kamniški občan GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE KAMNIK LETO I. • ŠTEVILKA 8 NOVEMBER 1962 CENA 20 DIN 0 predosnutku statuta naše občine Po sklepu občinskega Ijuđskega odbora Kamnik z dne 28. de- cembra 1962 je bila imenovana 19 članska občinska komisija za izde- lavo statuta za našo občino. Z delom je komisija pričela v mesecu februarju letos. Najprej so bile opravljenje organizacijske priprave, nato pa so šliri komisije pričele z zbiranjem in proučevanjem gra- diva. Predosnutek statuta naše občine je bil izdelan sredi meseca oktobra. Dosedanji statut, ki je bil sprejet 1956. leta je predvsem urejal organizacijo uprave Ijuđskega odbora in njegove organe. Ta statut je prerastel naš družbeno-ekonomski razvoj. Z delavskim samouprav- ljanjem, ki je bilo uvedeno 1950. leta je iz leta v leto dobivala ko- muna pomembnejši položaj. S povečanjem materialne baze pa se je tuđi uveljavljala kot važen činitelj vsestranskega razvoja na svojem področju. Ljudski odbor pa je dobival vse večji značaj širšega družbenega samoupravnega organa. Z željo, da bi predloženi statut občani obogatili s predlogi, da bi dopolnili njegovo vsebino, tako da bi postal resničen odsev naših pogojev življenja in stopnje razvoja, da bi zagotavljal občanom čimveč neposrednega sodelovanja v vseh samoupravnih organih v občini, zlasti pa ima pomembno mesto socialistična zveza, zato da bodo občani s pomočjo te vsesplošno politične organizacije ustvarjalno vplivali na vsklajevanje in urejanje odnosov v komuni, daje komisija za sestavo statuta njegov prednacrt v razpravo. Predseđnik občinskega Ijuđskega odbora: France Vidervol Analiza izpolnjevanja družbenega plana v devetih mesecih NA SEJI ZBORA PROIZVAJALCEV ObLO KAMNIK, KI JE BILA DNE 12. 10. SO ODBORNIKI ANALIZIRALI IZPOLNJE- VANJE DRUŽBENEGA PLANA IN PRORAČUNA OBClNE V ČASU OD 1. 1. DO 30. 9. 1962. Ugotovili so, da so z družbenim planom predviđeni porast družbe- nega bruto proizvoda (fakturirana realizacija), ki je za 14,7% višja od lanskcJetnega, realizirali v de- vetih mesecih z 70,1% ter je v pri- merjavi z istim obdobjem lani vecji za 16,8%. V primerjavi s fak- turirano realizacijo pa je plaćana realizacija za 15,6% nižja kat lani v istem obdobju. Indeks vnovčene realizacije po posameznih gospodarskih panogah družbenega sektorja naprani rea- lizaciji istega obdobja lani je zna- šal: industrija 95,8%, kmetijstvo 114,5%, gradbeništvo 120,6%, pro- met 122,9%, trgovina 116,5%, go- stinstvo 109,2%, obrt 107,7 in ko- munalna dejavnost 130,9%. Plan izvoza je bil izpolnjen s 64,4%. Nad povprečjem sta le pod- jetji »U tok« in »Stol«. Podjetje »Svilanit«, ki je začelo izvažati sele v drugem polletju se je že približalo občinskemu povprečju. Ostala podjetja pa bodo morala pospešiti z izpolnjevanjem izvoz- nih obveznosti kljub objektivnim težkočam, ki ovirajo normalen iz- voz. Podatki o zaposleni delovni sili kažejo, da je le te bilo za 2,5% manj zaposlene. Povprečni osebni dohodki so v vseh gospodarskih panogah porasli za 20,6% od tega največ: v kmetijskih orgamzaci- jah za 31,3% v gostinstvu 28,4%, v obrti 24,5% itd. v primerjavi z industrijo, kjer beležijo porast povprečnih osebnih dohodkov za 16,4%. Skupni proračunski dohodki so bili realizirani s 360,640.000 din ali s 66,2%. Od tega so bili znižani prispevki medobčinskemu šolske- m.u skladu, medobčinskemu skla- du za negospodarske investicije, skladu za šolstvo ObLO in za ob- vezno proračunsko rezervo, torej odbitki v znesku 165,490.000 din, tako da predstavlja 195,140.000 din čistih proračunskih sredstev 68,4% proračunskih dohodkov občin- skega proračuna. Proračunski iz- datki so bili v tem času realizi- rani v visini 173,412.000 din ali 60,7%. Kljub razmeroma ugodnim po- datkom gibanja gospodarstva v občini za to obdobje, je zbor pro- izvajalcev sprejel ustrezna pripo ročila gospodarskim organizaci- jam v želji, da bi ista v kar naj- večji meri izpolnila letosnje plan- ske obveznosti. DC Svilanit 06 10-letnici združitve % 20. OKTOBRA JE VES KOLEKTIV SVILANI™ OClGAR # MOĆNI PKIZADEVNOSTI V BLIŽNJI PRETILOSTI SMO # ŽE PISALI V NAŠEM LISTU, PRAZNOVAL POMEMBNO SLO- % VESNOST. Večje število sodelavcev kolek- tiva se še dobro spominja, da so bili temelji novoustanovljenega podjetja, ki se je združilo pred 10 leti iz zastarelih obrtnih tek- stilnih obratov v nove ekonom- ske enote, zelo krhki. Do tedaj ni bilo misliti na kakršnokoli specia- lizacijo. Z združitvijo obratov je kolektiv pričel z industrijskim na- činom proizvodnje. Vzporedno z izgradnjo centralnega obrada na Perovem so izdelali glavni ela- borat za združitev obratov in po- večanje produkcije frotirja. Za uresničitev te naloge so nabavili nove stroje za barvanje preje, uredili kotlarno in transformator, v tem letu pa začeli z gradnjo' no- ve tkalnice. S tem bodo vsi ob- rati združeni pod eno streho. Nov pogled na podjetje in njegovo or- ganizacijo vliva članom kolektiva nove moči in veselje v lepšo in bolj zanesljivo prihodnost. Prva milijarda dinarjev prometa, ki smo jo dosegli v dobrih devetih mesecih poslovanja, uvršča pod- jetje med pomembnejša podjetja v komuni. Rezultati so posebno pomembni zaradi tega, ker so jih dosegli prav na deseto obletnico združitve podjetja iz obratov Smarca, Jugo- pamuk in Svilanit. Zanimiv je po- datek, ki pokaže povprečno sto- rilnost na enega člana, v primer- javi med letom 1952 in 1962. Sto- rilnost se je povećala za 113%, proizvodnja blaga, izražena v kvadratnih metrih, pa za ca 730 %. Te številke nam povedo, da se je kolektiv odločno vključil v borbo za povečano storilnost in razši- ritev podjetja. Podjetje se je v letošnjem letu odločilo, da se bo specializiralo za proizvodnjo svile in frotirja. S tem bo doseglo dober nastop na notranjem in zunanjem tržišču s kvalitetnim blagom in konkurenć- no' ceno. Ze v tem času so začeli izvažati surovo platno, v nasled- njih mesecih pa bodo kupcem na Svedskem in Norveškem dobavili večje količine frotirja. Letošnjo obveznost glede izvoza bodo znat- no prekoračih', za naslednje leto (Nadaljevanje na 8. strani) OBJAVA | UREDNIŠTVO OBVEŠCA BRALCE, DA ZARADI OBJAVE |jj CELOTNEGA BESEDILA PREDOSNUTKA STATUTA NE || BOMO OBJAVILI ČLANKA PRED JAVNO OBRAVNAVO ^ O PREDOSNUTKU OBČINSKEGA STATUTA. |j] Statut občine Kamnik /. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina Kamnik je temeljna družbeno-politična skupnost sa- moupravljanja in temeljna druž- beno-ekonomska skupnost obća- nov na območju svojega terito- rija. 2. člen Samoupravljanje državljanov v občini Kamnik je temelj druž- beno-politične ureditve. Zaradi sodelovanja državljanov pri občinski samoupravi in za- radi izvrševanja posameznih za- dev, ki imajo neposreden pomen za prebivalstvo kraja, se ustano- vi jo na območju občine krajev- ne skupnosti obćanov. 3. člen V občini Kamnik se: — uresničujejo pogoji za delo in za zadovoljevanje materi- alnih, kulturnih, socialnih in drugih potreb občanov; — uresničujejo temeljne funkci- je ,ki jih ima dražbena skup- nost na področju družbeno- ekonomskih razmerij glede uporabe naravnih bogastev in drugih materialnih pogojev ter družbenih sil na podlagi družbene lastnine proizvajal- nih sredstev in drugih sred- stev za delo, glede razvijanja materialne podlage občine in socialističnih družbenih raz- merij ter glede neposrednega vsklajevanja individualnih in- teresov s splošnimi družbeni- mi interesi; — usmerja in vsklajuje gospo- darski in družbeni razvoj; — urejajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za razvoj obči- ne; — izenačujejo pogoji za delo in za ustvarjanje ter delitev do- hodka v delovnih organizaci- jah v okviru enotnega druž- beno-ekonomskega sistema; — odloča o visini in uporabi sredstev, ki so v okviru druž- benega dohodka, doseženega na območju občine, namenje- na za kritje skupnih družbe- nih potreb v občini; — ustvarjajo pogoji za uresniče- vanje političnih in drugih pra- vic občanov; — organizirajo organi oblasti in družbenega samoupravljanja ter službe, ki imajo skupen pomen za občino; — zagotavlja osebna varnost in premoženja ter javni red in mir; — upravlja družbeno nadzorstvo nad uporabo družbenih sred- stev v delovnih in drugih or- ganizacijah; — nadzoruje izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter zako- nitosti dela samoupravnih or- ganizacij. V občini se opravljajo vse druge družbene zadeve, ki so skupnega pomena za občane in organizacije na območju občine, v kolikor nišo posamezne zadeve z ustavo in zakoni dane v pri- stojnost drugi družbeno-politični skupnosti. 4. člen Naloge občine opravljajo v okviru pravic in dolžnosti, ki so določene z ustavo in zakonom, občinska skupščina in njeni or- gani, krajevne skupnosti ter ob- čani na zborih obćanov in v drugih oblikah neposrednega so- delovanja pri opravljanju druž- benih zadev. Organi občine pri svojem delu sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja v delovnih or- ganizacijah, s Socialistično zve- zo delovnega ljudstva in z dru- gimi družbenimi organizacijami na območju občine ter se opira- jo na njihovo, pobudo. 5. člen Občinski organi uresničujejo naloge obćine v okviru enotnega družbeno ekonomskega in poli- tičnega sistema FSRJ ter delajo na temelju in v okviru ustave, zakonov in tega statuta. Organi občine imajo nasproti občanom in samostojnim organi- zacijam na območju občine sa- mo tište pravice, ki so jim dane z ustavo, zakonom in s tem sta- tutom. 6. člen Območje občine Kamnik obse- ga: (Zaradi pomanjkanja prosto- ra ne navajamo katastrskih ob- čin, naselij in zaselkov). Območje občine se spreminja z zakonom po določbah ustave So- cialistične republike Slovenije. 7. člen Sedež občine Kamnik je v me- stu Kamnik. Občina Kamnik je v sestavu okraja Ljubljana. 8. člen Občina Kamnik je pravna ose- ba. 9. člen Občina Kamnik ima svoj pečat, emblem in zastavo. Pečat je okrogle oblike ter obsega grb in ime Socialistične republike Slovenije, ima okraja in ime občine. Emblem in zastava občine predstavljata grb in zastava me- sta Kamnik (opis). 10. člen Praznik občine Kamnik je 27. julij — obletnica začetka oboro- žene vstaje proti okupator ju na Kamniškem. 11. člen Občan občine Kamnik je vsak državijan FSRJ, ki stalno prebi- va na njenem območju in ima v njej vse pravice in dolžnosti, ki so z ustavo in zakoni ter s tem statutom določene kot pravice in dolžnosti občanov. Do obćanov, ki na območju ob- čine prebivajo daljšo dobo, do- ločeno z ustavo Socialistične re- publike Slovenije ali s tem sta- tutom, ima občina še posebne ob- veznosti glede zaposlovanja, pri dodeljevanju stanovanj, social- nem varstvu, šolanju, stipendira- nju in dodeljevanju posojil iz občinskih skladov. Te posebne obveznosti občine đoločajo ta statut ali posebni- predpisi občine. 12. člen Občina mora posebno skrbeti za uveljavljanje pravic in dobrih življenjskih pogojev vojaških voj- nih invalidov, žrtev fašističnega nasilja, borcev NOV in članov njihovih družin. 13. člen Delo občinskih organov druž- benega samoupravljanja v občini je javno in dostopno vpogledu in nadzorstvu občanov ter nji- hovih družbenih organizacij. 14. člen Občina v okviru enotnega družbeno ekonomskega sistema in enotnega sistema delitve druž- benega dohodka v Federativni so- cialistićni republiki Jugoslaviji samostojno določa svoje dohod- ke za opravljanje svojih nalog. 15. člen Občina samostojno gospodari s svojimi sredstvi in jih v skla- du s svojimi potrebami razpore- ja v svoj proračun in svoje skla- de. Občina mora s svojimi sred- stvi v prvi vrsti zagotoviti izvr- ševanje svojih z ustavo in zakoni določenih temeljnih nalog. 16. člen Občina upravlja vse stvari v splošni rabi in drugo družbeno premoženje, v kolikor ga ne up- ravljaj o delovne in druge orga- nizacije v občini ali širše dru- beno politične skupnosti. 17. člen Občina usmerja in vsklajuje razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju z družbenimi nacrti, z razvojnimi programi za posamez- ne panoge, z drugimi ukrepi in materialnimi intervencijami ter z določanjem ustrezne kreditne politike v občini. Z občinskim družbenim na- crtom se določijo razmerja med gospodarskim razvojem in razvo- jem družbenih služb ter osebno potrošnjo v občini, predvidijo ukrepi za dosego teh razmerij, razporedijo občinska sredstva v skladu s temi razmerji ter dolo- čijo objekti oziroma službe, ki se bodo v celoti ali deloma fi- nancirale iz občinskih sredstev. Kreditno politiko občine po- sredno izvaja Komunalna banka. 18. člen Pri uresničevanju svojih nalog občine med seboj sodelujejo in v ta namen ustanavljajo skupne organe in organizacije, združu- jejo sredstva, organizirajo skup- ne akcije in druge oblike medse- bojne pomoći in sodelovanja. //. ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB OBĆANOV 19. člen Občina zagotavlja v skladu z materialnimi možnostmi zadovo- ljevanje skupnih potreb občanov na področju šolstva, prosvete, telesne vzgoje, zdravstva, social- nega varstva, stanovanj ske ter komunalne dejavnosti in preskr- bovanja. 20. člen Zadovoljevanje skupnih potreb občanov zagotavlja občina s po- sebnimi organizacijami javnih služb, delovnimi organizacijami in s svojimi organi. 