milijone in milijone za topove in puške, kakih borih mesečnih 70 kron za dva robotnika, (ker to so ti ubogi pomožni uradniki) pa nima in navaja celo kot vzrok mizeriji „p o m a n j k a n j e s re d e t e v". V imenu našega kmeta »žhtevamo, da se ga postreže za njegove težko prislužene groše vsuj tam, kjer najteže občuti že umazano sko-parjenje z njegovim deuarj m. Upamo, da te naše besede ne bodo zaman, ker sicer postrežemo mi odgovornim činiteljem z še vse drugačnim poprom, da se odpomore temu -— škandalu. \l Tolmina. - Darovali so dalje za zastavo Narodu«- Čitalnice v Tolminu: g. dr. Dudolf Gruntar, odvetnik v Tolminu, f>0 K, g. Andrej Kavčič, L-ostilničar in trgovec Zalogom, 10 K, g. Anton Vuga, gostilničar in posestnik, Sv. Lucija. T) K, g. Ivan l.uznik, gostilničar in po?e>tnik v Poljubinju, -1 K. Iskrena hvala vsem blagim darovalcem! \ Podpisani sprejema hvaležno i nadalje prosto-I voljne doneske za zastavo. Andrej Vrtovee. ftapiS natečaja. Razpisuje se natečaj pisarniškega vajenca pri deželnem hipotečnem kreditnem zavodu. Prosilci za to mesto morajo dokazati, da posedujejo zmožnosti, o katerih je govor v službenem pravilniku. V tem pogledu podeljujeta tozadevna podrobna pojasnila ob uradnih urah deželni odbor in deželni hi-potečni kreditni zavod. Opaža se, da se zahteva glede študij dokaz, da so dovršili prosilci z dobrim uspehom nižjo srednjo šolo in da so zmožni deželnih jezikov. Pravilno opremljene prošnje naj se predložijo deželnemu odboru do vštevno !.">. marcija 1000. — Deželni odbor. Za ^Sokolski dO«" V Prračlnl dalje darovali: Gg. Ivan Doplihar, posestnik ZaloSČe, prvi obrok K in. TIrih Golja, posestnik Dornberg, prvi obrok K 2, N. N., Dornberg K 2, Va-troslav Hoiz, zastopnik banke Slavije v Ljubljani K 10, Jakob Rojic, učitelj na Gradišču, II. obrok K 7, Ivan Gleščič, gostilna „Kike-rikr v Gorici K 10, Vekoslav Spinčič, drž. in dež. poslanec na Dunaju K 20, Ženska 1)0-družnica sv. C. M. v Prvačini I obrok K 50, ..Paljki" pri Petelinčku 2 K. „Y0jSka bo!" — Tako bojevitega lista, kakor je ljubljanski BSlovenec", ni v Avstriji. Dan na dan fantazira o vojski. Na piki ima posebno Italijo, in ker je naša dežela obmejna, igra v tej „Slovenčevi' vojski precejšnjo ulogo vedno tudi naša dežela. (Je krene tukajšnji pešpolk make doli v furlansko nižino sedaj ob lepih dneh ter se približa meji, pa se že tresejo zlasti po ,Slovencu", da bo vojska 1 Zadnjič je »Slovenec" opisaval »napeto razmerje1- Italije pa že tako, da seje pričakovalo, da zapoje po nižini in po obmejnih hribih bojna tromba najkasneje tekom štirinajstih dnij. V deželi imamo nekaj več vojaštva. Če krene par častnikov proti meji, če se ustavijo v kaki gorski vasi ter delajo risbe in merijo, so to ogleduhi, seveda iz Italije; preoblečeni laški oficirji! Morda je res, da se je bil kdo pritihotapil k zgradbi alpske železnice, ali tako pretiravati, ka*kor dela ^Slovenec", je pa vendarle prebedasto. Čemu vznemirjati ljudi, ko ni za to nobenega pravega povoda. Lovci, ki so nastanjeni v, Tolminu, Kanalu in Gradišču ob Soči, bodo pač hodili vedno ob meji. Saj s>o za to tu, in če krenejo par uric navkreber, pa so ob laški meji. Če se bo vsak tak korak smatral za korak k vojski, potem bi morali živeti v večni vojski! — Lani So tudi pisarili take neumnosti. Če ima priti kak brigadir in-špicirat v Gorico ter napravi artilerija n. piv vajo na Sveto goro — alo pa je nov znak vojske tu! — V časih so nekateri ljudje preplašeni poslušali take govore, sedaj pa so mirni ter se smejejo na račun bojevitega »Slovenca", če ga le dobijo kje v roke. — Sedaj pripoveduje „Slovenec", da je hodil neki preoblečeni laški nadporočnik po obmejnih Brdih ter risal in risal — pa nikdo ni nastopil proti njemu. Morda je bil ta kak častnik iz Gradišča ali kak drugi, in če je govoril laško (morda za silo priučeno), ni nič čudnega. Kdor pri. pozna ta košček zemlje od Gradišča do meje v Brdih, bo vedel, da je nekaj nemogočega, da bi se mogel kar tako prosto gibati tuj vohun v avstrijski uniformi tam okoli! In celo kar 14 dnij! To je laž, kar pravi ^Slovenec". Priporočamo mu več opreznosti pri takih »bojnih poročilih". ¦•-- Ni treba dražiti in vznemirjati ljudi brez potrebe! Premeščen je avskuitant g. i. SimčU iz Gorice k deželni sodniji v Trstu. Srebrno poroko bo obhajal v ponedeljek znani tobakarnar in razprodajalec listov gosp. Selnvarz v Šolski ulici v Gorici. Fr. Ondfiček V fiorld. — V torek dne 20. februarja 100(5. priredi ob H. uri zvečer v gle-dališčni dvorani jedini koncert c. in kr. komorni virtuoz Fr. Ondfiček s sodelovanjem pianist-g. Josipa Kamera, in orkestra c. kr. pešpolka štev. 47. pod osebnim vodstvom kapelnika g. R. pl. Benczurja. Vspored: 1. Weber C. M. pl., Ouverture vladarja duhov, orkester c. kr. pešp. 2. Beethoven pl. L., koncert za gosli z orkestrom, Fr. Ondfiček. 