Litija sP — LITIJSKI občan /2001 070.485 o 1000758,4 n5 cobiss e TISKARNA ACO LITIJA Tel.: □1/B983-B43 ga se ni Heraldično, genealoško in veksiloško društvo Slovenije je že četrto leto v geometričnem središču na GEOSS-u v Spodnji Slivni priredilo slavnostno izobešanje slovenske državne zastave. Slovesnost je posvečena prvemu izobešanju slovenske zastave, ki je bila 7. aprila 1848, ko so dunajski študentje pod vodstvom Lovra Tomana v gostilni Zlata zvezda v Ljubljani izobesili trobojnico. HGV društvo je v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Vače in društvom GLOS organiziralo veličastno proslavo ob dnevu slovenske zastave. Proslava se je pričela s sveto mašo za domovino v cerkvi Sv. Andreja na Vačah, ki jo je daroval slovenski metropolit in ljubljanski nadškof gospod Prane Rode. Med mašo so litijski skavti prinesli slovensko zastavo v cerkev, kjer so blagoslovili zastavo in prapore. Nabito polna cerkev je dokaz, da Slovenci znamo spoštovati narodne simbole. Prisotnost dveh ministrov, sedemindvajset slovenskih županov in več državnih poslancev se je poklonilo naši zastavi, ki nas združuje ne glede na politične, verske in druge razlike. Popoldanskega slavja so se udeležili tudi predsednik slovenskega parlamenta gospod Borut Pahor, slovenski metropolit, dvanajsti gardni bataljon slovenske vojske, ki je s strumnostjo navduševal prisotne in nepogrešljivi orkester Slovenske policije. Pred proslavo pa so člani folklorne skupine iz Javorja plesali poskočne narodne viže. Tone Kuntner, slovenski pesnik in igralec, je s svojo kleno besedo povedal, kar se povedati more. Skratka bilo je lepo, še lepše pa bi lahko bilo, če bi bila večja udeležba občinskih in nekaterih drugih zastav. Pogrešali smo zastave sosednjih občin Zagorja in Trbovelj, ki se rade prištevajo k središču Slovenije. Prvo izobešanje belo, modro rdeče zastave 1848 leta, je bil odgovor na zastavo ljubljanskih »nemškutarjev«, ki so nemško zastavo izobesili na ljubljanskem gradu. Se isto noč je nemško zastavo vzela »dobrotna usoda v svoje roke« , ko jo je silni vihar odnesel v Savo. Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev ima poseben blagoslov, da ima na homogenem narodnem ozemlju lastno državo. Zaradi zgodovinskih okoliščin in hitrega prehoda v » globalizacijo« velikokrat pozabljamo na državne simbole. V ustavi in z zakoni, opredeljeni načini izobešanja zastav so pomanjkljivi, prav tako je grb naše države iz heraldičnega stališča nedorečen in kot tak sporen. Te pomanjkljivosti bomo morali v drugem desetletju naše državnosti obvezno odpraviti. Vse to pa nam ne daje nobene pravice za nespoštovanje naših simbolov. Jože LAJEVEC Slovesno izobešanje slovenske zastave v geometričnem središču Slovenije postaja tradicija. Iz uredništva... Gotovo poznate koga, ki ima za svoje življenjsko poslanstvo govoriti drugim, kako delati, ukrepati, nekoga, ki »non-stop« soli pamet. Priznajmo si, da nam gre pošteno na živce in da mu na koncu to tudi povemo. Pri časopisu je drugače ... bodice, pohvale, kritike, graje in vsakršna subjektivna mnenja so pravzaprav zelo koristna, čeprav na prvi pogled ni videti tako. Ko v uredništvo sprejemamo pošto, naslovljeno na Glasilo občanov, Cesta Dušana Kvedra 39, si moramo priznati, da nekaj delamo dobro, nekaj pa manj dobro: dobro je to, da je tisti »nekdo« v Litijskem občanu prebral neko stvar, ki ga je vznevoljila in se nam je zato oglasil, slabo pa je to, da je pisal oz. anonimko poslal na Glasilo občanov (v uredništvu pa seveda sprejemamo prispevke podpisanih avtorjev). Da nekateri slabo berejo, pa ni naša krivda, mar