21. člen Občina zagotavlja vsem obča- nom zadovoljitev skupnih potreb kot to đoločajo ustava, zakon ter drugi splošni predpisi in ta statut in sicer: /. na področju šolstva: — skladno s potrebami celotne- ga družbenega razvoja in go- spodarstva ustanavlja splošno izobraževanje, poklicne, stro- kovne in druge sole; — skrbi za ustanavljanje zavo- dov in organizacij za strokov- no izobraževanje obćanov; — zagotavlja materialna sredst- va za izgradnjo in vzdrževa- nje šol; — skrbi za vzgojni kader. sole se ustanavljajo v skladu s programi za razvoj šol. Za učence iz krajev, kjer ni osnovne sole, zagotavlja občina določeno povračilo za prevozne stroške, če je bivališče učenca oddaljeno od sole več kot 4 km. To povračilo se določi z odlo- kom občine, s katerim se obenem določi tuđi eventuelno povrači- lo za učence, za katere ni mo- goče organizirati prevoze. Z istim predpisom se določata način in visina povračila stroškov tuđi za prevoz učencev srednjih, višjih in visokih šol ter strokovnih šol. //. na področju prosvete in kulture: - ustanavlja in pospešuje razvoj kulturno-prosvetnih ustanov; - zagotavlja sredstva za đejav- nost kulturno-prosvetnih zavo- dov; - pomaga društvom in organi- zacijam pri izvajanju njihovih nalog na kulturno-prosvetnem področju; - skrbi za izgradnjo in vzdrže- vanje objektov, ki služi jo kul- turno-prosvetnim namenom. III. na področju telesne vzgoje: - skrbi za pravilen razvoj te- lesnovzgojne in športne dejav- nosti v društvih, učnih in vzgojnih zavodih; - daje društvom in organizaci- jam materialno pomoć za nji- hovo delo na telesnovzgojnem in športnem področju; - skrbi za izgradnjo telesno- vzgojnih in športnih objek- tov. IV. na področju zdravstva: - organizira ali sodeluje pri or- ganizaciji splošnih preventiv- nih zdravstvenih ukrepov; - ustanavlja zdravstvene zavode na svojem območju; za tište vrste zdravstvenoga varstva, ki jih na svojem območju ne more zagotoviti, pa skrbi, da jih opravlja drug ustrezni za- vod; - skrbi za tista asanacijska de- la, s katerimi preprečuje iz- vor nalezljivih bolezni in iz- KAMNISKI OBCAN 2 boljšuje higienske razmere komunalnih in drugih objek- tov; — izdaja predpise, s katerimi se urejajo splošni higienski ukre- pi in zdravstveno varstvo ob- čanov; — zagotavlja zdravstveno varst- vo občanov preko zdravstve- nega doma in drugih oblik splošnega in posebnega zdrav- stvenega varstva; — za občane, ki nišo zdravstve- no zavarovani, krije stroške zdravstvenega varstva v celoti ali deloma po posebnem pred- pisu občine. V. na področju socialnega varstva: — ustanavljain organizira omrež- je ustanov za varstvo in vzgo- jo pređšolskih in šolskih otrok; — organizira strokovno službo s področja socialnega varstva in ji zagotavlja sredstva za uspešno opravljanje dela; — izdaja predpise, s katerimi ure i a enotno socialno varstvo občanov na vsem območju ob- čine; — izvaja varstvo invalidov, bor- cev NOV, žrtev fašističnega nasilja in drugih oseb, ki so potrebne varstva družbene skupnosti; — zagotavlja finančna sredstva za občane, ki so take pomoči potrebni (socialne podpore, priznavalnine itđ.); o teh ob- likah pomoči izda občina po- sebne predpise. VI. na področju stanovanjskih razmerij: — dodeljuie nezazidana gradbe- na zemljišča fizičnim in prav- nim osebam za gradnjo stano- vanjskih zgradi); — daje kredite za gradnio sta- novanjskih in poslovnih pro- storov; — sodeluje s svojimi sredstvi pri izgradnji stanovanj za borce in družine padlih borcev ter žrtev fašističnega nasilja in občanov, ki uživaj o socialno varstvo občine; — spodbuja in organizira zdru- ževanje sredstev obćanov in delovnih organizacij za stano- vanj sko gradnjo; — skrbi za pravilno razdelieva- nje stanovanj. ki so đružbeno premoženje in za dosledno uveljavl janje stanovanj. pra- vice občanov; — skrbi, da imajo obrani vsaj najnujneiše stanovanjske pro- store; tištim občanom, ki ima- jo v občini domicil, pa pri- merno stanovanje, kar se ure- di s posebnim odlokom. VII. na področju komunalne dejavnosti: — skrbi za preskrbo z električno enfirerilo in vodo, skrbi za on- ravljanje nožarnovarnostne in dimnikarske shižbe, za vzdr- ževanje čest in potov, za pro- metne zveze, javno razsvetlia- vo, kanalizacijo, vzdrževanje čistoče, organizacijo trgov, za opravljanje obrtnih usluer, po- grebnih uslug in podobnih za- đe v; — zaradi opravljanja nalog s po- dročja komunalnih dejavnosti ustanavljanja komunalne or- ganizacije (zavode, podjetja), oziroma zagotavlja, da te po- sle opravljajo druge organiza- cije in servisi krajevnih skup- nosti; — zagotavlja skupno z drugiml organizacij ami in državljani sredstva za izgradnjo komu- nalnih objektov in naprav; — določa cene za usluge, ki jih opravljajo komunalne organi zacije ter v primeru, če je cena pod ekonomsko, zagotav- lja komunalnim organizaci- j'am plačilo razlike do eko- nomske cene; — predpisuje visino prispevka občanov, delovnih in drugih organizacij za uporabo komu- nalnih naprav in uslug, kadar se ne morejo ugotoviti posa- mezni potrošniki. Komunalne organizacije, ki op- ravljajo službo za zadovoljevanje skupnih potreb očanov na vsem območju občine, ustanavlja ob- činska skupščina, če s predpisi širše družbene skupnosti ni đru- gače določeno. Organizacije poslujejo in se upravljajo po splošnih predpisih, ki veljajo za komunalne gospo- darske organizacije, in po pred- pisih, ki jih izda občinska skup- ščina, oziroma po njenem poob lastilu drugi njeni organi. 22. člen Občinska skupščina določa s perspektivnim in letnim nacrtom razvoj posameznih služb za za- dovoljevanje skupnih potreb skladno z razvojem proizvajalnih sil in drugimi materialnimi mož- nostmi. Sredstva, ki jih delovne in dru- ge organizacije namenijo za za- dovoljitev skupnih potreb. se smejo uporabiti le v skladu s smernicami občinskega družbene- ga nacrta oziroma s programom razvoja občine. III. OBČINSKA SREDSTVA 23. člen Občina uresničuje svoje naloge s sredstvi, ki ji pripadajo iz druž- benega dohođka, s sredstvi, ki izvirajo iz obveznosti občanov, in s sredstvi. ki jih na Dođlagi nroste odločitve zdručujeio rile- lovne in drusre organizacije ter občani v občini. 24. člen Instrumenti n virih dohodkovv občini so določprn s rjrednisi šir- šr družbeno-nolitične simnnosti v okviru enotneea dnižbfino-eVo- nomskefa sistema in enotne de- litve dru^bRnefra cloborika. Ob- činska skiroščina, na iih določa, z drnžbenim nacrtom ali z oriioki. Delovne organizaciie, kraievne skunnosti in državliani lahko zrimžuieio svoia sredstva za kritie skimnih notreb občanov, oziroma za razviianie in nanre- dek določenih deiavnosti skup- nesa pomena. Združena sredstva se ne smejo uporabiti v druge namene. Za i^vrSitev izrednih nalonr in zn, zadovnliitev i/rertnih potreb lahko ohčinska skunščina rn^ni- še posoiilo. V raznisn t>oso'ila, ki ga SDreime skunščina, se po- drobne i e dol oči i o vi Sin a posoji- la, roki in način vraćanja. 25. člen Občinska skupščina predpisuje lokalne dajatve, upoštevajoč de- janske skupne potrebe v občini, materialne možnosti občanov, ni- vo splošne potrošnje in gibanje osebnega in družbenega standar- da. Predlog o uvajanju novih daja- tev morajo obravnavati zbori ob- čanov. 26. člen Za izgradnjo objektov za zado- voljite v skupnih potreb se lahko uvede krajevni samoprispevek. Krajevni samoprispevek se lah- ko uvede za del območja ali pa za celotno območje občine. Ka- dar se uvede krajevni samopri- spevek za območje celotne oba poob- lastiti pristojni upravni organ, da poda poročilo in predlog sve- ta o zadevi. 77. člen Vsak svet ima tajnika, ki pra imenuje tajnik občinske skupšči- ne izmed uslužbencev upravnega organa, ki onravlja upravne za- deve s področja sveta. Tajnik sveta pripravlja mate- rial za seje, vođi zapisnik in skrbi za izvrševanje sklenov sku- paj s predstojnikom ustreznega upravnega organa. 78. člen Svet za splošne in notranje za- đeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela unravnih or- ganov občinske skupščine, ražen tistih zadev, ki spadajo v področ- je drugih svetov; zadeve matične službe, zadeve varstva javnega re- da in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženia in zadeve, ki ne spadajo v pristoj- nost drugih svetov. Svet za družbeni nacrt in fi- nance obravnava in đoloča konč- ni predlog družbenega nacrta, finančnega nacrta in zaključnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem družbenega nacrta in finančnega nacrta ter druge zadeve s področja financ In pre- moženjsko pravnih zadev. Svet za delo, industrijo in obrt opravlja zadeve s področja dela, posredovanja đela, socialnega za- varovanja delavcev in uslužben- cev, industrije in obrti ter dru- gih gospodarskih dejavnosti, ki ne spadajo v delovno področje drugih svetov. Svet za blagovni promet, go- stinstvo in turizem opravlja za- deve s področja blagovnega pro- meta, gostinstva in turizma. KAM NISKI O B C A N 5 Svet za kmetijstvo in gozdar- stvo opravlja zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ri- bolova. Svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve opravlja zadeve s področja gradnje, vzdr- ževanje čest in ostalih promet- nih ter komunalnih naprav, sta- novanjskih zadev in urbanizem. Svet za šolstvo, prosveto in te- lesno vzgojo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje, ustanov otroškega var- stva, ljudske prosvete in s pod- ročja telesne vzgoje. Svet za socialno varstvo oprav- lja zadeve s področja splošnega varstva, varstva družine, skrbnii- štva, druge zadeve socialnega var- stva, zadeve s področja mladin- skega varstva in zadeve s področ- ja zdravstva. <« 79. člen Sveti občinske skupščine na svojem področju: 1. skrbijo za to, da se izvršu- jejo zakoni in drugi predpisi viš- jih državnih organov, predpisi občinske skupščine in njene smer- nice za izvrševanje teh predpi- sov; 2. izdajajo odredbe in uprav- na navodila za izvrševanje pred- pisov občinske skupščine; odred- be in navodila za izvrševanje za- konov in drugih predpisov zvez- nih in republiških organov izda- jajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni; 3. obravnavajo vprašanja s svo- jega delovnega področja, dajejo smernice za delo ustreznim up- ravnim organom in nadzorujejo izvrševanje sklepov; 4. predlagajo občinski skupšči- ni sprejem predpisov in drugih aktov; 5. dajejo kadrovski komisiji predloge za volitve, imenovanja in razrešitve, če so za to poobla- ščeni; 6. predlagajo ustanovitev, zdru- žitev in prenehanje zavodov, de- lovnih in drugih organizaciji 7. dajejo predpisano potrditev oz. pritrditev iz pristojnosti ob- činske skupščine, ražen če spada to izključno v pristojnost občin- ske skupščine in njenih organov; 8. opravljajo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni ali drugimi predpisi višjih držav- nih organov, s tem statutom ali z drugimi predpisi občinske skup- ščine dane v njihovo pristojnost; 9. imenujejo in razrešujejo predsednike in člane upravnih komisij občinske skupščine, če ni v posebnem predpisu določeno, da jih imenuje in razrešuje kak- šen drug organ; 10. nadzorujejo delo zavodov, ki opravljajo službo na področju, za katero je pristojen svet, če ni v ustanovitvenem aktu zavoda ali drugem predpisu drugače določe- no; 11. opravljajo druge zadeve po veljavnih predpisih skupščine. 80. člen Sveti so za svoje delo odgo- vorni občinski skupščini. Občinska skupščina lahko raz- veljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, ražen akta, ki je bil izdan v upravnem postopku. Vsak drug akt sveta pa lahko s svojim ak- tom spremeni ali naroči svetu, da svoj akt spremeni po danih smernicah, ražen akta, ki je bil izdan v upravnem postopku. Pri sprejemanju novega akta se mo- ra svet držati smernic, ki jih da občinska skupščina. 81. člen Občinska skupščina lahko spre- meni smernice, ki jih je izdal svet in ki so v nasnrotju s pred- pisi, ki urejajo določeno področ- je ali v nasprotju s politiko ob- činske skupščine. 82. člen Sveti ođločajo v upravnem po- stopku samo, če so za to poob- laščeni z zakonom ali s predpi- som, izdanim na podlagi zakon- skega pooblastila, z odlokom okrajne skupščine ali z odlokom občinske skupščine. Z odlokom občinske skupščine se lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku samo v ta- kih upravnih zadevah, v katerih odloča po prosti presoji. 83. člen Sveti ođločajo na drugi stop- nji v upravnem postopku, če od- ločajo o pritožbah zoper odločbe. s katerimi se doloća o uporabi sredstev občinskega proračuna. V teh primerih sprejemajo sve- ti odločbe, katere podpisujejo predsedniki svetov. 84. člen Pri opravljanju zadev s svojega področja sodeluje svet z delov- nimi in družbenimi orstanizacija- mi ter zavodi, ki se ukvarjajo z zađevami in vprašanji s tega pod- ročja. Te organizacije in zavodi ima- lo pravico dajati svetu predloge in pripombe pri posameznih vnra- šanjih z njegovega področja. Svet more take predloge in pripombe obravnavati na svoji seji in ob- vestiti predlagatelja o sprejetih sklepih. 85. člen Svet lahko ustanovi komisijo za proučevanje posameznih vpra- šanj in za pripravo predlogov za svet. Komisije svetov ne morejo iz- dati odločb, če ni s posebnimi predpisi določeno drugače. 86. člen Svet dela po svojem poslovni- ku, ki ga sprejme na svoji seii in ki ga potrdi občinska skupšči- č) Občinska uprava 87. člen Občinski upravni organi nepo- sredno izvršujejo zakone in dru- ge predpise, kolikor ni z zako- nom izrecno določeno, da jih iz- vršujejo drugi organi občinske oziroma organi širših družbeno političnih skupnosti ter opravlja- jo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe. Občinski upravni organi oprav- ljajo zadeve s svojega đelovnega področja samostojno na podlaci zakonov in drugih predpisov ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov. 88. člen Občinski upravni organi so te- meljni in posebni. a) Temeljni upravni organi so: — Oddelek za občo upravo in družbene službe, — Oddelek za notranje zadeve, — Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve, — Oddelek za finance, — Oddelek za narodno obram- bo. b) Posebni upravni organi so: — Krajevni uradi, — Sodnik za prekrške, — Upravne komisije. Krajevne urade in notranje or- ganizacijske enote upravniih or- ganov določi občinska skupščina z odlokom. 89. člen Oddelek za družbene službe in splošne zadeve opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske vzgoje in varstva otrok; kulture, prosvete in telesne vzgoje, zdrav- stva, sanitarnega nadzora, social- nega varstva, zađev vojaških voj- nih invalidov in borcev NOV; pi- sarniško službo uprave občinske skupščine; opravlja vse druge up- ravne zadeve, ki ne spadajo v de- lo vno področje drugih upravnih organov. 