3. VVeber C. M. pl., koncertni komad op. 70 F. Moli, glasovir z orkestrom, Josip Famera. 4. a) Suk-Ondfiček, elegija, b) Ondfiček Fr., scherzo capriecioso, Fr. Ondfiček. 5. Laub, Poloneza, Fr. Ondfiček. Cena sedežem: I.-IV. vrsta (z vstopnino vred) K 4. — V.-VIII. vrsta (z vstopnino vred) K ;Y~- IX.-XH. vrsta (z vstopnino vred) K 2'— Stranski sedeži levo in desno K 4"— in K 3'—, stojišča 1 K. Vstopnice se razprodajajo v knjigarni VVokulat v Rašteljn in na dan koncerta pri blagajni. Laško-nemškl lepaki za Ondfičkov koncert. Lepaki so še vedno le laški in nemški. To je veliko žaljenje Slovencev v mestu, in tega ža-ljeuja se moramo otresti. Ker je 1'uicert v gledaliSčni dvorani, morda vodstvo gledališča ne dopusti slovenskih lepakov l Toda Slovenci se moramo končno pri takih rečeh postaviti kategorično na stališče: Kjer se prezira naš jezik, tje ne gremo! Le po tej poti kap dosežemo. —- Listki z vsporedom so izdani tudi v slovenskem jeziku, zahtevamo pa tudi slovenske lepake! Podružnica slov. plan. društva v Ajdovščini priredi dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu »Šapla" predavanje. Referat: »Trnov-ska planota in nj eni trije najlepši razgledi". Po predavanju se vrši prosta zabava. Vabljeni so vsi udje in prijatelji planinstva. Umrl je v Gorici 12 letni H. Kodermac, dijak v drugem razredu na tukajšnjem gimnaziju. Laiki delavec iz Italije streljal i revolverjem na steianske delavce. — Dne: 21. jan. 1.1. sta bili v Vidmarjevi gostilni v Čvetrožu v rihemberški občini dve družbi delavcev: laški iz Italije in Slovenci in Hrvatje. Spočetka je bil mir, potem je prišlo do nekega prerekanja, in bati se je bilo, da pride do pretepa. Slovanski delavci so se radi tega, da se prepreči pretep ter da ne pride do nikake nesreče, umaknili v kuhinjo Lahi so drli za njimL Dalmatinec Podluk jim je zaprl vrata pred nosom, da bi tako preprečil spopad. To pa je vročekrvilo 27 letnega Kajetana Sarra iz kraja Bagno v provin-ciji d'Aquila v Italiji, • (Ja je potegnil svoj revolver ter sprožil petkrat. Pobil je tako šipe iti Dalmatinea Podluka je ranil na desni roki. 15. t. m. se je Vršila pred tukajšnjo okrožno sodnijo razprava proti omenjenemu Lahu. Obsojen je bil na 10 mescev težke ječe s postom vsak mesec; ko prestane kazen, pošljejo tega nevarnega Človeka domov v Italijo. Sokolova maškerada ..Narobe svet", — še dober teden in pustni torek je bil. Ker je naš da-lekojavni aparat vprežen par dni izključno v voz mestnega pustnega prometa, opozarjamo tira potem sirom tega in unega sveta vse, da se nikakor ne bode vpoštevalo prijav, katere bi morda dospele na naš biro po 27. t. m. Torej pozor! — Pooblaščeni smo, da objavimo zadnji markonojav, iznščen baje lastnoročno od uže prijavljenega samodržca absolutne republike narobesvetske. Evo ga: „Več teme, da bo elektrika bolje svetila". (Pa ne da bi tam morda svetili s temo! Op. dobrodušnega stavca.) Nadalje: „Sprejmite moje odposlance kakor hočete; čim bolj narobe, timbolje". Kot zadnjo vest Vam sporočamo na zadnje — morala bi seveda stati na prvem mestu, pa pri tem „drenju" ni Čuda, da.se tudi nam pripeti kaj narobega - - da se je prijavil neki vesel hipo-honder, ki zna žalostne vriskati, se joče in smeje, baje vse naenkrat. —- Kedo bi si mislil, da so še taki ljudje na svetu.* Nad dijaškim koncertom se spodtika farovška „L' Eco", češ, če je res, da je bil ples v Čitalnici ter da so plesali dijaki z gimnazija in realke s kandidatinjami. In v petek se je to godilo! čudi se, kako je moglo dati ravnateljstvo na gimnaziju in realki dovoljenje za to in istotako odbor Čitalnice. — „L'Ecou govori le o plesu, da je bil koncert, je pa n a-menoma zamolčala. Koncert je bil, draga „L'.Eco% lep koncert, kar kaže, da je v tej mladini mnogo zdravega zrna in veselja po vsestranski izobrazbi. Dijaki so se učili peti, tamburati, igro se uprizorili lepo je uspel koncert, in vse je bilo veselo tega koncerta. Po koncertu pa je bil ples, dostojen ples, nad katerim se nima nikdo nič spodtikati. Se pač vidi, da tiči „L" Eco" še v srednjeveških nazorih, drugi pa so za to, da naj so tudi mladina giblje, seveda v primernih mejah, in ti imajo pravi — Da je bila vsa prireditev strogo nadzorovana