ne? A vrnimo se k vprašanju: kako delamo? Dobro ali slabo? Vemo, da sta oba odgovora pravilna; kakor pri komu, seveda. In v tem je čar žurnalizma! Sprejemati in soočati mnenja na straneh Litijskega občana, to je naše DELO! Veseli smo, da nam, spoštovani bralci in bralke, dopisniki in dopisnice, pri tem pomagate. Tako prihodnji interval praznikov, ki prihaja, pri nas ni neosmišljen, saj vemo, ZAKAJ delamo ta časopis! Andreja ŠTUHEC Posthumno je izšla pesniška zbirka v Rebeke Železnik — Me serko Zavod za izobraževanje in kulturo - Kulturni center Litija je v marcu izdal pesniško zbirko lani umrle pesnice Rebeke Železnik —Meserko z naslovom Sama zase sem svoj del. T)esnica, ki je bila po poklicu -L ekonomistka in zaposlena v upravi občine Litija je v svojem kratkem, a bogatem življenju ustvarila preko 600 pesmi. Mnoge je objavila v srednješolskih glasilih in v litijski reviji Besedne sence, mnoge pa so ostale v njeni rokopisni zapuščini. Na pobudo njenih staršev se je začelo sistematično zbiranje, njenih pesmi, dokončen izbor je opravila pesničina mama Jelena Železnik, knjigo pa so natisnili in jo tudi grafično opremili v Tiskarni Aco v Litiji. Zbirka vsebuje 67 pesmi, ki na avtentičen, pesniško prepričljiv način govorijo o njenem živ-' Pobude mladih v državnem svetu Litijski gimnazijci smo se predstavili v državnem svetu v petek, 31. marca 2001, s pilotskim projektom »Mladi v demokraciji«, kjer smo imeli prvo sejo državnega sveta mladih. Sprejem je potekal po vseh protokolarnih predpisih. Seja je potekala v mali dvorani državnega parlamenta, kjer so poleg osmih dijakov, imeli besedo še predsednik državnega sveta Tone Horvat, mag. Marija Drofenik, prvi predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan in član državnega sveta dr. Zoltan Jan. Kot predstavnika stranke mladih pa sta se seje udeležila predsednik SMS Dominik S. Cernjak in sekretar Tadej Slapernik. Navdušil me je retorično oblikovan nagovor Dominika S. Černjaka, ki je izjavil: »Mladi, kaj hočete, samo probleme delate in težite!« Spet državni prvaki ljenju, ljubezni, iskanju smisla in tistih najstrašnejših občutjih na samem koncu. Predstavitev njenih pesmi so toplo pozdravili vsi prisotni. Zelo občuteno so jih predstavile mlade recitatorke Vesna Radovanovič, Vesna Pajič in Tjaša Dražumerič. Kulturni program v katerem so sodelovali učenci ZIK — Glasbene šole Litija, je povezovala Sabina Sirk, o spominih na pesnico pa so spregovorili župan občine Litija Mirko Kaplja, Joži Ocepek, vodja ZIK - Matične knjižnice, njene literarne mentorice in direktor Zavoda za izobraževanje in kulturo Jože Sevljak. Jože SEVLJAK, prof. Državni prvaki so: Lesna industrija Litija: Štikovec Danijel, Lajovic Jan, Osredkar Igor, Velič Amel, Avdič Adis, Furman Denis, Pantič Saša, Šekič Anel, Macanovič Elvir, Grbič Željko, Martinčič Boštjan, Vidic Dare, Videmšek Blaž, Kotar Sebastijan, Klančar Peter, Durič Petar. Trener: Rozina Tomaž V Litijskem občanu si še preberite: F*Otroci-naše največje bogastvo...........stran 3 ^Novo društvo v Šmartnem..................stran 3 ^►Največji ekipni uspeh litijskih kegljačev.stran 9 F*MAJ - kulturni napovednik...............stran 9 Osnovna šola Šmartno vabi na ogled DNEVNIKOVEGA ŠOLSKEGA EKIPNEGA KROSA 2001 ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE Začetek prireditve bo ob 11. uri. Vabljeni vsi ljubitelji teka, saj boste z vzpodbujanjem tekmovalcev, ki jih bo preko 2000, tudi vi prispevali k njihovemu dobremu počutju v našem kraju. Se posebej pa vabimo vse, ki bi se želeli udeležiti rekreativnega teka odraslih ob 14.30. uri. Prispevke