90. člen Oddelek za notranje zadeve op- ravlja upravne zadeve v zvezi z izvrševanjem reda in miru v ob- čini, z varnostjo prometa, z vod- stvom knjig državljanskih stanj, s službo prijav in odjav bivanja; opravlja zadeve v zvezi z organi- zacijo požarne varnosti in civilne zaščite, opravlja zadeve v zvezi z izdajo dovoljenj za orožje, zaraz- strelivo, zadeve v zvezi s poziva- njem državljanov na prestajanje kazni, opravlja druge zadeve s področja notranjih zadev. 91. člen Oddelek za gospodarstvo op- ravlja zadeve s področja gospo- darstva (industrije, rudarstva, obrtništva, blagovnega prometa, gostinstva, turizma, kmetijstva, gozdarstva, živinoreje, lova in ri- bolova, dela in posredovanja de- la, ugotavljanje delovne dobe). Opravlja tuđi zadeve v zvezi s programom družbenega razvoja obćine in gospodarske analize; opravlja upravne zadeve s pod- ročja gradbeništva, vodnega go- spodarstva, urbanizma, komunal- nih, ccstnih in stanovanjskih za- dev. 92. člen Oddelek za finance spremlja fi- nančno izvrševanje programa družbenega razvoja občine in op- ravlja upravne zadeve iz občin- ske pristojnosti na področju fi- nančnih obveznosti gospodarskih in dragih orpranizacij in državlja- nov do družbene skupnosti: pri- pravlja in izvršuie občinski fi- nančni program; kontrolira izvr- ševanje občinskega finančnega programa ter proračunsko, raču- novodsko in materialno poslova- nje občinskih organov, zavodov in družbenih skladov; opravlja zadeve v zvezi s finančnim po- slovanjem gospodarskih in druž- benih organizaeij in na področ- ju premoženjsko Dravnih razme- rij glede nepremičnin ter eviden- ce in varstva družbene lastnine; v okviru oddelkn, za finanee pa odsek za dohodke odmerja in izterjuje davke in druge' dav- ščine od državi i anov ter nadzo- ruje, kako vplačujejo gospodar- ske in druge organizacije druž- bene prispevke. 93. člen Oddelek za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokov- ne zadeve s področja narodne obrambe. 94. člen Krajevni urad opravlja tele za- deve: — vodi matične knjige, držav- ljansko knjigo in volilne ime- nike ter izdaja izpiske iz njih; — izdaja živinske potne liste; — izdaja potrdila v mejah ve- ljavnih predpisov; — sprejema vloge občanov za organe občinske skupščine; — opravlja dostavno službo; — opravlja prijavno in odjavno službo in vodi register obča- nov; — daje pravno pomoč na zapro- sila državnih organov in za- vodov; — daje pravno pomoč obranom; — opravlja tuđi druge zadeve po veljavnih predpisih oziroma zadeve, ki mu jih naloži ob- činska skupščina. 95. člen Upravne komisije se ustanovi- jo za opravljanje določenih up- ravnih zadev, ki imajo pomen za dva upravna organa ali več upravnih organov ali upravnih za- dev, ki spadajo v področje po- sameznega upravnega organa, pa po svoji naravi zahtevajo kole- gij sko reševanje . Komisija je kolegijski organ, ki zadeve iz svoje pristojnosti opravlja samo na sejah. 96. člen Organizacijo in naloge sodnika za prekrške urejajo posebni pred- pisi. 97. člen Občinski upravi načeluje tajnik občinske skupščine, ki je odgo- voren za svoje đelo občinski skupščini in njenemu predsed- niku. Tajnik občinske skupščine vsklajuje delo upravnih organov in skrbi, da občinska uprava kot celota v redu posluje ter skrbi za zakonitost dela upravnih or- ganov, pomaga predsedniku pri pripravljanju sej občinske skup- ščine iii pri vsklajevanju dela svetov in komisij ter skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine in komisij, kolikor to ne spada v pristojnost, drugih organov. Pravice in dolžnosti tajnika so podrobne je določene z zakonom in drugimi predpisi. Tajnik občinske skupščine se imenuje za štiri leta in je po izteku tega roka lahko ponovno imenovan na ta položaj. 98. člen Starešina upravnega organa vo- di in organizira delo upravne- ga organa. Starešina upravnega organa je odgovoren za zakonito, pravilno in pravočasno delo. Pri izvrševanju svojih nalog ima starešina upravnega organa pravice in dolžnosti, ki so đolo- čene z zakonom. VI. NEPOSREDNO SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI 1. Krajevne skupnosti 99. člen V krajevni skupnosti, ki jo ustanovijo občani v naselju ali delu naselja kot svojo samoup- ravno teritorialno skupnost, or- ganizirajo občani komunalne, gospodarske, socialne, zdravst- vene, kulturne in druge dejavno- sti zaradi neprestanega zadovo- ljevanja svojih potreb ter potreb svojih gospodinjstev kakor tuđi za razvoj naselja. Krajevna skupnost je pravna osebal 100. člen Krajevna skupnost ima svoj statut .katerega sprejme samo- stojno v skladu s tem statutom in splošnimi predpisi. KAMNIŠKI OBCAN 6 Statut krajevne skupnosti po- drobneje določa njeno območje, organizacijo in delo, organiza- cijo in delo poravnalnih svetov, potrošniških svetov, način usta- navljanja servisov, zavodov, de- lavnic in drugih ustanov, razmer- ja do hišnih svetov in druga vprašanja v zvezi z delom kra- jevne skupnosti. Statut sprejme svet krajevne skupnosti potem, ko so ga predhodno obravnavali zbori občanov, potrdi pa ga ob- činska skupščina. 101. člen Krajevna skupnost lahko op- ravlja svoje naloge neposredno s tem, da mobilizira za izvrševanje posameznih nalog tuđi občane ali preko svojih organov, poseb- nih servisov, zavodov, delavnic in drugih organizacij. Krajevne organizacije SZDL lahko dajejo pobudo krajevni skupnosti in njenim organom za ukrepe pri uresničevanju nalog krajevne skupnosti in pri iska- nju sredstev in oblik za zadovo- ljevanje skupnih potreb občanov in njihovih gospodinjstev. Občinska skupščina lahko z od- lokom prenese na posamezne ali na vse krajevne skupnosti na ob- močju občine zadeve glede skrbi in vzdrževanja posameznih ko- munalnih objektov in objektov družbenega standarda ter jim za- upa organizacijo ustrezne službe, za katero tuđi zagotovi sredstva za kritje stroškov. Na krajevne skupnosti pa ni mogoče prenesti izvrševanja upravnih pristojnosti s področja državne uprave. 102. člen Krajevne skupnosti sprejmejo svoj letni in perspektivni nacrt dela. Letni in perspektivni nacrt dela morat a biti časovno vskla- jena z ustreznima družbenima načrtoma občine. Krajevna skupnost ima letni nacrt dohodkov in izdatkov. Nacrt dela krajevne skupnosti in finančni nacrt se sestavita v skladu s potrebami občanov, ob- ravnavati pa se morata predhod- no na zborih občanov, po spre- jetju se pošljeta na vpogled ob- činski skupščini. 103. člen Dohodki krajevne skupnosti so lahko: — prispevki občanov; — presežki dohodkov nad izdatki servisov; — dohodki, ki jih doseže krajev- na skupnost z neposrednim opravljanjem nalog iz svojega področja; — sredstva občine in đelovnih or- ganizacij, ki so zagotovljena za financiranje določenih đe- javnosti; — prostovoljni prispevki in dru- gi dohodki. Krajevna skupnost lahko za opravljanje nalog iz svojega pod- ročja najema tuđi kredite pri bankah in posojila pri pravnih osebah. Občinska skupščina lahko do- loči, da se dohodki in del dohod- kov občine, ki se dosežejo na ob- močju skupnosti, lahko uporab- Ijajo samo za potrebe teh skup- nosti. Krajevna skupnost ima za fi- nanciranje posameznih nalog lah- ko tuđi sklade. 104. člen Krajevno skupnost upravljaj o občani po svojih predstavnikih, izvoljenih v svet krajevne skup- nosti. Svet krajevne skupnosti je njen temeljni organ. Mandatna doba sveta krajevne skupnosti traja dve leti, s tem da se vsako leto izvoli polovica članov sveta na novo. Svet krajevne skupnosti sesto- ji iz članov, ki jih izvoli zbor občanov, in članov, ki jih delegi- raj o delovne in druge organiza.- cije s tem, da število slednjih ne presega 1/3 izvoljenih članov. De- lovne in druge organizacije dolo- čijo člane, ki jih delegiraj o v svet krajevne skupnosti na seji svojega najvišjega organa. Krajevna skupnost lahko usta- novi še druge organe. Krajevne skupnosti lahko usta- novijo za svoje območje enega ali več poravnalnih svetov, lahko opravljaj o naloge potrošniških svetov in morajo sodelovati s hišnimi sveti, od katerih lahko prevzamejo opravljanje določe- nih nalog v zvezi z vzdrževa- njem in upravljanjem stanovanj- skih stavb. člane poravnalnih svetov izvo- li občinska skupščina na predlog krajevne skupnosti. Mandat čla- nov poravnalnega sveta traja dve leti. Področje dela poravnalnega sveta, njihov sestav in območje dela ureja odlok občinske skup- ščine. 105. člen Občinska skupščina in njeni or- gani nadzorujejo zakonitost dela organov krajevne skupnosti. 106. člen Občinska skupščina mora na zahtevo zbora občanov obravna- vati vsako zadevo, ki neposredno zadeva krajevno skupnost. Svet krajevne skupnosti mora dajati občinski skupščini letna poročila o delu krajevne skupno- sti, katerega predhodno obravna- vajo zbori obćanov. Zaradi vsklajevanja interesov posameznih krajevnih skupnosti lahko predsednik občinske skup- ščine sklicuje posvete predsedni- kov krajevnih skupnosti. Tajnik občinske skupščine lah- ko na zahtevo krajevne skupno- sti odredi, da opravlja admini- strativno delo zanjo krajevni urađ. 2. Zbori občanov in zbori članov đelovnih skupnosti 107. člen Državljani neposredno oprav- ljaj o družbene in druge zadeve ter izvršujejo funkcije družbe- nega samoupravljanja na zborih občanov in na zborih članov đe- lovnih skupnosti. 108. člen Zbore občanov se sklicuje za območje, ki praviloma obsega eno ali več volilnih enot. Voltine enote določi občinski skupščina s posebnim predpisom. Zbori občanov oz. zbori članov đelovnih skupnosti pa se lahko sestanejo tuđi po posameznih va- seh (naseljih) na območjih vo- lilne enote, po krajevnih skupno- stih ali ekonomskih enotah po- sameznega podjetja. Pri tem je odločilno dejstvo, za kakšno vprašanje gre v danem primeru. 109. člen Zbori občanov in zbori članov đelovnih skupnosti obravnavajo vsa vprašanja, za katera to do- ločajo zakoni, drugi predpisi ali statut občine. Obravnavajo tuđi vprašanja, za katera posebej do- loči občinska skupščina in njeni organi, da se morajo obravna- vati na zborih, kakor tuđi vpra- šanja, za katera sklenejo sami zbori. O vprašanjih, o katerih raz- pravljajo zbori občanov ali zbori članov đelovnih skupnosti, lahko ti zbori dajejo samo svoja mne- nja, predloge, lahko pa tuđi de- finitivno odločajo o vprašanjih iz svoje pristojnosti. 110. člen Zbori občanov in zbori članov đelovnih skupnosti zlasti: — obravnavajo vprašanja, ki ima- jo splošen pomen za naselje, občino ali širše družbene skupnosti oz. za eno ali več đelovnih skupnosti ali podro- čij posameznih dejavnosti; — sprejemajo sklepe, dajejo predloge in pobude za reševa- nje vprašanj iz prejšnje točke tega člena; — postavljajo vprašanja o delu občinskih organov in organov družbenega samoupravljanja; — obravnavajo poročila o delu občinske skupščine in njenih organov ter organov krajev- nih skupnosti; — obravnavajo poročila in pojas- nila o delu zavodov in organi- zacij z območja zbora ali tuđi drugih območij, če zbor to za- hteva; dajejo mnenja o delu in predloge za izbolj sanje dela teh organov; — dajejo predloge za odpoklic iz- voljeniih funkcionarjev in predloge za druge ukrepe v zvezi z ugotovljenimi nepravil- nostmi; — dajejo obvezno mnenje in predloge pred sprejemom po- sameznih aktov, glede katerih to določajo ustava, zakoni in statut občine; — izvršujejo v mejah zakonitih predpisov naloge v zvezi z vo- litvami članov občinske skup- ščine in poslancev v republi- ško in zvezno skupščino; — volijo organe družbenega sa- moupravljanja v zavodih in organizacij ah v skladu z za- koni in drugimi zakonitimi predpisi; — volijo organe krajevne skup- nosti, poravnalne svete in druge organe krajevne skup- nosti; — opravljajo druge naloge po za- konitih predpisih in sklepu občinske skupščine. Zbori članov đelovnih skupno- sti pa še posebej obravnavajo, dajejo mnenja in predloge glede vprašanj, ki zadevajo področja dejavnosti njihovih organizacij. 111. člen Zbor občanov in zbor ćlanov đelovnih skupnosti lahko skliče obćinska skupščina, predsednik občinske skupščine, organ kra- jevne skupnosti, občinski ali krajevni organ SZDL ali deseti- na volilcev iz območja, za kate- ro se zbor sklicuje, vendar naj- manj 30 volilcev. Zbor članov đe- lovnih skupnosti pa lahko skli- če tuđi ena tretjina članov đelov- nih organizacij iz območja zbora članov delovne skupnosti. Kadar zbora občanov ali zbora članov đelovnih skupnosti ni skli- cala občinska skupščina oz. njen predsednik, mora sklicatelj zbo- ra obvestiti predsednika občin- ske skupščine o sklicu zbora in mu sporočiti dnevni red najmanj tri dni pred dnevom zbora. 112. člen Sklicatelj mora razglasiti sklic zbora najmanj pet dni pred dnem zbora. Razglas mora obsegati pređlog dnevnega reda, čas in kraj zbora ter kdo sklicuje zbor. Razglas sklica zbora se objavi na občinski razglasni deski, z le- paki na javnih razglasnih deskah in na drug krajevno običajen na- 113. člen Zbor občanov oz. zbor članov đelovnih skupnosti izvoli 3-ćlan- sko predsedstvo, ki vodi delo zbo- ra in zagotovi, da so v zapisniku vsi sklepi in predlogi, sprejeti na zboru, po potrebi ali na željo udedeležencev zbora pa tuđi po- samezna oz. ločena mnenja. Zapisnikarja zbora preskrbi sklicatelj zbora. V kolikor ni drugače določeno z zakonom ali statutom občine, sprejema zbor sklepe javno in z većino glasov navzočih. Zbor je sklepčen, v kolikor ni drugače določeno, će je navzočih na zboru desetina vohvcev iz ob- močja, za katerega se sklicuje, ali najmanj 20 volivcev. Obćinska skupšćina lahko s po- slovnikom prectpiše podrobnejše predpise o sklicu, o delu in po- teku zborov občanov oziroma zborov članov đelovnih skupno- sti. 114. člen Člani predsedniških teles, ki so izvoljeni na območju občine, kakor tuđi predstavniki organov družbenega samoupravljanja, mo- rajo na zahtevo zborov občanov oziroma zborov članov đelovnih skupnosti poročati o svojem delu oziroma delu predstavniškega te- lesa in dajati potrebna pojas- nila. Organi družbenega samouprav- ljanja in zastopniki đelovnih in drugih organizacij se morajo ude- ležiti zborov obćanov oziroma zborov članov đelovnih skupno- sti, kadar so na dnevnem redu vprašanja z njihovega področja. 