in taka, da se ni nič spodtikati nad njo, za to pa jamči čez in čez ime g. pokrovitelja. — „L'Eco" naj išče spodtikljajev nad Lahi, Slovence pa naj pusti v miru. Kako sleparsko lovi »Primorski Ust" naročnike. — Matevž Turnar -v Tržiču na Kranjskem je naročnik „Primorca". Poslal je znesek 3 K 20 v (celoletna naročnina) na naslov »Primorca", Gosposka ulica Št. 7. v Gorici. Nakaznico pa je dobil v roke „ Primorski List", pobral denar ;~ *>oslal Turnarju »Prisniojenca". Da je priš! nakaznica pomotoma v roke uprave „Prim. lista", ni tako čudno, ker dobivata »Primorec" in „Prim. list" pošiljatve pri istem poštnem uradu v Gosposki ulici, čudno pa je že, da niso oddali nakaznice na pravi nas!ov ter da so dvignili denar, ki ue tiče njim; potem so poslali Turnarju list. Turnar se je začudil, in pisal nam in uredništvu „Prim. lista" ; temu slednjemu to, da naj izroči denar na naslov „Primorca". Pisal je pred mesecem, denarja pa sveti možje še niso dali iz rok - - dasi ne tiče njim. — Komentarja k takemu nečednomu početju ne pišemo, povemo le, da storimo vse korake, ki se nam zde v tem pogledu potrebni. Suknjo je hotel Ukrasti na dvorišču gostilne v Attemsovi palači na Kornu neki Jos. Kavčič z Gradišča M. Berlotu iz Deskel. Kavčič je tekel, pa so ga prijeli ter izročili redarjem. V tovarni v Ameriki ponesrečil. — iz Sirakuze v Severni Ameriki nam poročajo, da se je opekel dne" 4. t. m. v tovarni sode po obrazu Ivan Bizjak, domfa. iz Gabrij pri Ajdovščini. Prihitel mu je takoj zdravnik na pomoč, na kar so ga odvedli na zdravniško postajo. Upajo, da ozdravi. Suknjo je Ukradel nekdo služniku Jos. Cejnu pri g. Englu v ulici Soškega mosta. Ker je Ukradel liro nekemu Basu v Dorn-berguje bil obsojen 16 letni F. Pahor na 14 dnij v ječo. Poneverll Je nekaj denarja neki TJ. Panferaj, uslužbenec pri Steinerju v Gosposki ulici. Za to so ga aretirali. Baje je hotel bežati tez mejo. Brez uzroka baje je pretepel in oklofutal E. Čufarin zidarja Iz. Barborina iz Italije, ko je ta stopil iz Murovčeve gostilne v Korenski ulici. Barborin je naznanil napadalca policiji. Cigana aretirali. — Policija je aretirala 17 letnega A. Hudoroviča, ker je na sumu, da je okradel trgovino Hiltbrunerjevo v Stračicah, o čemur smo svoj čas poročali. 12 letni deček ušel i doma. ~ 12 >tni Leonardo Lorenzini iz Špilimberga v Italiji je 3 bil ušel od doma ter je prišel v Gorico. Tu so ga našli redarji. Dečka so že poslali domov. Driifll Izlet planince«. — Sporazumno z izletniki na goro sv, Valentina določil se je prihodnji izlet na vrh Sv. Mihaela 277 m (nad Kubijami) v nedeljo 18. t. m. Zbirališče na kolodvoru južne železnice od l3/4 naprej. Plesni venčeh priredi veselični odbor v Mirnu dne 26. februvarja 1906. v. veliki dvorani gosp. I. Mannolja. Vstopnina 2 K. Dame proste. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstop dovoljen le vabljenim. — Svira vojaški orkester. O roparjih na Francoskem govori „Prismojenec.K Pri tem nesramno laže, kakor po navadi brez laži ne more izhajati. Na Francoskem popisujejo cerkveno premoženje, ker je, kakor znano, sprejet zakon za ločitev cerkve od države. Fana-tizirana nižja duhovščina pa hujska ljudi, kljubu temu, da papež obsoja zoperstav-Ijanje in istotako višji francoski škofje, pri tem popisovanju, in tako prihaja do spopadov, pri katerih jo skupi tudi kak posvečeni izpri-jenec, da je obsojen v luknjo, ker na Francoskem nimajo povsodi zbemelei take sreče kakor v Avstriji. Radi tega govori „ Prismojene^ o — roparjih in o liberalcih in brezverskih poslancih! — Ločitev cerkve od države, .ia Francoskem bo prava sreča za ljudstvo, ker odpadejo državi velikanske svote za duhovščino. Cerkev se lahko organizuje po svoje, cerkve v resnici noče nikdo zatreti. -*- Njim gre le za bisago, in kadar gre za bisago, so strašno občutljivi, celo o roparjih govorijo! — Da se niso francoski duhovniki nikamor utikali, to je tudi laž. Zastrupljali so celo armado — v svojih šolah in raznih drugih napravah so imeli razvito čudovito široko polje v svoje svrhe. — Sicer se pa še o teh ^roparjih" pošteno pomenimo, da bodo vedeli ljudlje, kje so resnični roparji! Narodni Čitalnica v Kanalu vabi na veselico, katero priredi v nedeljo 18. februvarja 1906. v salom? hotela „Pri zlatem levu". Začetek veselice točno ob 8. uri zvečer. Vspored: 1. H. Volarič: „ Slovenca dom" inožki zbor. 2. „Luknja v namiznem prtu" šaloigra v enem dejanju. 3. Ig. Hladnik: „ Vesela pevka" ženski zbor s spremljevanjem glasovirja. 4. Jaka Stoka: „Trije tički", burka v dveh dejanjih. 