pošljite do na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54 oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@siol.net Želimo vam prijetno praznovanje 27. aprila, dneva upora proti okupatorju, in 1. maja, praznika dela. Uredništvo Litijskega občana INZirM 2 Politika /V o v i c e April 2001 SDS Je bela cesta uglajena Kdor cesto Litija - Ljubljana prevozi vsak dan dvakrat ali večkrat na relaciji Litija - Ribče prav dobro ve, kakšne so jutranje konice: pol ure pomikanja ali stanja v koloni, kjer prihaja do prometnega kaosa. Se hujši pa je občutek, da si na od boga in države pozabljenem območju. Kajti, verjetno da je ni občine v Sloveniji, kjer bi se rekonstrukcija najprometnejše ceste v celomi regiji odvijala s takšnim katastrofalnim tempom, pri katerem lahko čakamo na dokončanje še 10 let. Čas je, da rečemo mačehi državi: » Tudi občani Litije smo državljani in dovolj je preskušanja naše potrpežljivosti«! Čas je, da rečemo: zahtevamo hitrejšo in učinkovitejšo rekonstrukcijo, zahtevamo, da se zgradi varen pločnik za pešce s področja Ribč, Verneka in ostalih v tem delu občine, zahtevamo, da se zagotovi dovolj finančnih sredstev v državnem proračunu za dokončanje rekonstrukcije na celotnem odseku od Litije do Ribč, v najkrajšem možnem času, zahtevamo, da se cesto GII- 108 kategorizira primerno glede na gostoto prometa, zahtevamo, uvrstitev odseka te ceste med Litijo in Ribčami v državnem prioritetnem programu rekonstrukcij na prvo mesto med cestami v celotnem območju vzhodno od Ljubljane do Radeč. Vsi državljani pa bi končno morali izreči nezaupnico vsem nosilcem in odgovornim za cestno politiko v državi, ki so na cest-nem programu porabili nekajkrat preveč denarja na tako nera-cionalnih in dragih projektih kot je trojanski (tam vam bo hitro jasno, za kaj se je porabil strateški denar iz kreditov, ki ga bodo odplačevale še generacije in generacije). Avtocestni križ pa je kar naenkrat pod vprašajem! Ko pa boste že v tem delu Slovenije se zapeljite še po drugih cestah v Zasavju, potem vam bo vse jasno. Anton KOVIČ Vse občane obveščamo, da pripravljamo protestno zaporo ceste v Vemeku. Predvidoma v četrtek 26. aprila ob 7.00 uri. Pozivamo vse, ki bi pri tem na kakršen koli način želeli sodelovati naj se nam pridružijo. Vsem, ki bi utegnili imeti zaradi tega težave se v naprej opravičujemo in jih prosimo za razumevanje. Prosimojih tudi naj se ta dan odločijo za pot preko Besnice ali Ivančne Gorice. Se enkrat, hvala za razumevanje! Drugače očitno ne gre! Gospodarstvo v samostojni Sloveniji Sodobne družbene razmere zahtevajo, da postavimo gospodarstvo v ospredje našega delovanja, v ozadje pa naj se umaknejo ideološki prepiri. Gospodarska okrepitev naše nacije je nujna, ker bomo le tako lahko ubranili svojo neodvisnost, ki je pogojena z gospodarsko močjo. Sodelovati moramo z vsemi narodi sveta in z njihovimi gospodarstvi. Na vzhodu in na Balkanu smo konkurenčni zaradi soraz-merno večje razvitosti in gospodarskih povezav. Evropski Vzhod mora ostati interesno področje našega gospodarskega delovanja. Sodelovanje z gospodarstvi Zahoda je sicer nujno in koristno, ker nas vzpodbuja h kvalitetnejši proizvodnji, gospodarjenju in podjetništvu, vendar moramo biti pri tem pozorni na usodne pojave, kot naprimer tuji kapital v naših podjetjih, ki jih v celoti ali delno odkupuje, slovenske razvojne potenciale prenaša v tujino, podjetja pa pretvarja v izključne proizvajalec izdelkov po tujih vzorih. Tako se na teh področjih ukinja dejavnost in razvoj slovenske znanosti. Poseben ugoden zemljepisni položaj Slovenije nam omogoča