115. člen Člani občinske skupščine mo- rajo biti navzoči na vseh zborih občanov oziroma zborih članov đelovnih skupnosti na območjih, kjer so bili izvoljeni. člani občinske skupščine so se dolžni pred zborom seznaniti z vprašanj i, ki so na dnevnem redu zbora in si zato pri organih ob- činske skupščine preskrbeti po- trebne podatke, ki jim omogoča- jo popolno razumevanje in sode- lovanje pri posameznih vpraša- njih, ki so na dnevnem redu zbo- ra. Skupno s predsedstvom zbora morajo člani občinske skupščine skrbeti, da so zapisniki pravilno sestavljeni, da obsegajo vse skle- pe, predloge in mnenja zbora. Skrbeti morajo tuđi, da se za- pisniki zbora pošljejo občinski skupščini v roku treh dni po zboru. 116. člen O sklepu zborov občanov oziro- ma zborov članov đelovnih skup- nosti mora obvezno razpravljati občinska skupščina oz. njen pri- stojni organ in obvestiti v 30 dneh zbor o stališču, ki ga je v zađe vi zavzel. Občinska skupščina oz. njen organ ne more sprejeti akta, ki obravnava vprašanje, pomembno za življenje in delo v naselju, če se je na zborih občanov proti njemu izreklo več kot polovico vseh občanov. Prav tako občinska skupščina ne more sprejeti akta, ki obrav- nava vprašanje, pomembno za KAMNIŠKI OBCAN 7 življenje in đelo v občini, Će se je proti njemu izrekla več kot polovica vseh zborov občanov in zborov članov delovnih skupno- sti. 117. člen Zbori se sklicujejo najmanj polletno, drugače pa po potrebi. Občinski referendum 118. člen Na območju referenduma ob- čani neposredno odloćajo o skup- nih vprašanjih, ki imajo pomen za posamezni kraj, eno ali već krajevnih skupnosti ali za obćino kot celoto. 119. člen Referendum je obvezen za vprašanja, ki so doloćena z usta- vo in zakoni. 120. člen Referendum se obvezno razpi- še zaradi potrditve statuta in za- radi uvedbe posojila obćanov ob- činski skupšćini. 121. člen će občinska skupščina mora iz- vesti referendum, mora izvršiti razpis najkasneje v roku 1 me- seca po prejetju zahteve, refe- rendum pa se mora izvršiti naj- kasneje v roku 1 meseca, toda ne prej kot po preteku 15 dni po razpisu. Razpis se objavi na javnih oglasnih deskah občinske skup- šćine in v Uradnem vestniku okraja Ljubljana. 122. člen Referendum izvede komisija, ki jo imenuje obćinska skupšći- na. Referendum se izvede tako, da se volilcem na glasovalnih li- stih postavijo vprašanja, na kate- ra volilci odgovarjajo z »da« ali »ne«. Glasovanje je tajno. Predlog, o katerem se odloča na referendumu, je sprejet, će je z »da« glasovala većina vo- livcev, ki so glasovali. Ce se referenduma ne udeleži več kot polovica vpisanih voliv- cev, se mora ta ponoviti. Odločitev, ki jo sprejmejo ob- čani na občinskem referendumu, je za občinsko skupščino obvez- na. Občinska skupšćina ne more izdati v 1 letu po izvedbi refe- renduma akta, ki bi bil v na- sprotju z izidom referenduma. VII. RAZMERJA OBCINSKIH ORGANOV DO DELOVNIH ORGANIZACIJ 123. člen Delovne organizacije morajo obveščati občinsko skupšćino in njene organe o svojem delu ter o splošnem ekonomskem in fizič- nem stanju in o izpolnjevanju proizvodnega nacrta s tem, da jim na njihovo zahtevo dostavijo poročila. Delovne organizacije morajo pošiljati občinski skupščini ozi- roma organu, ki nadzoruje zako- nitost njihovega poslovanja, tuđi zapisnike sej najvišjega organa samoupravljanja, sprejete letne in perspektivne proizvodne na- crte oz. delovne programe in in- vesticijske nacrte. Delovne organizacije morajo odgovoriti na anketo, ki jo izve- de občinska skupšćina ali njeni organi zaradi ugotovitve mnenja glede primernosti ali načina za- dovoljitve določenih skupnih po- treb občanov. 124. člen Poročila in druge akte del. orga- nizacij iz prejšnjega ćlena prouči pristojni upravni organ občinske skupščine, ki po potrebi pripra- vi predlog za obravnavanje zade- ve na pristojnem svetu, ta pa lahko predloži zadevo v obravna- vo občinski skupščini. 125. člen Ce občinska skupščina oziro- ma ustrezni svet ali komisija po obravnavanju poročila ali druge- ga akta delovne orgnizacije o zađe vi sprejme določena mnenja ali priporoćila, jih sporoči de- lovni organizaciji. Najvišji samo- upravni organ delovne organiza- cije mora mnenje oziroma pri- poročilo obravnavati na prvi pri- hodnji seji in nato takoj sporo- čiti svoje stališče organu, ki je mnenje ali priporočilo dal. će se v mnenju ali priporočilu izrecno zahteva, mora samoup- ravni organ delovne organizacije z njim seznaniti tuđi delovni ko- lektiv. 126. člen Skupne akcije se lahko izvaja- jo na pobudo obćine ali delov- nih organizacij. S posebnim do- govorom se lahko v takih prime- rih določi, kdo zastopa obćino oziroma delovne organizacije na eventuelnih skupnih sestan- kih, kako se akcije financirajo in kako se izvršijo. 127. člen Neposredno nadzorstvo nad de- lom komunalnih organizacij, ki opravljajo službo za zadovoljeva- nje potreb občanov, opravljajo pristojni sveti občinske skup- ščine. Svet občinske skupščine je v iz- vajanju nadzorstva upravičen od- reci soglasje na akte komunalne organizacije, če so v nasprotju z interesi občanov za zadovolji- tev skupnih potreb. 128. člen Komunalna organizacija se mo- ra pri svojem delu oziroma po- slovanju držati smernic pristoj- nega sveta obćinske skupščine. će meni, da so smernice sveta v nasprotju z interesi za zadovo- ljite v skupnih potreb občanov, ali da bi izvajanje smernic kršilo pravice članov delovnega kolekti- va, oziroma da bi zaradi smernic komunalna organizacija prišla v težak finančni položaj, lahko vlo- ži v roku 15 dni po prejemu smernic ugovor pri občinski skupščini. Občinska skupšćina obravnava ugovore na prvi prihodnji seji ter je njena odloćitev za komu- nalno organizacijo obvezna in dokončna. 129. člen Občinska skupščina lahko za- gotovi sredstva za sanacijo go- spodarskih organizacij le v pri- merih, če je gospodarska orga- nizacija zašla v te^ave zaradi ob- jektivnih okoliščin m če je obči- na zainteresirana za njen nadaij- nji obstoj. 130. člen Nadzorstvo nad zakonitost] o iz- vaja občina samo za tište norma- tivne akte, ki jih delovne organi zacije samostojno sprejemajo, ne izvaja pa ga glede na akte, ki jih delovne organizacije sprejemajo s soglasjem ali s potrditvijo ob- činske skupščine. 131. člen Zaradi izvajanja nadzorstva za- konitosti morajo delovne organi- zacije v roku 8 dni po sprejetju predpise dostaviti pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine. Upravni organ mora v roku 30 dni po prejemu predpisa preve- riti njegovo zakonitost. će pri preverjanju ugotovi ne- zakonitost, izda o tem odločbo in z njo določi delovni organizaciji rok za odpravo nezakonitosti. Ta rok ne srne biti daljši od 30 dni. 132. člen Će upravni organ ob izvajanju nadzorstva nad zakonitost jo pred- pisov delovnih organizacij meni, da ti sicer nišo nezakoniti, da pa nišo v skladu s splošno politiko družbene skupnosti ali z določe- no politiko v občini, mora o tem obvestiti pristojni svet občinske skupščine. Svet obćinske skup- ščine mora oceniti primernost predpisa in če ima za potrebno, lahko opozori s priporoćilom de- lovno organizacijo, lahko pa, če je zadeva pomembnejša, predlo- ži le-to v obravnavanje tuđi ob- činski skupščini ali zboru delov- nih skupnosti, oziroma komisij za družbeno nadzorstvo. Prednje določbe veljajo tuđi, če gre za družbeno nadzorstvo nad uporabo družbenih sredstev v delovnih organizacijah. 133. člen Kadar občinska skupščina ali njeni organi izdajajo splošne predpise, s katerimi posegajo v poslovanje delovnih organizacij, ali jim nalagajo določene obvez- nosti, morajo pred izdajo pred- pisov omogočiti delovnim organi- zacijam, da dajo predhodno o zađe vi svoja mnenja ali pripom- be. To mnenje lahko občinska skupščina ali njeni organi zahte- vajo tuđi pri ustrezni sekciji go- spodarsko zbornice. VIII. RAZMERJE OBĆINE DO DRUGIH OBCIN 134. člen če občinski samoupravni or- gani menijo, da je zaradi zado- voljevanja skupnih potreb obča- nov ali zaradi krepitve proizva- jalnih sil primerno organizirati skupne zavode, službe ali gospo- darske organizacije skupaj z eno občino ali več občinami, lahko predlagajo skupno ustanovitev takih zavodov, služb oziroma go- spodarskih organizacij. Medsebojna razmerja, ki nasta- jajo zaradi ustanavljanj skupnih zavodov, služb ali gospodarskih organizacij se uredijo s posebno pogodbo. 135. člen Zaradi uspešnejšega reševanja vprašanj, ki so skupnega pomena za več občin, lahko občinski sa- moupravni organi sodelujejo z organi okraja in občin tako, da ustanovijo začasne skupne komi- sije, odbore in na različne druge načine. Medsebojna razmerja, ki nasta- jajo s sodelovanjem po predhod- nem odstavku, se uredijo s po- sebno pogodbo. IX. KONCNE DOLOČBE 136. člen Ta statut sprejme občinska skupščina po predhodni obravna- vi na zborih obćanov. Statut začne veljati 30 dni po objavi v Uradnem vestniku okra- ja Ljubljana »Glasnik«. Z dnem uveljavitve tega statu- ta preneha veljati statut občine Kamnik št.........z dne ....... z vsemi spremembami in dopol- nitvaml. Svilanit of> lOAetnici združitve (Nadaljcvanje s i. strani) pa planirajo izvoz blaga v vrcd- nosti približno 150.000 dolarjev. »To leto,« je dejal predsednik delavskega sveta tov. Bogdan Se- ljak v svojem govoru, ki kaže na temeljiti preokret podjetja, »je po delovnih zmagah izredno bogato. Poleg glavne skrbi, da je Svilanit postalo konkurenčno podjetje, smo poskrbeli tuđi za to, da smo zgradili menzo za tople obroke hrane, lastni trgovski lokal za prodajo na drobno v tovarni, ga- silsko shrambo, sindikalno pisar- no in vratarnico.« Pozabili nišo niti na prijetno ureditev dohodov v tovarno, cestišč med tovarniški- mi objekti in ćelo na prikupno ureditev parka. V nacrtu imajo Se vrsto novih stvari, kot so moder- nizacija obrata konfekcije, skladi- šča izdelkov, pridobitev novih prodajnih prostorov v Kamniku, razvojnega oddelka in laborato- rija, pripravo načrtov za poveća- nje kapacitet v novi barvarni in za proizvodnjo frotirja, rekon- strukcijo kotlarne itd. V obratu, kjer izdelujejo svilo, bodo v krat- kem vgradili osem novih žakar- dov — naprav za pestro vzorčenje najzahtevnejših svilenih tkanin, in ustarili potrebne sanitarne pogoje, Na slavnostnem zborovanju 400 delavcev podjetja, katcrega so se udeležili zastopniki Občinskega ljudskega odbora, Občinskega sin- dikalnega sveta in političnih or- ganizacij kamniške in domžalske občine, je predsednik upravnega odbora tovarne Zvone Rostan po- svetil tople in pohvalne besede za prizadevno delo vsem sodelavcem kolektiva, upokojcnoem, posebej pa še sedemnajstim jubilantom, katerim je izročil posebne diplo- me in praktična darila, z željo, da tuđi v bodoče tako zvesto in prizadevno delajo za razvoj in uspeh podjetja. Ob tej priliki sta vsemu kolek- tivu čestitala in zaželela še na- daljnjih uspehov predsednik Ob- činskega ljudskega odbora Kam- nik France Vidervol ter njihov direktor Stane Marcijan. Na slavnostni seji delaviskega sveta so sklenili, da bodo zaradi dosedanjih doseženih uspehov, ki so jih pretehtali na ta dan, 20. oktober proglasili za praznik ozi- roma dan podjetja, na katerem bodo vsako leto pregledali uspe- he, pa tuđi kritično pretresli spo- drsljaje, za naprej pa si zadali nove naloge. Vsi želimo kolektivu ob tem prazniku še veliko uspehov! < m o m < 8 Na občnem zboru Občinskega sindikalnega sveta smo se pogovorili V začetku tega meseca je bil obeni zbor Občinskega sinđikal- nega sveta Kamnik, ki naj bi prikazal rezultate dela v zadnjih osemnajstih mesecih in nakazal bodoče naloge sindikalnih organi- zacij v kamniški občini. Občnega zbora se je udeležilo 108 delcga- tov sindikalnih podružnic in gostje: ljudski poslanec Tomo Brejc, pređscdnik Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana tov. Verbič ter predstavniki političnih in družbenih ©rganizacij naše občine. Ni dvoma, da je občni zbor dobro uspel, saj so delegati v svojih razpravah izčrpno obravnavali probleme, s kalcrimi se srečujejo v svojih delovnih organizacijah in dali marsikatero pobudo za nji- hovo rešitev. Iz referata predsednika Občin- skega sindikalnega sveta je bilo čutiti, da so modernizacija proiz- vodnje, dvig sterilnosti đela, iz- boljšanje strukture strokovnega kadra ter nadaljnja krepitev si- stema samoupravljanja v delov- nih organizacijah in komuni tišti problemi, s katerimi so se sindi- kalni dielavci in organizacije že doslej najpogosteje srečavali in ki tuđi v prihodnje terjajo največjo pozornost pri njihovem reševanju. To pa zato, ker je od rešitve teh vprašanj v največji meri odvisen nadaljnji obstoj in uveljavljanje marsikaterega našega podjetja. Da uvrstitev ravno teh vprašanj na dnevni red občnega zbora ni zgolj slučaj, ampak permanentna nuja, je jasno pokazala diskusija, ki je sledila referatu. Kajti vsi, ki so se je udeležili, so morali priznati, da s sedanjimi oblikami dela v pri- hodnosti ne borno dosegli večjih uspehov. V vseh gospodarskih or- ganizacijah morajo vsi proizva- jalci misliti na bodoenost, to pa pomeni, da se bodo morali tako v proizvodnji kakor v pospeševa- nju decentralizacije upravljanja odločiti za radikalne ukrepe, ki bodo podjetju zagotovili določeno perspektivo. Vsi diskutanti (poudariti mo- ramo, da so pokazali dobro po- znavanje razmer v svojih delov- nih organizacijah, za kar gre sin- dikalnim podružnicam vsa pohva- la, ker so za zastopnike svojih delavskih organizacij na občnem zboru izforali politično in gospo- darsko razgledane člane kolek- tiva) so v razpravi našli stično točko, to je vprašanje možnosti za povećanje proizvodnje. Namreč z dosedanjim obsegom proizvod- nje ne moremo biti zadovoljni, saj smo v idustriji, gledano v ob- činskem merilu, v več podjetjih se krepko pod, planom, v drugih ga pa komaj dosegamo ali pa smo ga presegli le za malenkost. O dinamiki