5. Avg. Leban: „31adka kislica", šaljiva polka, mešan zbor. Med posameznimi "točkami svira godba. Kratek odmor. Ples. Pevsko-tamburaško društvo »Štandrež" v Št. Andražu priredi dne 22. aprila t. 1. svojo prvo veselico. Bralno kmetijsko društvo »Lijak" na Vopkem priredi v nedeljo dne 18. februvarja 1906. plesno veselico. Začetek plesa ob 4. popoldne do 1. ure popolnoči. — Odbor. Dve Uradniški mesti razpisuje deželni odbor: pri dež. odboru samem jedno, drugo pri dež. hipotečni banki. Ali prideta na ti dve mesti zopet dva Laha ?! —Pričakujemo, da deželna odbornika storita svojo dolžnost. Pevsko in tamburaško društvo ;,Podgora" v Pod- gori bode imelo v soboto dne 24. februvarja t. 1. svoj redni občni zbor v društvenih prostorih. Začetek ob 7V, uri zvečer. Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo blagajnika..3. Poročilo tajnika. 4. Volitev odbora. 5. Volitev dveh pregledovalcev računov. 6. Slučajni predlogi. V slučaju, da se ne odzove zadostno število članov, se bode volilo pol ure pozneje ne glede na število istih. Odbor. Iz GrelČ nam poročajo, da je zapustil kaplan Franke, ki je odšel v Štjak za kurata, tam najboljši spomin. Občinarji ga hvalijo, da je bil dober gospod, ki ni trosil ne hujskanj ne razburjenja v občini ter se le redko utikal v politiko. Prišel je nov kaplan Vodopivec iz Kamenj, katerega so prav lepo sprejeli, pričakujejo pa tudi, da bo dober, tako da bosta mir in ljubezen v občini, potem si bodo vsi prijatelji. Bralno In pevsko društvo „Zora" v Kostanjevici priredi društveni ples dn6 25. februvarja 1906. v prostorih gosp. Fr. Trampuž štev. 34. Vstopnina 4 krone. Začetek točno ob 3!/2 uri popoldne Pri plesu svira „Sokolska godba" iz Prvačine. Na obilno udeležbo vabi odbor. BrainO-peVSkO društvo V Gabrljah pri Ajdovščini priredi dne 18. t. m. v čitalniški sobi pustni ples za ude in povabljene goste. Pri plesu udarjajo tamburaši iz Dornborga. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Ponever|en|e na pošti v Srpeniol. ¦— Prišli so na sled poneverjenju na pošti v Srpeiiici, ka-; tero je zakrivil uradnik J. Znaša okoli 3500 K. J. so zaprli. Sla&O jO prišlo v Šolski ulici 58 letni Vik. Buzzi. Na pomoč jej je priskočil mestni redar Tiberio z nekaterimi drugimi. Spremil jo je domov v IV. nadstropje št. 17. na Travniku, kjer prebiva v revščini z neko nad 90 let staro ženo. Slabost jej je provzročila najbrže lakota. Zaprli SO 17-letno Al. Černic i?. Št. Petra, ker je na sumu, da je ukradla Al. Dročevi več dragocenosti v znesku 140 K. — Zaprli so 58-letnega Jos. Krivca od Sv. Lucije, ker je v Kraljevi gostilni na Kornu jedel in pil pa nič plačal. Ta Krivec je povedal, da je našel na poti iz Plavij v Solkan svršnik, rokavice, klobuk in žepno ruto. Šel je s tem v neko kavarno ter tam vse zastavil, ker ni imel denarja, da bi plačal. — Policija je prijela 13-letnega postopača G. Ciap iz Italije, ker ga išče sodnija radi raznih tatvin. — V zapore so odvedli 43-letnega Jos. Kacina, ki se je delal čotastega, da je lažje beračil. Odprti lekarni, — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kiirner. Poncčna služba v lekarnah. — v času od 18. do 25. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Pontoni-Kiirner. Hiša z njivo, travnikom in tremi deleži gozda na Ajševici Št. 41. (t!k za ŠOiO, poleg posestva g. Leopolda Bolka) — se proda po zmerni ceui. Ponudniki naj se oglase pri gospodarju. ? Protin reumafične bolezni ¦ jedi no le z Zoltanovim mazilom. Steklenica 2 kroni, več poštnina. So dobiva v vseli U>1carn»h. Poštna razpošiljal: lekarna Zollan Budimpešta. Razgled po svetu. Državni Zbor. — Vsenemci so bili stavili nujni predlog glede delitve avstroogrske armade. Predlog je utemeljeval Stein, ki je vpletal v svoj govor tudi cesarja. Proti vsenem-škemu predlogu je govoril posl. grof Stern-berg, ki je rekel, da se stoletne vezi z Ogrsko, ne dajo raztrgati kakor košček papirja. Rekel je, da je naša država, ki je nekdaj vladala svet, zadnja leta neizmerno globoko padla. Vsenemška nevolja se mu zdi umljiva, kaj naj tudi Nemci pričakujejo v tej slabo upravljani državi. Vsenemci so po njegovi definiciji produkt centralnega kretinizma. Potem je nadaljeval, opetovano prekinjen in posvarjen po predsedniku: „ Sedanj a bolezen Avstrije je samo akutna. Že jutri jo lahko ozdravimo. Na Avstrijo cesarja Franca Jožefa ne veruje dandanes noben človek več. V Avstriji ga ni človeka, ki bi veroval v to propadajočo Avstrijo. Gre se za to, da ne pustimo te svete, stare, lepe