povečevanja proizvodnje in produktivnosti, ki smo ju bili vajeni v preteklih letih, ni več sledu. Sicer ostane do konca leta še tri mesece, vendar, sode* po dosedanjem tempu pri Izpolnjeva- nju plana ni dosti upanja, da bi se stanje bistveno popravilo, ker gospodarske organizacije ne dose- gajo napredka, čeprav imajo za to precejšnje možnosti z izkori- sčanjem notranjih rezerv. Notra- nje rezerve pa je treba poiskati v zboljšanju organizacije proiz- vodnje in tehnološkega postopka, nikakor pa ne s povećanim: vlaga- njem fizičnega delaproizvajalcev. Drastičen primer za to je navedel delegat iz Modelita. To podjetje je nabavilo avtomate za izdelavo gumbov, ki bi s svojo kapacitet© dali odlične rezultate pri poveća- nju proizvodnje. Zgodilo pa se je ravno nasprotno: proizvodnja teče še vedno z zastarelimi stroji, avto- mati pa stojijo neizkoriščeni. Vzrok temu naj bo karkoli, ven- dar je to neodpustljivo v daanšnji težki gospodarski situaciji. Podo- ben primer smo slišali iz podjetja Stol. Tam so napravili analizo iz- rabljanja osnovnih sredstev in ugotoviii, da so stroji izkoriščeni v povprečju le pet ur dnevno, ne- kateri izmed njih pa četo samo dve uri dnevno. Skoraj v vseh podjetjih je tuđi čutiti, da njihovi proizvodni programi občutno zao- stajajo za dejanskimi potrebami tržišča in tako zavirajo hitrejši napredek proizvodnje. Proizvod- nja v naših podjetjih je zelo raz- drobljena, ker izdelujejo veliko različnih artiklov, poleg tega pa obstaja zakoireninjena tendenca, da bi v enem podjetju izdelovali vse dele, ki so potrebni za končni izdelek. Prav zaradi tega je precej diskutantov obravnavato problem integracije, ki naj bi resila vpra- šanje modernizacije proizvodnje vsaj v tej smeri, da bi se podjetja lahko v svojem proizvodnem pro~ gramu bolj specializirala. Seveda pa je za združevanje podjetij tre- ba predvsom proučiti, ali so dane možnosti za uspešno delo v skup- nem podjetju, saj bi nepriprav- Ijena združitev prinesla le ne- uspeh. Analize, pri katerih mora sodelovati, ali pa vsaj biti z njirni seznanjen vsak proizvajalec, bi morale biti dobro argumentirane, ker bi le v tem primeru kolektivi videli v združitvi določeno per- spektivo in ne bi imeli občutka, da se z združitvijo administrativ- no rešuje njihov ekonomski polo- žaj. Primer za tako >*od zgoraj poskušeno« združitev poznamo tu- đi v naši občini, ki pa se je se- veda izjalovila zaradi hudega na- sprotovanja obeh kolektivov, ki ravno zaradi neizdelanih analiz ništa v združitvi videla nobenega ekonomskega opravićila. Poudarili so tuđi dejstvo, da smo o koope- raciji v okviru naše občine vse premalo razmišljali, čeprav obsto- jajo zanjo ugodni pogoji, in bi se ravno v tej obliki integracije dalo marsikaj doseći, saj bi se s tem naša več ja podjetja lahko bolj te- meljito usmerila v iskanje možno- sti za osvojitev takega proizvod- nega programa, ki bi tuđi v bo- dočih tržnih pogojih zagotavljal trdno osnovo za uspešno poslova- nje. Tuđi Tomo Brejc je v svoji razpravi razvil to misel in pouda- ril, da je kooperacija osnovni po- goj za modernizacijo proizvodnje, ki mora omogočiti našim podjet- jem, da z znižanjem proizvodnih stroškov in s tem seveda tuđi cen izdelkov, utrdijo svoj položaj na domaćem trgu kakor tuđi, kar je še važnejše, da se prebijejo v oštri konkurenci na tujih tržiščlh. Po besedah tovariša Brejca mo- rajo naša podjetja videti svojo perspektivo le v izvozu. Delegati gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo tuđi z izvozom svojih izdelkov, so v razpravi nakazali različne težkoče, s katerimi se srečujejo v naporih za povećanje izvoza. Navajali so težave, ki so jih imeli, ko so pokušali prodreti s svojimi izdelki na tuji trg, po- tem ob preusmeritvi izvoiza v de- žele s konvertibilno valuto, ali pa ćelo nerazumevanje, na katerega včasih zadenejo pri iskanju kre- ditov, čeprav bi se v kratkem času poplaćali. Bili pa so sd edini v tem, da je potrebno za poveća- nje izvoza poiskati možnosti pred- vsem v samem podjetju, kjer je treba vsaj strojni park izkoristiti do maksimuma in izboljšati kva- liteto izdelkov, da ne bi bilo upra- vičenih reklamacij od tujih kup- čev. Precej delegatov je razp'ravljalo tuđi o strokovnih kadrih v naših gospodarskih organizacijah. Znano je, da teh v većini primerov še občutno primanjkuje, in je po- trebno posvetiti vso skrb temu, da bi se stanje čimprej zboljsalo. Za- to je tembolj zaskrbljujoče treti- ranje novih strokovnjakov, ki pri- hajajo v podjetje iz šol. Razum- ljivo' je namreč, da s teorijo do- bro podkovan stroikovnjak, ki je ravnokar končal šolanje, še ne more imeti dovolj praktićnega znanja, kar pa v nekaterih pod- jetjih ne morejo ali nočejo razu- meti. Potem tem strokovnjakom na razne načine ovirajo njihovo vživitev in prilagoditev v kolekti- vu, kar jim le zmanjšuje samoini- ciativnost in voljo do dela. To je problem, ki se v naših podjetjih imenuje »mojstrstvo« in katere- ga borno morali hitro resiti, če bomo hoteli preprečiti beg stro- kovnjakov iz podjetij. Ravno tako so govorili o notra- njih odnosih v podjetju. Predstav- nik iz Titana je poudaril, da veli- kokrat razpravljamo o odnosu raznih odgovornih uslužbencev in strokovnjakov do neposrednih proizvajalcev, kar je vsekakor pravilno, malokrat pa se vpraša- mo, kakšen je odnos proizvajalcev do podjetja. Nekateri proizvajalci včasih pokažejo do podjetja tako nezainteresiranost in malomaren odnos, da se lahko opravičeno vprašamo, kaj sploh veže te ljudi na kolektiv in kakšne interese že- lijo ustvariti v njem. Poudaril je, da je predvsem sindikat poklican, da razpravlja o teh pojavih in da za zboljšanje stanja predlaga ustrezne ukrepe. Naslednje vprašanje, ki so o njem razpravljali skoraj vsi di- skutanti, pa je vprašanje samo- upravljanja oziroma decentraliza- cije upravljanja v naših gospo- darskih organizacijah. Vsi, ka so sodelovali v razpravi, so pouda- rili, da je sedanje obdobje zelo razgibano, saj stalno izvajamo nove ukrepe za nadaljni razvoj delavskega samoupravljanja. De- centralizacija, ki naj bi samo- upravljanje prenesla prav do> vsa- kega posameznega proizvajalca, je sprejeta kot pozitivna pridotai- tev našega družbenega razvoja. Samo izvajanje decentralizacije v naših podjetjih pa se je, kot je bilo razvidno iz posameznih raz- prav, gibalo z različnim tempom, kakršni so pač dani pogoji v posa- meznih kolektivih. Nekateri so prišli že precej daleč, dočim so drugi bolj v zaostanku. To pome- ni, da so ponekod že našli začasen koncept, ki zagotavlja z dano ma- terialno osnovo potek samouprav- ljanja neposrednih proizvajalcev, drugod pa so decentralizacijo iz- vcdli na hitro, ustvarili ekonom- ske enote in zbore prodzvajalcev, sedaj pa ugotavljajo, da so se pre- hiteli in da ni ekonomske podlage za tako organizacijsko ureditev. V prvem primeru to res lahko imenujemo' le počasen koncept, ker je proces decentralizacije dolgo- trajen in se bodo sprejete oblike vsekakor še dolgo menjale in iz- popolnjevale. V drugem primeru pa bodo morali kolektivi vložiti še veliko truda, da bodo admini- strativno decentralizirano uprav- ljanje kvalitetno spremenili, tako da bo neposredni proizvajalec imel odločilni vpliv pri upravlja- nju svojega podjetja. Za izvedbo te obsežne naloge pa je nujno, da kolektivi sprejmejo take interne predpise, ki bodo točno določili mesto, vlogo in materialno osno- vo, razmejili njihove pravice in dolžnosti posameznih organov upravljanja. To pa je zelo važna naloga, ki posebno sedaj, v ob- dobju razprav o novi ustavi, po- staja vse bolj aktualna, saj bo treba sprejeti statut, ki bo temelj- na listina vsakega podjetja. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Tudi kamniški pionirji so prispevali za spomenik v Ljubljani Dne 29. in 30. septembra se je udeležilo proslave ob 20-letnici pio- nirske organizacije in odkritja spomenika pionirjem v Bloudkovem parku v Ljubljani 13 zastopnikov iz naših odredov. Z obiskom v Ljubljani so bili vsi pionirji zelo zadovoljni, saj so kot gostje ljub- ljanskih pionirjev navezali z njimi prisrčne stike. Prav tako je uspe- la zbiralna akcija za spomenik, saj so kamniški pionirji zbrali preko Občinske zveze prijateljev mladine skupno 24.004 din. Povprečno je torej dal vsak pionir 10 din. S tem. so pionirji častno izpolnili svojo obvezo. — Na sliki; kamniški pionirji pred odhodom v Ljubljano KAMNIŠKI OBČAN 9 Kje in kakšna bo perutninarska farma? V zadnji številki Kamniškega občana smo pisali o splošnem razvoju kmetijstva v kamniški občini. Z današnjim člankom mislimo naše bralce seznaniti s proizvodnimi nameni in postop- ki na perutninarski farmi na Podgorju, ki jo bo še letos pričel graditi Agrokombinat Ljubljana. Jugoslovanska kmetijska banka je namreč Agrokombinatu odobri- la 632 milij onov namenskega kre- dita za izgradnjo perutninarske farme za 100.000 kokoši nesnic za proizvodnjo konzumnih jaje. Izgradnja take farme je postala potrebna zaradi vsakoletnih se- zonskih primanjkljajev in rela- tivno visoke cene jaje na doma- ćem tržišču. Poleg večje potroš- nje ugotavljamo tuđi, da ponud- ba jaje od neposrednih kmečkih proizvajalcev stalno pada. Da- nes, ko porabimo Slovenci pov- prečno 66 jaje na prebivalca let- no, znaša letna potrošnja v Ita- liji 100, Franciji 200, Angliji 250 in v ZDA ćelo 420 jaje na prebi- valca. Z zboljšanjem življenjske- ga standarda in prehrane ljudi, zlasti bel jako vinske, pa so dani stvarni pogoji za večjo potroš- njo in tuđi večjo proizvodnjo jaje kot doslej. Razumljivo je, da več- je in stalne količine jaje za trg nudi lahko samo sodobna, inten- zivna farmska proizvodnja, če- prav je s tehnološkega in orga- nizacijskega stališča precej zah- tevna in težka. Da se je investitor Agrokom- binat sporazumno z ObLO Kam- nik odločil za lokacijo na Du- plici, ni slučajno. Predvsem sta pri izbiri prostora odločilna suha klima in teren, zračnost, sonč- nost, malo megle in podobno. Tem zahtevam izbira prostora na Duplici, severno nad Koreno- vo potjo med Duplico in Pod- gorjem, ustreza. Na drugi strani pa so za presojo lokacije važni še faktorji, kot n. pr. prometne žile (blizina železnice in čest), blizina velikih in stalnih potroš- nih centrov (Ljubljana z okoli- co), v nemajhni meri pa tuđi blizina drugih obratov Agrokom- binata, s katerimi je proizvodnja na bodočem obratu — farmi, tesno povezana (Tovarna moćnih krmil kot dobavitelj krme, Perut- ninska farma in klavnica v Za- logu kot dopolnilen obrat, bodoči semenarski obrat v Mengšu kot potrošnik gnoja, nekoliko pa tu- đi sedanji obrat na Križu in podobno). Računamo, da bo mož- no v sodelovanju z ObLO prido- biti potrebno število delovne sile in stanovanjskih prostorov v ne- posredni blizini farme. Kot rečeno, je namen farme, proizvajati konzumna jajca kot glavni proizvod, kot stranske proizvode pa kokoši za klanje, jajčni melanž, perje in gnoj. Pro- izvodna zmogljivost farme znaša okoli 20 milijonov jaje letno, kar pomeni skupno s stranskimi pro- izvodi letno realizacijo okoli 600 milijonov dinarjev. Iz situacije v merilu 1 : 2880 je razvidno, da spadajo v gospodarsko dvo- rišče farme, ki meri dobrih 12 ha, sledeči objekti: 16 kokošnjakov — vsak 6200 kokoši (na situaciji z oznako 1—16), zgradba za zbi- ranje, sortiranje, hlajenje in pri- pravo jaje za trg (17), delavnice z garažami (18), steljnik (20), upravno poslopje z vratarnico, kopalnicami, garderobami in je- dilnico (19), asfaltirane in ma- kadamske poti, električno, vodo- vodno in kanalizacijsko omrežje ter ograje z zelenicami. Odmik med vrstami objektov narekuje- jo predvsem sanitarni in vete- rinarski ukrepi. Na farmi bo vpeljan strog karantenski režim, tako med posameznimi proizvod- nimi eno tami — kokošnjaki, še bolj pa je potrebno zavarova- nje pred zunanjim svetom. Vso proizvedeno količino jaje na far- mi bodo dnevno prebrali stroji, ter pakirali in pripravili za trg. Tehnološki postopek je v krat- kem takle: Na farmi damo v ko- košnjak večkrat letno zdravstve- no pregledane in neoporečne jar- kice, prav pred začetkom nes- nosti. Klimatske razmere v kokoš- njakih reguliramo neodvisno od zunanjih pogojev s pomoć jo ven- tilatorjev, ogrevalnih naprav in svetlobnih teles, tako da so ži- valim, ki ostanejo na farmi kot nosnice približno za 1 leto, vso- skozi dani vsi pogoji za stalno in intenzivno proizvodnjo. Polža- sti in verižni polavtomatski trans- porterji na strojni pogon dova- jajo koncentrirano krmo v ko- košnjake iz silosov, ki leže ob njih. Znešena jajca se skotale iz gnezd na trakove za zbiranje jaje, ki vodijo do zbiralne miže v predprostoru vsakega kokošnja- ka, od tu pa jih odpremljajo v glavni zbiralni prostor. Kokoši se zadržujejo na podu iz lesenih rešetk, skozi katera pada gnoj na tla, ali pa na brskališčih. Na rešetkah so montirani napajalni- ki za vodo. Jata kokoši se vsako leto obnovi, se pravi, izmenja v celoti, tedaj pa naprave in trako- ve demontirajo in ves objekt oči- stijo ter pripravijo nove jate bo- doćih nesnic. Kot vidimo iz krat- kega opisa, so vsi delovni postop- ki in opravila na farmi praktično popolnoma mehanizirani, število zaposlenih, vključno s strokov- nim vodstvenim kadrom agrono- mov, tehnologov, obratovodij in veterinarjem, bo znašalo okrog 60 ljudi (od tega bo lahko dobr- šen del žensk), ki pa se bodo morale priučiti delovnemu po- stopku. Specializirana proizvod- nja namreč zahteva v svoji osno- vi tuđi specializiran kader. Gradbena dela se bodo začela v letošnji jeseni. Dogovori o naku- pu zemlje, kjer bo stala farma, so končani. Omenimo naj, da je Agrokombinat v sodelovanju s pravno službo ObLO Kamnik do- segel z vsemi lastniki zemljišč, ki pridejo v sklop farme, sporazum- no rešitev, bodisi z nakupom ali zamenjavo zemljo, kor so bile težnje vsakega posestnika upo- števane tako s socialnega kot poklienega stališča, zato ni bilo potrebno, uporabiti ostrejših ukrepov, kot jih v skrajni meri predvidevajo zakoniti predpisi. Predviđeno je, da bodo v letu 1963 gradbena dela z montažo op- reme in ureditvijo prostora v celoti končana, nakar bo ifarma pričela poskusno obratovati. Medtem bo investitor Agrokom- binat poskrbel za pridobitev in priučitev potrebnega števila so- delavcev in poskušal pravočasno zagotoviti stanovanjski prostor za zaposlene. Ko bo farma v ce- loti zgrajen in urejena, lahko prićakujemo, da se bo uspešno in zadovoljivo vključila v gospo- darstvo komune in širše okolice. KnZ - tiorenora pol — Oupltca. Izid nagradnega razpisa ri.