Avstrije vreči tja enemu človeku. Nismo 76 let stari, nismo tako stari, da bi mogli že jutri iti v grob. Jutri že lahko država ozdravi, to je v božjem sklepu. Toda državo moramo rešiti. Prosimo boga, da nas reši našega zla!" (Predsednik ga je posvaril s povzdignjenim glasom.) Takoj se je vzdignil tudi ministerski predsednik baron Gautsch ter ogorčeno zavračal take neparlamentarne napade. Nujnost je bila odklonjena. Zbornica je 15. t. m. nadaljevala razpravo o rekrutni predlogi. Govoril je minister za deželno brambo Schonaieh. V svojem govoru je minister izrazil nado, da vsprejme zbornica vzlic visokim političnim valovom rekrutno predlogo. Minister je obljubil, da se čim prej reši jezikovno vprašanje pri orožništvu in sicer na način, da bo odgovarjal faktičnim potrebam., Naglašal je potrebo, da se gojenci vojaških izobraževališč priuče drugemu deželnemu jeziku ter je izjavil, da velja za polkovni jezik pravilo, namreč, ako 20 odstotkov, to je.800 mož premakljivega stanja polka govori kak jezik, velja isti kakor polkovni jezik. Neavstrijsko bi bilo, ako bi se poslalo v vojno polk, v katerem se 800 mož ne more sporazumeti s svojimi Častniki. Za armado ne obstoja narodno vprašanje. Duh, ki vlada v armadi, je,nastal tekom stoletij ter se je vtrdil v armadi. Ne- varen zamore biti biti le en dvom, to je, ako bomo kos možnemu nasprotniku, zato smatra mluistrr kakor svojo dolžnost, da jasno in odkrito izjavi, da, dočim so vse druge države spopolnile svojo vojsko in mornarico, obstoja pri nas sicer novi model za topove in velik izvrsten načrt za brodovje, toda zato potrebnih denarnih tirjatev ni možno likvidirati. Naša najvažneja naloga naj bo, da rešimo vprašanje armade in moznarice. Konečno je minister prosil, naj zbornica vsprejme predlogo in naj skrbi, da se pomnoži in razvije vojska in mornarica. Ogrski državpi Zbor je sklican na dan 19. t. m. Isti dan bo ta državni zbor razpuščen. Ogrski ministerski predsednik Fejervarv je prinesel z Dunaja dotični cesarjevi lastnoročni pismi. Ob jednem se izda kraljevski manifest na narod. : Pričakovati je v ponedeljek v Budimpešti velike demonstracije. Modra odredbi tržaškega namestništva. — u«i- teljstvo tržaških državnih ljudskih šol je stavilo na namestništvo predlog, naj se k prvim razredom odpro nove paralelke, ali pa naj se Število otrok kolikor mogoče zniža. Ta predlog je učiteljstvo utemeljilo s tem, da so učni uspehi zaradi neznanja učnega jezika (nemškega) razmeroma slabi. Ta predlog je pa namestništvo zavrnilo ter odredilo, da naj se onim učencem, ki pokažejo v L razredu popolno nesposobnost za nemški pouk, zabrani ponavljanje prvega razreda ter se jim ukaže iti v šole, primerne njihovemu materinskemu jeziku! Izvrstno ! Vprašanje nastane le, kam naj tržaški Slovenci, ki kot avstrijski državljani morajo pošiljati otroke v šolo in plačevati davke v ta namen, pošiljajo svojo šolsko deco 't Kje naj iščejo šole, ki je primerna materinskemu jeziku njihovih otrok 'i Vidi se pri tem, da vladajoča gospoda v Trstu ošabno prezira tisoče Slovencev, kot bi sploh ne eksi-stirali. Podi njihove otroke v šole, primerne njihovemu materinskemu jeziku, a jim ne da nobenih slovenskih šol! Sicer so pa tržaške državne Ijndske šole pedagogiški nesmisel, ako jih normalno razvit otrok samo zaradi učnega jezika ne more obiskovati s pridom. To niso šole za občno izobrazbo, ampak le ponemče-valnice nenemških narodov ob Adriji. Dramati6no društvo V Trstu priredi jutri predstavo burke s petjem v 4 dejanjih „ Šivilja". Umrl je pri Sv. Ivanu v Trstu g. Jos, Pnmk, oče g. Jos. Prunka, voditelja tilijalke c. kr. koresp. biroa v Trstu. Otrok padel Z Okna. — V Barkovljah pri Trstu je padel 5lA. letni sin Herman finančnega rešpieijenta Kiinzla z okna prvega nadstropja na cesto. Zlomil si je desno nogo nad kolenom. Pri 12 letih - sita življenja! — v hiši št. 181. na Vrdeli v Trstu je izpila 12 letna EHza Osternik nekoliko strupa flvsol). Namesto iti v Šolo, je šla s prilateljicami pohajat. Bala se je kazni — odtod poskus samomora. Zdravnik jej je izpral želodec -¦¦-- ko pa je bila izven nevarnosti, je rekla: Mi son stufa de viver! (Sita sem življenja!) Slov. pevsko in bralno društvo »Triglav" v Radovljici se tem potoni najiskreneje zahvaljuje slavni „Slovenski Matici" odnosno slavnemu odboru iste za blagohotno podarjene knjige v namen javne ljudske knjižnice, katera se snuje tu. Vrednost »Matičnih" knjig znaša nad 00 K ! Naj bi izgledu slavne „Matice slovenske" sledili i drugi knjižni zavodi in meceni, prijatelji ljudske prosvete! Darila v ta plemeniti namen je nasloviti na odbor društva „Triglav% darila in čč. gg. darovalce objavimo svoječasno v listih. — Odbor društva nTnglav". Konji in avtomobil. — Pred 10 leti je govoril vsakdo, da uporaba avtomobila pomeni konec konja. Ali kljubu temu raste ne le število avtomobilov, ampak tudi konj. Na pariškem trgu se prodajajo konji za 25—-30% dražje nego pred tO leti. V službi londonskega om-nibusa je bilo še pred kratkim 12000 konj, sedaj jih je nad 17000. Istotako v Parizu: prej jih je bilo 12000, sedaj 14000. Slično je tudi v drugih deželah, kar priča, da se bodo ljudje najbrže vedno posluževali konj. Strop SO je zrušil v kadetni šoli v Ino-mostu. To se je zgodilo med plesom. K sreči ni nihče ranjen. Oholi 5000 brezposelnih delavcev je demonstriralo 12. t. ni. po Londonu, Šli so po vseh glavnih delih mosta. V Hyde-parku so zahtevali v več govorih od vlade dela. Štrajk na Reki. — Na Reki Stiajkajo delavci v pristanišču. Pridružili so se jim še razni drugi delavci v gradnjah in v tovarni za luščenje riža, Štrajk je končan. A. vd. Berini GoHea, Šolska uliea št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste rajbiljših tvrdk iz Istre, Dalmacije, Moifette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K -"64, '12, 80, -'88, "96,112,120,1*36, M4, i-60,180, Z'-. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------mila in sveč.----------------- Cene zmerne* Št. r,78. natečaj. V šolskem okraju goriške okolice se razpisujejo v definitivno name§5enje: 1. mesto nadučitelja na dvorazredni-cah v Kalu, Opatjemselu in Ozeljanu; 2. mesto učitelja-voditelja na jedno-razrednici s slovenskim učnim jezikom v Ločniku; 3. mesto potovalnega učitelja za Št. Maver-Podsabotin in za Srednje - Kam-breško; 4. mesto učitelja na trorazrodnicah v Sv. Križu in Rihembergu; 5. mesto učiteljice na trorazrednfcah v Sv. Križu in Rihembergu ter na dvorasrednicah v Desklah, Kamnjah in Koz a ni. S temi službami spojeni prejemki so določeni v postavi z dne 14. janu-varja 1006. dež. zak. št. 10. Potovalna učitelja dobivata tudi potnino letnih 260 K. Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vlože z vsemi spričevali, ime-novalnimi dekreti in z dekreti o podeljenih petletninah opremljene prošnje najpozneje do vštetega dne 21. marca t. i. uradnim potom pri podpisanem okrajnem Šolskem svetu. Prepozno došle in v gornjem roku nepopolno opremljene prošnje se ne bodo upoštevale. C. kr. okrajni šolski suet o Gorici, 16. februuarja 1906. Foiilardovo svila LL »*„L&LL 1'ranko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Hennebarg v Curitiii. (2) Opravilna številka E -2937/5 ......12 Dražbeni oklic. Dne 1. marca se prodajo predpoldne ob 10. uri v Dol. Vrtojbi Iišt. 94. najavili dražbi: 3 kvintalov moke bele štev. O, " » » 55 11 •'* G. kr. okraj ia sodnija v Gorici dne 13. feb — Arja 1906. Skoro nov bioikelj a na prodaj za 120 K. i-...™. Kje, pove upravništvo. Dsaka doma. dobi pri meni dober zaslužek z izdelovanjem ročnih del; delo se razpošilja na vse kraje. Prospekte z gotovimi uzorci razpoSilja za 30 vin. (v markah) Regina Beek, — Dunaj XX. Brigittenaueriande 28, — Oklic. I l)ne 28. t. m. ob 2, uri popoldne se proda na prostovoljni dražbi T pisarni podpisanega c. kr. notarja Lnetijft »Pri Lokav&ftevih« v i e ž a n i, ki je bila sodnijsko cenjena L kron 8000,- "^ —¦ ^s^-.i. I Ako ne bo kupca za celo posestvo Ijjupsij, se proda vsako zemljišče za-se., f Dražbeni pogoji in sodnijska ee-liilev se lahko vpogledajo med uradnimi urami v pisarni podpisanega. [ Sežana, dne 13. svečana 1906. Dr. Albert Rumer, c. kr. notar. Opravilna številka E 139/6 Dražbeni oklic. Dne 8. marca se prodajo jpredpoldne ob 1 !. uri v Doni« ¦bergli - Tabor št. 31. na javni ¦dražbi sledeči predmeti: 10 Ihekt. vina belega in # premičnine. C. kr. okrajna sodnija v Gorici dne 13. februvarja i 90(5. 3------------------------------------------------------------------------ i Premoženje i pflaj ; obsojajoče hišo, hlev za 4 govejo ži- fvisii, prostori za krmo, travniki. S ' njiv zemlje, kjer se pridela 30 lil vina. Proda se vse skupaj za 4000 gld. Ponudbe na naslov ; Picilllll F orjtt«, št. Florjan S t. 9 5. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je kaznjiv. Jedino pristen je THIERBY-iev hafzam z znamko zelena nuna. fcjstareje in neprenosljivo sredstvo proti motenju !'i'f'iiav;\ Želodčnim krfem, koliki, katarjn. prsnim lscicziiiin. iiifluonci itd. itd. Cena: 12 malih aH 0 dvoj-nitii, steklenic ali 1 velika posebna steklenica s patentov. samaSkom K 5 poštnine prosto. THIKHUl-jevo Centifolijno mazilo mano kot neprekosljivo sredstvo proti zastarelim ra-?:am, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: "-' l":,i'ka K. 3*60 poštnine prosto se razpošilja proti i.v/Atju ali predpb' iln zneska. Lekarnar A. THIERRI v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Brošura s tisočerimi • ri-inulninii zahvalami je na razpolago zastonj in poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh ^večjih lekarnah in mirodilnicah. Anton Potatzky v Corici. Na sredi RaSteiJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kapevalice ulrnborikega Ib drabnest blaot ter tkanin, oreje li altlj. POTREBŠČINE n ptsarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaie in tevljarje. NfetliiJIee. — Kožni venet. — Masne knjižice. tišna obuvala za ysb letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, "oSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 J. Primožič =------optik —— naznanja, da je otvoril svojo delavnico Gorica - ulica VelturM št. 3. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse Številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Divne novosti za pustne veselice čipke, cvetlice, bordure, modne tale, svile, šepe, rokavice in nogavice, moderce, ovratnice, perilo za gospode, toaletna mila in dišave v največji izberi GORICA Gosposka ulica štv. lO. Odlikouana pekarija in sladčičarna. Hapol JDraščil{, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birraance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne mokiv Namizna orodje in posodje mi vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kavo, čaj, namizni podstavki, umetni Izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. kr. dvorni založniki Christofle H.ie - Dunaj I. Opernring 5 (Helnriehsliof). — Ilustrovan cenik na zahtevanje, —• V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki gornjo tovarniš ko znamko in ime Christofle. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. on« ****,#,vo in «•««©*•«*• je oklenilo v skupni soji dne 28. nov. 1902. tako i Hranlln* vlog« se obrestujejo po 41/, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta pi> .......^dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. Posojila i na vknjižbe po bllt%, na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži, koncem leta 5Vt%. Stonfo 81. dec. 1904. (v kronah): članov 1781 z deleiiK« 113.382. — Hranilne vloge 1,554.989 13. —Posojila 1,570.81039 — Vrednost his 110.675- (v resnici io vredne več). — Res er v ni zalog 75.101-01. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79. .Narodni kolek' koleke, poštne znamke in use poštne ured- nostnice prodaja Knjigarna A. Gabršček. i Lekarna Cristofoietti v coim na »ravniku. Trskino (štokfltevo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznini jn splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-mene barve po E HO, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Baba toga olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežno narave. 'irskino jetrno olje se Železnim jodecem. S tom oljem so ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vso kosi no bi.lozni, zložni otoki," golše, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. -—-~ --™-~. Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče so vedno v mojem kem. laboratoriju prodno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim fič. odjemalcem glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4K Cristofoiettijeva pijača iz kine ta železa H* aajboljSi pripomoček pri zdravljenju s trskinlm oljem. ----- ¦ — z=- l«na steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. "rz Hotel, restavracija in kavarna Balkan _— TBST. > Podpisana naznanjata, da sta prevzela dne 21. januvarja zgoraj omenjene prostore. Poslovanje je popolnoma reorganizirano. Dvigalo, kopelji, električna razsvetljava, najtočnejša postrežba. Izvrstna kuhinja - Izbrana vina. Za mnogobrojen obisk se^priporočata m^em Počkaj & Kogl. < Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki „8everonemškega Lloyda' s cesarskimi brzopafniki »KAISER WILHELM H.", »KRONPRINZ WILHELM" in MKAISER WILHELM der GROSSE". Prektmioraka vožnja traja nama 6-6 di;l. g Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega . parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite itni j v Ljubljani, edino le pri "*' J—5 EDVARDD TAVČARJU, »taste ulice St. 35 =1 t nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". Ctf Odhod iz MnMJane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se g^ tičejo pol" juija, točno iu brezplačno. — Postrežba poštena, reelsa m solidna, j^j PoJiOkom, aenjenim v zapadne države kakor: Oolorado, Mexiko, Californljo, ^ j Ari» Utah, Wloming, Novada, Oregon in Waahmgton nudi našo društvo .