\\l\\hl(.\ IHUSriA h\MVIh Z nagradnim razpisom, kl smo ga objavili v prejšnjl številki, smo hoteli razgibati predvsem mladino in potihoma smo mislili na tako velik odziv, da smo se odlocili v tern pri- meru povećati tuđi knjižne nagrade. Žal temu ni bilo tako. Prcjeii smo eno samo rešitev, ki nam jo je poslal PLA- NINSKI PIONIRSKI ODSEK NA OSNOVNI SOLI TUNJICE. Temu najmlajšemu odseku smo za njegovo zanimanje in pravilno rešitev namenili vseh pet razpisanih knjižnih nagrad v skupni vrednosti 5050 dinarjev. Našim mladim nagrajencem čestitamo in jim želimo pri branju lepih in poučnih planinskih knjig veliko prijetnih uric. PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK kamniSki obCan 10 O kamniškem muzeju Obnovitvena dela na gradu Zaprice in gradnjo stanovanjske- ga naselja na Vrhpolju stavljajo občani v vzročno zvezo, in ne brez osnoi). V resnici so vse spremembe sad širokopoteznega in smelega nacrta ObLO Kamnik, vzpostaviti muzej v gradu Zapri- ce. Tej zasnovi in davni želji prebivalstva so bili žrtvovani mnogi napori in sredstva, tako pri izgradnji novega naselja kakor pri ob- novi zgradb in prostorov ter ustanovitvi muzejskega zavoda. Iz starih graščinskih zgradb, neprimerniih za družnska stano- vanja, je bilo potrebno preseliti 17 strank. Ob najširši podpori ob- lastnih forumov in nekaterih pod- jetij so si stanovalci v poldrugem letu zgradili lične, zdrave in udobne montažne hišice, vendar se je izpraznitev gradu zavlekla do pozne pomladi 1962. Z izjemo severnega gospodarskega krila, ki ga naseljujejo se tri stranke, za katere še nišo dobili ustreznih stanovanj, ali se je gradnja hi- šice zavlekla — Zaprice nišo već poseljene. Zaprice, ki so same po sebi va- žen in markanten zgodovinski in umetnostni spomenik mesta, je bilo potrebno temeljito popraviti in urediti. Z vsem spoštovanjem do starih vrednot zgradbe in z uporabo novih tehničnih priđobi- tev, so se pričela obnovitvena de- la na gradu, da bi prostore lahko uporabili v muzejske namene. Z manjšimi zidarskim! posegi je uspelo pritličju povrniti nekda- njo gotsko obliko, nadstropja pa so obranila svoj barokizirani iz- gled. Mnogo obsežnejša, večja in draž ja so bila obrtniška dela v domala popolnoma dotraj ani zgradbi. V poletnih mesecih le- tošnjega leta so bila v vecjem op- ra vijena zidarska, mizarska, elek- trotehnična in pleskarska dela, vodovodno sanitarna in pleskar- ska pa so še ostala. Kljub široki uvidevnosti krajevnih oblasti so določene težave ovirale obnovo in otvori te v stalne muzejske raz- stave. Vsa dosedanja dela so ve- ljala 4 milij one dinarjev, ne vštev- ši stroškov za postavitev naselja, ki se povzpnejo nad 30 milijonov dinarjev. Seveda so vložena sred- stva omogočila začetek širših, te- meljitejših ter postopnih popra- vil grajskih zgradb in okolice. Vendar so že dosedanja dela, obnovitvena, vzdrževalna in oči- ščevalna, notran jost gradu in oko- lico temeljito spremenila, zgrad- bo pa resila nadaljnega propada- nja. Pri ohranitvi urbanistične za- okroženosti bodo mogle Zaprice s svojo privlačno lepoto in ureje- nostjo izpolniti podobo kraja in postati prijetna izletniška točka. Muzej Kamnik v Kamniku, kakršen je uradni naziv zavoda, formalno obstaja od decembra 1961. Poleg izrazito muzejskega dela, zbiranja starin in spomeni- kov ter postopnega odpiranja stalnih razstav, naj bi muzej s svojim strokovnim delom oprav- ljal prosvetno in znanstveno po- slanstvo. Njegove zbirke naj bi pregledno prikazale razvoj mesta in njegovega širšega gravitacij- skega zaledja do najnovejše do- be, vse njegove gospodarske in kulturne posebnosti. Potemtakem bi imel muzej šest ođdelkov, in sicer: geografsko pri- rodoslovni, arheološki, kulturno zgodovinski, etnografski, obrtni- ški ter oddelek ljudske revoluci- je, s pripadajoči'mi študijskimi, depojskimi, arhivsko knjižnični- mi prostori in delavnicami. Zgodovinsko pogojeni, pripada- joči svojemu okolju, s posebno turistično dražjo bi mogle biti razne muzejske zbirke, obrtni od- delki, v krajih s tipično gospo- darsko dejavnostjo, kmečki do- movi in podobno v okrilju in po- vezavi s krajevnim muzejem. Ustrezajočo rešitev bo treba po- iskati v nadaljni usodi nihajoče, zasebne Sadnikarjeve muzejske zbirke v Kamniku, ki sama po sebi predstavlja določeno muzej- sko zanimivost in krajevno turi- stično atrakcijo. Zbirko kot takš- no, je težko razbiti ali jo prenesti drugam, čeprav bi sporazumni odvzemi določenih predmetov ne prizadejali njeno celovitost. Potemtakem bodo le zbiratelj- ska vnema, izkopavanja in odku- pi daj ali zanesljive in trdne osno- ve muzejskim zbirkam. S takimi osnovami bo mogoče sestaviti zbirke, odgovarjajoče vsem so- dobnim muzejskim zahtevam in pogojene v tipičnosti zgodovin- skega razvoja in kulturne rasti našega okoliša. Muzej je v času svojega obsto- ja organiziral vrsto vsakomeseč- nih občasnih razstav likovne, et- nografske, umetno obrtne zvrsti ter razstavo vstajnih let 1941/42 na Kamniškem. Na teh razstavah se je zlasti mlajši rod seznanil s stvaritvami domaćih ali tu delu- jočih umetnikov, spoznal z živo zgodovinsko polpreteklostjo ali preprosto lepoto kmečke kulture. Razstave zajemajo torej bogast- vo đomaCega kraja, vendar J» ravno narodopisna pokazala plod- no izmenjavo in sodelovanje s so- rodnimi sosednimi muzej skimi ustanovami. Občasne razstave so dokazale, da živi v ljudeh težnja, približati se kulturnim stvarit- vam; to pa bi morali gojiti še naprej. Razstave pa so pokazale tuđi, da je prostor, kjer so bile, to je dvorana Delavske univerze, najprimernejši in najdostopnejši, zato bi bilo potrebno poiskati sredstva, da bi lahko nadaljevali z njimi. Muzejski kolektiv, ki ga sestav- Ija najnujnejše tehnično, admini- strativno in strokovno osebje, je majhen po številu uslužbencev, zato se že sedaj kaže nujna po- treba po pomnožitvi zlasti stro- kovnega kadra. Muzej ne bo mo- gel z dovoljnim in dovolj vnetim osebjem opraviti vsa večja, zah- tevnejša in komplicirana dela in tako samega sebe afirmirati. Z. S. Zapriški grad, ki bo kmalu preurejen v muzej Tekmovanje traktoristov V nedeljo, 7. oktobra t. I, je prispela na kmetijsko posestvo Križ pri Kamniku dolga povorka z zelenjem in cvetjem okraše- nih traktorjev, ki se je postro- jila v kolono na prostranom trav- niku. Prostor je bil okrašen z za- stavami, na tovornjaku je stal mikrofon. Množica gledalcev je pričakovala tekmovanje trakto- ristov iz kamnUke in domžalske občine ter Agrokombinata, ki ga je organizirala Kmetijsko tehnič- na komisija Okrajnega odbora ljudske tehnike Ljubljana. Traktoristi naj bi pokazali, ka- ko znajo upravljati s stroji polje- delske mehanizacije, pomerili naj bi se v kvalitetnem oranju, pri- kazali pa naj bi tuđi upravljanje z najmodernejšimi kmetijskimi stroji. Lepo je bilo videti raznobarv- ne stroje v ravni vrsti. Ob deveti uri je tekmovanje otvorit ing. Pri- jatelj, direktor Kmetijske zadru- ge Kamnik. Otvoritve so se kot gostje udeležili tuđi predsednik OO LT Ljubljana Leo Kovačič, sekretar lože Mencinger in pred- sednik ObLO Kamnik Franc Vi- dervol. Tekmovalce je pozdravit v imenu Občinskega odbora ljud- ske tehnike predsednik Stane Pavšek ter pripomnil, da mora delo ljudske tehnike sloneti na planu občinskega perspektivnega razvoja. Mehanizacija v kmetijst- vu je za naSo skupnost izredno važna. Po nagovoru zastopnika Agrokombinata so traktorji glo- boko zaorali... Po uspešnem tek- movanju so traktoristi odgovar- jali Se na teoretična vprakanja, ki so zadevala oskrbo traktorjev, strojev, kombajnov itd. Tekmovalci so prejeli spomin- ske diplome in denarne nagrade, prirediteljem pa pripada vsa po- hvala za uspelo izvedbo tekme. Želeti je, da bi taka koristna tek- movanja večkrat priredili ter jih zaključili tuđi z zabavnim spore- dom. Traktoristi občine Kamnik naj se združijo v lastni organiza- ciji pod okriljem Ljudske teh- nike. Voznik je okrasil svojega konjička Traktoristi pričakujcjo pričetek tekmovanja AMNISKI OBCAN U iz Življenja v kolektivu Zivilske industrije kamnik Proizvajalci, ki znajo gospodariti ♦ V kamniški občini imamo sedaj deset industrijskih kolektivov. + Ceprav jih ni veliko, še na nekatere od teh kar pozabljamo, ko ♦ govorimo ali pišemo o gospodarstvu naše komune. Pa vendar bi ♦ prav ti kolektivi, ćeprav manjši, zaslužili, da občani o njih kaj ♦ već vedo. Med temi je prav gotovo tuđi kolektiv Zivilske indu- ♦ strije v Kamniku. ___ To podjetje je še toliko manj opazno, ker svojih obratov nima na enem mestu. V skromnih pro- storih nekdanjega hleva je stis- njen obrat Eta, ki predeluje gor- čico in ostale vrste zelenjave, v Šmarci je obrat Testenine, v Mengšu pa obrat Kvas. 2e sama razmestitev obratov, še posebej pa pogled v notranjost obrata Eta, nam dovolj zgovorno povesta, da v tem kolektivu predstavlja osno- ven problem pomanjkanje prosto- rov. Toda več o tem, kako v 2i- vilski industriji rešujejo ta pro- blem, kasneje. Prav je, da se nekoliko seznani- mo z dosedanjimi, zlasti pa z le- tošnjimi rezultati gospodarjenja v kolektivu. Morda samo nekaj šte- vilk. Letos predvidevajo, da bo celotni dohodek podjetja znašal 272 milijonov dinarjev. Do začet- ka septembra so dosegli že 76 % letnega plana ali za 10 % več kot lani v istem času. Zanimiv podatek, ki kaže na veliko prizadevanje za dvig pro- duktivnosti, pa predstavljajo šte- vilke o celo'tnem dohodku na za- poslenega nasproti povprečju v jugoslovanski živilski industriji. V kolektivu je zaposlenih 68 ljudi. Na enega člana kolektiva so lani dosegli preko 4 milijome di- narjev ceiotnega dohodka, v zvez- nem merilu pa je bilo povprečje v živilski industriji le 2,6 milijo- na dinarjev na zaposlenega. Produktivnost so v letošnjih osmih meseeih zaradi boljšega iz- korisčanja kapacitet povećali za 20,4 % nasproti lanskem enakem obdobju. Kako pa je z osebnimi dohodki? Ti so v povprečju večji za 12 % od lanskega povprečja. To- rej se nišo povećali sorazmerno s produktivnostjo. Zakaj? Kolektiv je že lani 42 % svojega čistega do- hodka namenil za sklade. Letos pa se je zaradi nemogočih pogojev, v katerih dela zlasti kolektiv obrata ETA, odločil za gradnjo novega obrata na Perovem. Samo objekt bo stal preko 100 milijonov din, kolektiv pa bo že letos iz lastnih skladov prispeval za gradnjo okrog 80 milijonov. »Samo, da se enkrat vselimo1 v nov obrat na Perovem, potom bo- rno 'sele lahko v celoti izrabili svoje kapacitete pa tuđi sposob- nosti,« pravijo v Zivilski indu- striji. Sedaj je pa res nemogoče doseći več, kot so v obratu ETA doslej v dosegli. Prostorov za skladišče nimajo, znlo oviran je notranjl transport, pravzaprav ga sploh ni, ogrtvanje prostorov ni zadovolji- vo itd. Seveda bo hkrati z grad- njo novega obrata treba misliti tuđi na nckatere -nove stroje. Malo' čudno se sliši, pa je ven- darle res, da je trenutno največ vredno' osnovno sredstvo v obratu ETA računski stroj, ne pa kateri- koli stroj za proizvodnjo. Seveda bo nujno mehanizirati nekatere operacije, ki jih sedaj opravljajo ročno (n. pr. pri pomi- vanju kozarcev sta sedaj zaposle- ni dve delavki). Stroj, ki ga na- meravajo kupiti, bo to delo oprav- ljal veliko hitreje. Vsekakor pa ob koncu našega zapisa o življenju in delu tega kamniškega kolektiva ne smemo po'zabiti na sodelovanje kolektiva z ostalimi kolektivi pri združeva- nju sredstev za Investicije. Kolek- tiv se je lani s prizadevnostjo vključil v akcijo za združevanje sredstev na pobudo ObLO. Zelo zanimivo pobudo za tesno sodelo- vanje kolektivov pri izkoriščanju investicijskih sredstev pa je dal kolektiv Zivilske industrije letos, ko je predlagal kolektivu Svila- nita, naj bi zgradili skupno trans- formatorsiko postajo in se dogo- vorila za skupno uporabo kotlov- niice podjotja Svilani), kl ima y.a- dostne kapacitete za oboje pod- jetij. Kolektiv Svilanita je tak pred- log osvojil. Na ta način so v Ži- vilski industriji prihranili preko 50 milijonov dinarjev investicij- skih sredstev, Svilanit pa bo .imel že obstoječe naprave bolje upo- rabljene. Vsekakor koristno sode- lovanje, ki bi ga kazalo posne- mati tuđi drugod. F. S. "Potreben bi bil stroj za pomivanje kozarcev, delo bi šio veliko hitreje od rok,« je pristavila delavka Marija, zaposlena pri potni- vanju kozarcev »Težko že čakam dneva, ko se homo preselili v nov obrat na Pe- rovo«, pravi Jožica Kotnik, ki že pet let dela v obratu ETA pri predelavi gorčice Zbrali borno 21.000 kg papirja Okrajni komite LMS je na pobudo predsednika Okra.fnega Ijud- skega odbora Ljubljana Borisa Mikoša začcl z veliko nabiralno ak- cijo starega papirja. Namcn te akcije je, prihraniti družbi velika devizna sredstva, ki se trošijo z nakupom starega papirja v ino- zemstvu. Lctno moramo uvažati približno 5000 t papirja, kar znaša lepc devize. Na Količevem pa so postavili moderni papirni stroj, ki ne dela s polno zmogljivostjo. Mladinci so sklenili zbrati samo v ijubljćinskem okraju 400 ton pa- pirja, to je povprečno 10 kg na prebivalca. Občinski komite LMS Kamnik mora zbrati 13 ton, toda na razširjenem plenumu smo spre- jeli sklop, da borno zbrali 21 ton, t. j. približno 1 kg na prebivalca kamniške obćine. V to akcijo smo vključili vso mladino v tovarnah, vaseh, pionirje na šolah, tabor- nike itd. Takoj po sklepu so mladinci za- čeli zbirati papir, zlasti so uspešni šolskii pionirski odredi in mladiin- ski aktiv v tovarnah Eta, Titan in podjetju Kamnik. Zbiranje bo trajalo do 15. novembra. Količina, katero