„ posefcno neodno in izredno ceno žre?, Oalveston. pdhod m tej progi »-^ iz Eremna enkrat mesečno. ., ! Tu se dobivajo pa tudi listki preko B alti mora in na vse ostale dele' sveta, kakor: # Brazilijo, Kubo, BuenoB-Airef», Oolombo, Singapore v Avstralijo itd. „Ottoman" Pomni dobro, da mi prirfeseŠ pravi papir za cigarete ===' in cevke, ter se ne pusti zapeljati 8 podobnimi pinurejanji, ki so slabše vrste. Mm & (K : v Gorici Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekam iranje) Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo- koles, pušk in samokresov. Šivalno strojo In popravo jamčiva od 5-10 let. POTNIKI V AMERIKO Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo zzzzrzzrzizizr^zizrzzr najstarejšo firmo ...... ........-'"" Zwilchenbart, Basel (Švica) Gentralbahnplatz S. Za dobro in hitro ekspedicijo se garantira. Anton Milost, v Solkanu hiš. št. 318. blizu državnega kolodvora, naznanja, da je otvoril == nouo gostilno, = kjer toči domaČa in istrska bela in črna vina in pivo kakor tudi žganja več vrst. Dobra kuhinja postreže v vsakem dnevnem času z gor ki mi in mrzlimi Jedili. pf" Prenočišča za ptujce. **WJ| Obširno dvorišče za krogljanfe. Rojakom iz mesta in dežele se za obilen obisk toplo priporoča, zagotavljajo solidno postrežbo in zmerne cene. S kruii in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba ¦nobenih znanosti]'. Se ne 3 gieda na oddaljenost in delo r prodajamo mi. Družba [za domaČa dela in sfrojeu za pletenje Tomaž H. Whittick k C.o — Praga trg sv. Petra 7.1.434. — Trst, ul. Campa-nile 13-434. ^»»«»««»tt«tt»«^»0gtttt»«»»»»i* : •aaauee-- Gorica -ate- Gorica KliniatiCno zrtravišče. Hotel Sudhahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči Aii _M.M in gonilnih naprav, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens k Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila »padajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter (lajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potuenik S A. Hiigel Mehanična" delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vojašnico štev. 13 S^M^^%»%^%^%^9^^^M,$^^ i JML.J Kdor trpi na božjasti, krčili in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v pri?. Scbwannen • Apoteke, Franknirt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Capsici comp. Nadomestolc za P a I n - E x p m 11 m r je splošno priznano kot Izvrstno bol blažnjoče mttiflo; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v Skatljah z našo zaščitno znamko ,S!dro* iz Richterjero lekarne, potem se je gotovo prejelo .¦ __ originalni izdelek. FS^JRICHTERJEVA IBKARNA fFjl^ |\| * ..zlatem leva" v Pragi itvj/| Elisabothgasse št. 5 nova. POV^W Dnevno razpošiljanje. .1 Ekspart Mizarska zadruga *¦« v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou """" ... _ .......- .... _ ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. :~: " .¦..-¦..-- Podružnica v Trstu Via dl Plazza vecriila 1. Podružnica v Spl|etu. Zastopstvo v Orljentu. Cene zmerne, delo Itčno in solidno. Izvrstna prilika potovanja Amerikoj,ta,,{*B HAMBURG z najnovejšimi parobrodi, s katerim je sigurnost vožnje najpopolneja, ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo šte-niko, obsežnosti novih par-vilkov katera se imenujeta: proi: ,,Amerika44 690 čeuljeu dolg 74širok 53 globok nosi 22.250 ton drugi: „Kaiserin flugusta Diktoria" „ 25.000 toraj vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki ki obsegajo samo po 8.—12.000 ton. — Vožnja preko oceana samo cca 7 dni. Potniki odhajajo _____— ponedeljek, torek in Četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.----------- .....¦¦--------mm-................. Na željo pošilja natanjčni poduk brezplačno zastopnik *LL&2LlilF* Fr. Seunig Ljubljana Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU io likal« finriina Melan v Trstu v lekarnah Raftal Godlnn, lekarna „Alla Madonna della Salute" pri Sv. Jakobu; Josip Godina, JC IIRUI UUUIIIa lekarna »Ali« looa", Via dal Farnatto 4. Cena BtekJenlce K V40. Iz Trata se ne razpoSIIja manj nego 4 steklenice proti povzotju ali naprej poslanim zneskom E 7*— prosto poštnine. Najceneja poprava dvokoles Zastopstvo dveh tovaren. Pozor! Pozor! j