je predpasal Okrajni komi- te, bomo v kratkem izpolnili, če- prav je papir oddala komaj polo- vica mladinskih aktivov. Zal pa se nekateri mlađinski aktivi nišo dovolj zavzeli, kar je opaziti zlasti na vaseh. Da bi bila akcija uspešnejša, sta Okrajni in Občiinski komite razpisala lepe nagrade, ki jih bodo prejeli tišti mladinsiki aktivi oziroma pionir- ski odredi, ki bodo zbrali na ose- bo največ starega papirja. Ce bomo akcijo nadaljevali ta- ko, kot smo začeli, potem lahko pričakujemo, da bomo stoodstot- no izpolnili normo, to pa je ne- dvomen dokaz, da naša mladina izpolni vse naloge, ki jih postavi- mo pred njo. -VR KAMNIŠKI OBCAN 12 •) O PROMETU Močno povećanje cestnega prometa na območju naše občine spremljajo iz dneva v dart čeđalje večje ovire, ki povzročajo zastoje in najrazličnejše motnje v prometu. Pomenijo pa tuđi resno nevarnost za vse uporabnike javnih čest. Vsa dosedanja pri- zadevanja prometno varnostnih in drugih organov nišo mogla zago- toviti varnosti ljudi na cesti, ker ni bilo predpisov, ki bi urejali prometne probleme glede na posebnosti območja občine Kamnik, predvsem pa samega mesta Kamnik. Zlasti ni bilo mogoče odstraniti, kljub ćeli vrsti novih ukrepov, nekaterih objektivnih vzrokov, ki ovirajo nemoteno odvijanje prometa. Da se prepreci večja ogrozenost cestnih uporabnikov, predvsem v mestnem središtu in da bo lahko promet hitreje in varneje po- tekal, je ObLO sprejel odlok o ureditvi prometa na območju občine Kamnik. Omenjeni odlok dopolnjuje pomanjkljivosti v naši cestno- prometni zakonodaji in daje pravno osnovo določenim prometnim pravilom. Ureja vprašanje vožnje vprežnih vozil v koloni, težkega tovornega promea v središču mesta, parkiranje motornih vozil, do- loča ureditev kolesarnic, tranzitni promet skozi mesto, zavaravanje delovišč na cestah Ud. Posebna določba se nanaša na zaščito otrok — kolesarjev, ti se smejo samostojno vključiti v promet sele tedaj, ko poznajo osnovne cestno prometne predpise. V zvezi s tem prevzame- jo določene obveznosti glede prometne vzgoje šolske mladine tuđi osnovne sole. S prizadevanjem vseh uporabnikov javnih čest, organov in or- ganizacij, naj bi skrbeli za varnost v prometu ter z vestnim upošte- vanjem določb tega odloka in drugih cestno prometnih predpisov, borno znatno izboljšali prometno varnostne razmere na območju naše občine, predvsem pa v mestu Kamnik. Na podlagi 36. člena Uredbe o prometu na javnih cestah, 3. in 150. člen Temeljnega zakona o prekrških in 26. člena Statuta občine Kamnik je ObLO Kamnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. septembra 1962 sprejel ODLOK o ureditvi prometa na območju občine in mesta Kamnik I. 1. člen Vprežna vozila smejo voziti v koloni na javnih cestah le tako, da je med posameznimi vozili razdalja najmanj 50 m. 2. člen Vozila, ki prevažajo tovor, morajo biti naložena tako, da se tovor ne raztresa po javnih cestah in da ne ogroža drugih uporab- nikov čest ter da je v skladu z 21. elenom Uredbe o prometu na javnih cestah (Uradni list FLRJ št. 51/50). 3. člen Za vse povorke in druge javne prireditve, ki bi ovirale promet na javnih cestah mora imeti prireditelj posebno dovoljenje Oddelka za notranje zadeve ObLO Kamnik po 4. členu Zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LES št. 38/59). 4. člen Avtomobili, ki se uporabljajo za učenje, morajo imeti na prednji in zadnji strani, motorna kolesa pa samo na zadnji strani poseben znak, izda ga Avtomoto društvo, njegovo obliko pa predpiše AMZ Slovenije. II. 5. člen Skozi obmocje mesta Kamnik je prepovedana vožnja z mo- tornimi vozili z vecjo hitrostjo kot 40 km na uro. 6. člen Vprežna vozila se na Kidricevi ulici, Titovem trgu, Maistrovi in Medvedovi ulici ne smejo ustavljati. Po trgu in ulicah, navedenih prej, je prepovedano goniti ali voditi živino, ražen po Medvedovi ulici od Tunjiške ceste do lesenega mostu čez reko Bistrico in Kidricevi ulici od Usnjarske ceste do križišča pri gimnaziji. 7. člen Prepovedan je promet s tovornimi vozili z nosilnostjo več kot 5 ton in tovornimi vozili s priklopniki po Japljevi ulici, Slandrovi ulici od cerkve do križišča pri spomeniku Revolucije, Kolodvorski ulici in Sadnikarjevi poti. Dovoljenje izdaja Odđelek za notranje zadeve ObLO Kamnik, toda le v izjemnih primerih. Tranzitni promet vseh vozil je dovoljen le po cesti II. reda, št. 323. t. j. po Ljubljanski cesti, Kidricevi ulici, Titovem trgu in Medvedovi ulici ter po okrajnih cestah, t. j. po Kranjski cesti in Maistrovi ulici. 8. člen Prepovedano je parkirati vozila na ulicah in trgu, iz prvega odstavka 6. člena, ražen na Titovem trgu, na ploščadi pri sedanji avtobusni postaji. Motorna vozila lahko parkirajo samo tam, kjer so znaki za parkirni prostor in na parkirnem prostoru za gostiščem Malograjski dvor. Će je na parkirnem prostoru organizirano čuvanje motornih vozil, morajo uporabniki parkirnega prostora plaćati uporabnino. 9. člen Na cestah, ulicah in trgu, na katerih je ustavljanje in parkiranje vozil posebej urejeno z znakom B-5 brez dopolnilne table, srne vozilo ustaviti le za toliko časa, kolikor je potrebno, da potniki izstopijo ali vstopijo oziroma, da se blago naloži ali razloži. Zaradi nakladanja ali razkladanja se sme ustaviti vozilo največ za pol ure, pri tem pa nikakor ne sme ovirati prometa. Kjer je ustavljanje vozil prepovedano, sme vozilo ustaviti samo zaradi dela pri odstranjevanju prometne zapreke in pri opravljanja nujnih komunalnih del. Delovno mesto mora biti zavarovano. V dru- gih nujnih primerih lahko dovoli ustavljanje službujoči prometni miličnik. 10. člen Prepovedano je prislanjati kolesa ob pločnike. Prav tako je pre- povedano prislanjati kolesa ob zgradbe in druge objekte v mestu na tehle ulicah in trgu: Kidricevi ulici, Titovem trgu, Maistrovi, Medvedovi in Japljevi ulici. Na ulicah in trgu iz prejšnjega odstavka se smejo spravljati kolesa le na mestih, ki so za to doloćena. 11. člen Zaganje drv na ulicah in trgu iz drugega odstavka 10. člena je prepovedano. Dovoljenja izdaja Oddelek za notranje zadeve, toda le v izjemnih primerih. Blago, kurivo in drugi predmeti, ki so dostavljeni prebivalcem mesta Kamnik, morajo biti odstranjeni s ploćnikov, čest in ulic med 6. in 21. uro, najpozneje v eni uri, v času od 21. do 6. ure pa naj- pozneje do 7. ure zjutraj. 12. člen Pranje ulic in odvažanje smeti na Ljubljanski cesti, Kidricevi ulici, Medvedovi in Maistrovi ulici ter Titovem trgu je dovoljeno samo med 21. in 6. uro. 13. člen Delo na vozišču mora biti označeno in zavarovano: a) z rdeče belo pleskanimi letvami, širine 20 do 40 cm ali z dru- gimi enakovrednimi sredstvi za zavarovanje, ki morajo biti postav- ljene v obe smeri ceste pravokotno na cestni rob in v razdalji 10 m od mesta, kjer je delo na cesti; b) z enako pregrado se mora zavarovati delovno mesto tuđi na- sproti odprtemu delu cestišča; c) pred zaporo mora biti z obeh strani v zadostni razdalji po- stavljen prometni znak Delo na cesti. Prometni znak iz točke c) tega člena je treba podvojiti, će to zahteva gostota prometa na ogroženem cestnem odseku. 14. člen Kdor prekoplje cesto ali pločnik, mora v roku, ki ga določi cestni upravni organ, spraviti cestišče v prejšnje stanje. 15. člen Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti mora biti ponoći in v megli razsvetljeno po potrebi z električnimi ali akumulatorskimi svetilkami. 16. člen Izvajalec gradbenih del ob javni cesti mora gradbišče zavarovati, tako da delo na gradbišču ne ogroža varnosti cestnega prometa. Kadar je zaradi gradnje potrebno zavzeti pločnik ali del cestišča za postavitev odra, mora izvajalec gradnje speljati pod odrom pre- hod za pešce, ki mora biti zavarovan pred padanjem materiala, zadostno razsvetljen in urejen za varno hojo. 17. člen V Kamniku je začetna in končna postaja avtobusov rednega medkrajevnega prometa le na kraju, ki je določen kot centralna avtobusna postaja. 18. člen Postajališča vozil javnega medkrajevnega prometa morajo biti oddaljena najmanj 15 km od križišča, će se vozila ustavljajo za križiščem, najmanj 25 m od križišča pa, če se ustavljajo pred križi- ščem. 19. člen Otroci do desetega leta starosti ne smejo voziti s kolesom po javnih cestah brez spremstva odrasle osebe. Otroci od desetega do 14. leta starosti smejo voziti samostojno, če imajo legitimacijo oz. značko o opravljenem kolesarskem izpitu v soli. 20. člen Mopedisti smejo voziti sopotnike, če imajo dodatni sedež in stopalki. Po kolesarski stezi je do voljena vožnja z mopedom ali kolesom s pomožnim motor j em samo takrat, kadar voznik pogan ja tako vozilo s pedali. (Nadaljevanje na 14. strani) kamniSki obCan 13 /Otok/tami -LCfu2?ka tdknikd o J\^atrLnlkn V sestavu občinske organiza- cije Ljudske tehnike v Kamniku so doslej sledeća društva: Avto moto društvo Kamnik, Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Kamnik, Ra- dioklub Kamnik in Krožek letal- skih modelarjev. V teku je usta- novitev Društva foto in kino- amaterjev ter Društva traktori- stov. Vsa registrirana društva pridno delajo, lahko pa bi poka- zala već uspehov, će bi imela več- je finančne možnosti, predvsem pa prostore in orodje. Pri ljudski tehniki v Kamniku občasno delajo tuđi sledeče ko- misije: za tehnično vzgojo v soli, za delo ljudske tehnike v indu- striji, kmetijsko tehnično komisi- jo in propagandno komisijo. Na zadnji seji odbora ObLT je bila imenovana tuđi komisija za delo v stanovanjskih skupnostih. Vsi člani komisij so zadolženi za iz- vedbo programa, ki ga nakazu je okrajna organizacija Ljudske teh- nike Ljubljana. Izgleda, da borno v kratkam dobili zasilen lokal za -modelarje in fotoamaterje, katerega borno primerno opremili, istoćaano pa vključili tuđi dijake višjih razre- dov I. osnovne sole v tehnični pouk. Težkoče imamo z učitelji za tehnično vzgojo, ki jih še vedno primanjkuje. Tu je želcti pomoći od Društva inženirjev in tehnikov v Kamniku. Dajmo naše znanje šolski mladini ki ga je željna, imeli borno koristne kadre za na- šo industrijo. Posamezna društva občiaske Ljudske tehnike bodo imeli obč- ne zbore v mesecu januarju, ob- činska konferenca Ljudske tehni- ke pa je predviđena v februarju 1963. Takrat bodo društva prika- zala celotno delo tuđi vsem obća- nom v našem časopisu. OZVO- CENJE JE DELX) CLANOV RADIO- KLUBA (Nadaljevanje s 13. strani) 21. člen Kjer na vozišču ni označenega prehoda za pešce, morajo pešci prečkati cesto pravokotno pred križiščem. Izven označenega prehoda za pešce smejo pešci prekoračiti cesto, kadar v razdalji najmanj 100 m ni križišća ali označenega prehoda za pešce. 22. člen Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekrške: a) vozniki vprežnih vozil, ki vozijo po javnih cestah v koloni, v nasprotju s 1. čl. tega odloka; b) vozniki vprežnih vozil, ki ustavljajo vprežna vozila na ulicah in trgu iz 6. čl. tega odloka; c) kdor vodi ali goni živino po ulicah in trgu iz 6. čl. tega odloka; d) kdor prisloni kolo ob pločnik ali zgradbo na ulicah in trgu iz 10. čl. tega odloka; e) kdor ustavlja motorno vozilo, kjer je ustavljanje prepove- dano iz 9. čl. tega odloka; f) kdor parkira vozilo na mestu, ki ni določeno za parkiranje vozil (8. čl. tega odloka); g) kdor vozi motorno vozilo v nasprotju s 4. čl. tega odloka; h) kdor razstresa po cestah, ulicah in trgu material ali kdor na tovornem vozilu nima tovora pravilno naloženega, kar je v nasprotju z 2. členom tega odloka; i) kdor vozi motorno vozilo v nasprotju s 7. členom tega odloka; j) mopedist ali kolesar s pomožnim motorjem, ki vozi v na- sprotju z 20. členom tega odloka; Službuj oči uslužbenec LM srne izterjati denarno kazen iz tega člena takoj na mestu od vseh kršiteljev, ki jih zaloti pri prekršku. 23. člen Z denarno kaznijo do 2000 din se kaznuje za prekršek: a) kdor z motornim vozilom prekorači dovoljeno hitrost skozi mestno območje (5. ćlen tega odloka); b) kdor se ne ravna po 11. členu tega odloka; c) starši ali skrbniki otrok, ki kršijo 19. člen tega odloka. 24. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek: a) gospodarska organizacija, ki pere ceste in odvaža smeti v na- sprotju z 12. čl. tega odloka; b) odgovorni uslužbenec gospodarske organizacije, ki odredi pranje ulic ali odvažanje smeti v nasprotju z 12. členom tega odloka; . c) gospodarska organizacija, ki pri delu na voziscu ali ob javni cesti ne izvede varnostnih ukrepov, predpisanih v 13., 14., 15. in 16. členu tega odloka; d) oseba gospodarske organizacije, ki je odgovorna za izvedbo ukrepov po 13., 14., 15. in 16. členu tega odloka; e) kdor ravna v nasprotju s 17. čl. tega odloka; f) organizacija ali društvo oz. prireditelj javne prireditve, ki nima ddvoljenja v skladu s 3. čl. tega odloka; g) odgovorne osebe, ki so organizirale javno prireditev v na- sprotju z določbo 3. člena tega odloka. 25. člen Po uredbi o prometu na javnih cestah (Uradni list PLRJ šte- vilka 51/50) je odgovoren za prekršek, in sicer: a) po točki 7. ćlena 32 pešec, ki prečka cesto ali ulico iz 21. čl. tega odloka v mestnem območju, izven označenega prehoda za pešce. 26. člen Ta odlok stopi v veljavo 15. oktobra 1962. Številka: 020-61/62-1/1. Dne: 11. septembra 1962. Predsednik ObLO: France VIDERVOL 1. r. Izdelki letalskih modelarjev tdkstlttia tooalna J\^amnik je pri vhodu v tovarno na Kovinarski cesti St. 4 odprla trgo- vino, v kateri bodo vedno na zalogi po nizki ceni vsi izdelki, in to: vse vrste brisač, kravate, šali, blago za svilene in bom- bažne zavese, namizni prti, posteljna pregrinjala in garni- ture iz brokata, slinčki iz frotirja, garniture za kopalnice iz kombinirane frotir-peneče gume. Po zelo znižanih cenah bodo na razpolago frotir plašči in jopice ter svilene jutranjc halje. Stalno bodo na zalogi tuđi nogavice vseh vrst tovarnc Polzela. Obiščite nas — postreženi boste solidno'. Trgovina j« odprta od 8.—12. in od 14.—16.30 ure. KAMNIŠKI OBCAN 14 Tretje okrajno brodarsko ■ modelarsko lekmovanje je bilo letos na letnem kopališču v Kranju V nedeljo, 21. oktobra 1962 ob 10. uri dopoldne so se zbrali šte- vilni gledalci ob napolnjenem ba- zenu našega lepega kopališća pod strmim pobočjem Starega grada, katerega silhueta je odsevala na modri gladini. 900 m- vodne povr- šine je bilo na razpolago III. bro- darsko-modelarskemu tekmova- nju, katerega je priredil Okrajni odbor Ljudske tehnike Ljubljana v izvedbi Občinskega odbora Ljudske tehnike Kamnik. Tekmovanje jadrnic raznih oblik in velikosti, motornih čol- nićkov na električni pogon, hi- drogliserjev na pogon z eksplo- zijskimi motorji in radiodirigira- ni model za hitrostno vožnjo, vse te miniature so predstavljale od- lično delo mladih rok in velik napredek na polju tehnične izob- razbe naših šolskih otrok, naše mladine, katera bo jutri uprav- ljala velike ladje na Jadranskem morju, na široki Donavi itd. To uspelo tekmovanje moramo Kamničani toplo pozdraviti, saj do sedaj nismo imeli brodarsko- modelarskega kluba v sklopu na- ših organizacij Ljudske tehnike, imamo pa svoje morje, katero nujno rabi, na nivoju današnje- ga razvoja tehnike, izvežbanih, spretnih rok! Tekmovanje je s pozdravom navzočih gostov, tekmovalcev in številne mladine, otvorit tov. Ju- vančič Jože, predsednik kluba le- talskih modelarjev in predsednik komisije za tehnično vzgojo v soli. V imenu Občinskega odbora Ljudske tehnike Kamnik je po- zdravil predsednik Pavšek Stane vse navzoče goste, tekmovalce in gledalce. Pojasnil je stanje or- ganizacij Ljudske tehnike na te- ritoriju občinc Kamnik, ter iz- rekel željo, da tuđi Kamnik lah- ko ustvari brodarsko-modelarsko organizacijo, saj nam je na raz- polago naše lepo kopališče in če borno dobro poprijeli za delo v letu 1963 borno lahko priredili slično tekmovanje v občinskem merilu. Prireditelju Okrajnemu odboru Ljudske tehnike se je pri- srčno zahvalil, saj je bilo mesto prireditve v vsakem oziru naj- bolje izbrano. Predsednik prire- ditvenega odbora tov. Kreuzer Teodor in kot predsednik Komi- sije za tehnično vzgojo mladine Okrajnega odbora LT Ljubljana, je nato nazorno pojasnil namen tega tekmovanja, sledile so še pozdravne besede predsednika občinske organizacije SZDL, tov. Dobnikar Vinka, kateri je zašto- pal tuđi ostale občinske forume, nato pa se je veter uprl v bela jadra šestdesetih tekmovalcev iz občin Ijubljanskega okraja. Ven- dar Kamnik ni bil brez tekmoval- ca! Tuđi mi smo tekmovali z lič- no jadrnico tovariša Frantarja, pa čeprav ni bilo dosedaj takega kluba pri nas! Z zanimanjem so gledalci sle- dili zanimivim vožnjam različ- nih modelov, ki so brzeli po gla- dini bazena! Velika brzina hi- drogliserjev in radiodirigiranega modela je vzbudila največje zani- manje. Deset stopinj Celzija ni zadržalo člana republiškega dru- štva za raziskovanje morja in podvodne aktivnosti, da ne bi prikazal tuđi te dejavnosti, saj člani tega društva že danes vež- bajo pokliene potapljače za našo mornarico, raziskujejo v vseh smereh naše morje, njegovo jav- no in floro! Stevilni pokali in tehnični predmeti so ob sklepu bili razde- Ijeni med najboljše tekmovalce, mi pa smo sklenili, da posreduje- mo tuđi našim otrokom potreb- no delavnico, kjer bi se združilo letalsko modelarstvo z brodar- skim v eno skupno dejavnost, v splošno modelarstvo. S. P. TEIN1S 25. septembra je bilo kančano prvenstvo posameznikov teniške- ga kluba Kamnik. Tekmovanje je potoknio po Dnvis-cupo sistemu n;i izpadanje. Tako se dobi nekako realna razvrstitev do četrtega me- sta. Lavrič Jože je v sezoni 1962 postal krajevni prvak. Premagal je svojega klubskega rivala Sta- pred vrsto slovenskih teniskih klubov. Teniski šport v Kamniku je do- sogel razvosoljivo množičnost, za kar gre predvsem zasluga požrt- vovalnim klubskim delavcem in pa občinski zvezi za telesno kul- turo Kamnik, ki je klub vseskozi finančno podpirala. Igralci tenisa neta Snabla z rezultatom 3:0 — posamezni gemi 6:0, 6:3, 6:2. Dru- go mesto je zasedel Snabl, tretje Slegl, cetrto dr. Bogataj itd. 7. oktobra so se kamniški teni- ski igralci pomerili v Mariboru s tretjo ekipo Branika. To je bilo zadnje srečanje za končno razvr- stitev na slovenski jakostni lest- vici. Kamničani so Pohorje pre- magali v igrah z 2:1 Slegl: ing. Polanec 2:1 (6:3, 3:6, 7:5); Mesner : dr. Arko 0:2 (5:7, 2:6); dvojice: Slegl-Mesner : Po- lanec-Arko 2:0 (6:3, 6 3) Teniski klub Kamnik'je zasedel častno peto mesto v Sloveniji so ji za razumevanje hvaležni. Za razvoj teniškega naraščaja bo teniSki klub organiziral tuđi zimsko vadbo v telovadnicah. Se- veda je to vredno vse pozornosti in pohvale. Zimska vadba bo pod strokovnim vodstvom. Pionirji bo- do razdeljeni v dve skupini. Prvo bo vodil Bojan Slegl, drugo pa ing. Bojan Rebolj. Nameravajo tuđi organizirati zimsko pionirsko tenisko prvenstvo v veliki telo- vadnici. S tem bo postala vadba še bolj pestra in privlačna. Vsem želim mnogo uspeha pri športnem delu. ABC Radko Vengust, Dragan Markovič (prvak), Vinko Gruden ifiimniciin HHIIIIIIOItH KRONIKA # ROJEM: Janez Hribar iz Studenca 1 a in Maksimilijan Pančur iz Hriba 9. fPOROCENI: Jože Balantič, mizar, star 32 let iz Kamnika in Marija Sušnik de- lavka, stara 34 let iz Mekinj; Ja- nez Grkman, delavec, star 30 let iz Komende in Stefanija Marćun, delavka, stara 27 let iz Radomelj; Franc Hribar, mizar, star 25 let iz Kosez in Cilka Nograšek, de- lavka, stara 24 let iz Kosiš; Franc Komatar, kovač, star 30 let iz Me- kinj in Ana Koželj, tkalka, stara 28 let iz Mengša; Jožef Krt, kmet, star 29 let iz Podjelše in Francka Kališnik, delavka, stara 23 let iz Godiča; Andrej Ličer, delavec, star 24 let iz Gor. Trebuše in Ana Lanišek, delavkau stara 30 let iz Zupanjih njiv; Jože Prelesnik, de- lavec, star 24 let iz Okroglega m Mihaela Trobevšek, delavka, stara 20 let i/. Bistrićice; Leopold Suš- nik, delavec, star 23 let iz Godiča in Marija Starovasnik, delavka, stara 20 let iz Podstudenca; Vinko Ulcar, električar, star 20 let iz Smarce in Stanislava Poravne, uslužbenka, stara 18 let iz Smar- ce; Pavel Uranić, mesar, star 20 let iz 2ej pri Komendi m Jožefa Alpner, stara 20 let; delavka iz Godiča; Franc Zlatnar, usnjar, star 32 let iz Bistričice in Ivana Trobevšek, delavka, stara 25 let iz Bistričice; Maks Zagar, rudar, star 42 let iz Crne in Ana Hančič, delavka, stara 43 let iz Crne. # UMRLI: Janez Kosirnik, osebni upokoje- nec, star 91 let iz Tunjiške Mlake; Terezija Kreča, prevžitkarica iz Zajasovnika, stara 76 let; Marija Lipovšek, kmetica iz Spitaliča 13, stara 62 let; Franc Peterpin, oseb- ni upokojenec, star 82 let iz Kam- nika; Leopoldina Podobnik, usluž- benka, stara 53 let iz Kamnika; Janez Potočnik, kmet, star 75 let iz Zupanjih njiv; Rozalija Plevel, kmetica, stara 84 let iz Klanca 9; Janez Stegnar, kmet, star 75 let iz Podgorja; Anton Vidic, invalid- ski upokojenec, star 50 let iz Pod- gorja. SPORED ZA NOVEMBER KINO DOM KAMNIK: 1. italijan- ski VV film DEKLE S KOVC- KOM, 3.-5. italijanski CS film SLI BOMO V SAN REMO, 6.— 8. poljski film PEPEL IN DIA- MANT, 10.—12. nemški CS film med Časom in pretek- LOST.IO, 13.—15. jugoslovanski CS film LOV NA ZMAJA. 17.— 19. španski barv. CS film VRA- ZlC IZ TORNESA, 20.—22. ru- ski barvni film RDECE USTJE, 24.-26. ruski barvni CS film SEPET NA BLAZINI. KINO KOMENDA: 3—4. I. del sovjetskega filma IVAN GROZ- NI, 10.—11. II. del sovjetskega filma IVAN GROZNI, 17.—18. amer. barvni CS film KRALJ IN JAZ, 24—25. ameriški barv. CS film VOZOVI NA ZAHOD, 28.-29 jugoslovanski CS film MI SS STONE. KINO DUPLICA: 1. italij. film Čestitka Na prirodoslovni fakulteti je diplomirala Vida Merčun iz Ne- velj — čestitamo! SMRTONOSNI UDAREC, 2.-4. amer. barv. CS film V 80 DNEH OKOLI SVETA I. in II. del sku- paj, 4. amer. barvni film PU- SCAVA ŽIVI mladinska pred- stava ob 10. uri, 7.—8. franeoski barvni film SLABE ŽENE, 9.— 11. mehiški barvni CS film PE- SEM UPORNIKOV, 11. poljski film PRIDI OCKA, mladinska predstava ob 10. uri. 14.—15. franeoski barvni CS film KAR- TAGINA V PLAMENU, 17.—18. italijanski barvni CS film TE- ROR BARBAROV, 21.—22. ame- riški barvni film TOBI TAJ- LER, 24.-25. jugosl. film DR. 28.-29. italijanski film PRE- DRZNE PREVARE. Glasilo »KAMNISKI OBCAN« - Izdaja občinski odbor SZDL Kam- nik. — Urejuje uredniški odbor Kamnik, Titov trg št. 1 — Odgo- vorni urednik Vinko Dobnikar — glavni urednik Rom&ak Tina. — Tehnični urednik Avgust Novak. — I z ha ja enkrat mesećno. — Tis- ka CZP »KočevKki Usk« Koćevje KAMNISK1 OBCAN 15 V Mekinjah smo obnovili solo Že vrsto let se je kolektiv sole, skupaj s šolskim odborom, pri- zadeval temeljito popraviti solo. Ostrešje in dimniki so bili v kri- tičnem stanju, streha brez snego- lovcev, na fasadi so se še poznali sledovi vojne. Letos, ob 50-letnici obstoja me- kinjske sole, nam je uspelo Solo obnoviti. Za to gre zasluga ObLO, ki je odobril investicijska sred- stva. Prav gotovo pa bi vseh stro- škov popravila in beljenja ne mo- gli kriti z vsoto 700 tisoč dinar- jev, će bi pri obnovi ne sodelo- vali tuđi prebivalci šolskega oko- liša. Z velikim razumevanjem so prispevali les občani iz Brezij, Vodič in Kršiča. Vse vožnje so opravili starši naših otrok iz Go- diča in Mekinj. Poleg voženj so Godičani in Mekinjčani opravili še 218 delovnih ur. Mnogo pa so za svojo solo storili tuđi pionir- ji, saj so opravili kar 323 prosto- voljnih ur. šolski odbor je ves čas aktivno sodeloval, zlasti pa je bil priza- deven predsednik šolskega odbo- ra Pavel Iskra. Obnovitvena dela, ki so bila izveden med šolskim odmorom, so vezi med solo in domom še bolj poglobila. vb- NI KRIV Gospodinja gleda pri mesar ju cene. »■Časopisi pišejo, da so se cene znižale, pri vas pa je še vse po starem!« »Časopisi morda pisejo, toda jaz ne berem časopisov!« Sinček: »Očka, danes smo se učili, koliko je takih živali, ki vsako leto menjajo krzno!« Oče: »Tiše, tiše, da te ne sliši mama!-« Odbojka OK Kamnik je z občinski praz- nik organiziral prijateljsko sreča- nje z italijanskim klubom UISP Firenze. Tekma je bila odlično or- ganizirana. Posebno vzđušje sta usitvarili iialijanska in jugoslovan- ska himna, ki sta povezali obe ekipi v športno, islkreno prijatelj- stvo. V prvem setu so gostje odločno prišli v vodstvo, toda samo do šti- rinajste točke. Tu so jih domačini prehiiteli, in zadnja dva odlična servisa Skorjanca sta odločila — razburljiv set so Kamničani do- bili. Bili smo prepričani, da bodo Kamničani z malo sreče tuđi sre- ćanje odločili v svojo korist. — Toda njihova slaba 'kondicija in nevigranost sta jih premagala. Kljub vspodbujanju publike, ki je domaćine vseskozi moralno podpi- rala, so boljši zmagali. Rezultat OK Kamnik — UISP Pirenze 1:3. Na jpožrtvo valne jša igravca na igrišču sta 'bila Matjan in Skrlec. »Vaš pes me je ugriznil, zahte- vam zadoščenje!« »V redu. Jaz ga bom držal, vi ga pa vgriznite!« RAZPORED FLUOROGRAFIRANJA - SLIKANJA PLJUC PREBIVALCEV rojenih do 31. 12. 1943 in zaposlenih ne glede na starost v občini KAMNIK. Dan Pricetek ob kjc in naselja Ekipa 12. 11. 1962 pođjetjc »Kamnik A 7 KRIŽ, Agrokombinat B 9.45 MOSTE, Sloga, Zeje B 8 PODHRUSKA, Studenca, Trobclno, Poljane, Sovinja peč, Srednja vas, Markovo, Sela, Znojile, Rožično C 11.30 LOKE, Žubejevo, Bela pe«, C 13 POTOK, Pirševo, Snovik, Vel. Lašna, Vascno, Vranja peč C 13. 11. 1962 9.30 K-DOM: Trg talcev, Pot na Poljane, Mcdvcdova, Tunjiška, Zebljarska, Fužine, Levstikova, Avtomehanična A 13.30 MODELIT, Svit, Svilanit, Zduša, Jeranovo A 9 KOMENDA, Potok, Kom. Dobrava, Podboršt, KZ B 13 GMA.INICA, Gora, Mlaka B 8 SPITALIC, Okrog, Bela C 10.45 MOTNIK, Zg. Motnik, Mizars-ka delavnica, Kmet. zadruga C 13.45 ZAJASOVNIK C 14. 11. 1962 12.30 KOVANO ORODJE, Mekinje, Svit, PreScrnova A 9 SUHADOLE B 11 15 KLANC B 13.15 NASOVCE, Breg B g TUHINJ, Cirkuse, Crni vrh, Golice, Vel. Hrib, Mal. Hrib, Liplje, Cešnjice C 12.30 SMARTNO, Gradišće, Kostanj KZ C 15. 11. 1962 13 ALPREM, Usluga, Komunalno podjetje, Graditelj, Gregorćičeva, Japl jeva, Maistrova, Titov trg A 9 PODGOR.IE B 13 TUNJICE, Tunj. Mlaka, Laniše B 8 LAŽE, Stara sela, Stebljevk, Pšajnovica, Laseno, Vel. in Mali Rakitovec, Gabrovnica, KZ C 10.45 BUC, Sidol, Prapreće, Hruševka, Podbrcg, Ravne C 14 KOSlSE, Žale C 16. 11. 1962 10 ALPREM: Parmova, Slandrova, Tomšičeva, Trg Svobode A 13 SVILANIT, Pot 27. julija, Perovo, Kovinarska, Kajuhova A Dan Pričetek ob kjc in naselje ekipa 9 CRNA, rudnik kaolina, Potok B 13.30 ZAGA, Gozd, Kališe, Krivčevo, Podlom, Podstudenec, Smrečje, Zavrh B 16. 11. 1962 10 UTOK, Meso, Kolodvorska, Novi trg, Petruškova, Streliška, Sadnlkarjeva C 17. 11. 1962 10 PROJEKT, Slovenija ceste, Tekstilni institut, 2ivilska, Čopora, Jurčičeva, Jenkova, Kranjska, Kcrsnikova, Kettejcva, Ljubljanska, Miklavčičeva, Murnova, Mlakarjeva, Ogrinčeva, Podgorska, Rožičcva, Svctčeva, Trdinova, Vegova,, Zaprice, Zupančičeva, Podlimbarskega, Rozmanova A 9 GODIC, Kršič, Brczje, Vodice, Podjelša B 12.30 STRANJE, Zgornje in Spodnje, Stolnik B 8 UTOK: Spodnje in Zgornje Pa-lovče, Trobelno, Sutna, Usnjarska, Kidričeva C 13 SMARCA — SVILANIT, Zivilska C 19. 11. 1962 7 STOL — Duplica A 9 VRHPOLJE, Ncvlje, Hrib, Porcber, Vir, Briše, Olševk, Tučna B 15 KAMNISKA BISTRICA B 7 SMARCA C 11.30 TITAN C 20. 11- 1962 7 STOL, Bazoviška, Blejceva, Bakovnik, Kakov niska, Mengeška, Prvomajska, Duplica A 11.15 VOLCJI POTOK, Arborctum, Rudnik A 9 BISTRICICA, Klemenčevo, Zakal, Okroglo B 11.15 KREGARJEVO, Stol-Silva, Zagorica, Županje njive, Stahovica B 10 TITAN - Kamnik C 21. 11. 1962 7 TITAN — Kamnik C 9.30 K-DOM Kamnik: KZ Kamnik C 10 K-DOM Kamnik: zamudniki C Z velikim! črkami pisani nazivi organizacij oziroma na- selij bodo sedeži baz. Fluorografsko akci.jo bođ<> izvedi« tri ekipe (A, B, C) z avtobusi Instituta za TBC — Golnik. Vabimo vse občane, da se točno drže dolocenega časa za- radi netnotenega dela ekipe. Fluorografiranje je obvezno za vse, rojene do 31. 12. 1943 in vse zaposlene, ne glede na »tarost v občini Kamnik. Štab za fluorografiranje v občini Kamnik. KAMNIŠKI OBCAN 16