kot vezni državi investicijska in drugačna vlaganja okrep-ljenega slovenskega kapitala za poživitev gospodarske dejavnosti v državah s slabše razvitimi gospodarstvi. Denarni pretoki skozi našo deželo bodo obogatili tudi naš kapital. O KMETIJSTVU je treba povedati, da bi bilo prisilno, po tujih vzorcih naravnano prilagajanje našega kmetijstva svetovnim sistemom industrijskega pridobivanja hrane za Slovenijo škodljivo in pogubno. Prav tako je sedanje sistematično uničevanje družbenih kmetijskih podjetij v usodnem nasprotju z razvojem našega kmetijstva. Kajti ta podjetja so poleg velikih zemljiških kompleksov predvsem baza za negovanje tehnološkega in proizvodnega kmetijskega progresa. Zavedati se moramo, da pri nas pomeni kmetijstvo popolnoma nekaj drugega kot v zahodnih državah, ker mora skrbeti tudi za ekološko čistost in lepoto narave, za varovanje slovenskih tradicij in izvirov zdrave moči naroda ter za poseljenost podeželja zlasti gorskih in obmejnih območij. Glede nato moramo ugotoviti, da je kmetijska politika doslej do neke mere ohranila vas in poseljenost podeželja. Po naravni in neprisiljeni poti se je pojavil sloj kmeta- delavca, ki je prilagodlj iv in odporen na vse naravne, družbene in politične danosti ter predstavlja polovico aktivnega zaposlenega prebivalstva. Kot lastniki deležev nekdanjega družbenega premoženja bodo okrepili tudi svojo ekonomijo. To pa obenem pomeni izjemno srečno rešitev jamstva za visoko življensko raven četrtine slovenskega prebivalstva. Ciril GOLOUH LDS Proračun - kdaj in kakšen? Občinskemu svetu je šele po treh dolgotrajnih sejah uspelo sprejeti letošnji občinski proračun v prvem branju. Ampak s tem se je zgodba šele pričela, saj sledi še končni sprejem, ki ga je župan napovedal za mesec maj. Medtem pa naj bi se proučili vsi predlogi in pripombe, ki se jih je nabralo toliko, da predlagatelju ne bo prav lahko pripraviti proračuna, ki bo ustrezal večini. Sodeč po poteku dogodkov, ki so se odvijali v procesu sprejemanja proračuna v prvem branju, bi bilo pričakovati, da se bo za drugo branje vse skupaj še bolj zavleklo. Čeprav je župan uvrstil točko s proračunom na dnevni red že na prvo aprilsko sejo, ni prišla na vrsto niti na tej seji, niti na njenem prvem nadaljevanju čez dva dni. Po šestih urah obravnave na naslednji (izredni) seji je občinski svetle sprejel prvo branje proračuna. Od vsega naštetega je bila glede proračuna ustvarjalna le zadnja izredna seja, na kateri je bilo slišati obilo predlogov in pripomb. Prejšnjo, v dveh delih, pa je poleg sicer povsem tehtnih razprav, preveval tudi očiten namen dela občinskega sveta, da se proračun čim bolj odmakne in zavlačuje pričetek sprejemanja. Proračuna za leto 1999 in 2000 sta bila sprejeta šele sredi visokega poletja, in še to z velikimi predobremenitvami oz. posegi v proračunska sredstva za naslednje leto! Posledice takšnega ravnanja se pokažejo takoj naslednje leto, ko se ugotovi, da zaradi prepoznega sprejetja, proračuna ni bilo možno realizirati, zaradi posegov v denar za naslednje leto pa tega v tekočem letu preprosto ni. Glede (pre)veliluh potreb in želja pa bi bila kronska napaka, če bi spet posegali v nerazumno visoke obremenitve denarja, ki bo v proračun prišel šele naslednje leto. Treba se bo sprijazniti z realnostjo, da je občina Litija v bistvu gospodarsko slabo razvita, da ima premalo izvirnih prihodkov, veliko površino in kronično nerazvito infrastrukturo. Nečemu bo v letošnjem letu pač treba dati prednost. Tu mislim na tiste investicije, ki dolgoročno prinašajo tudi nov kapital, na tiste, ki kot nerealizirane čakajo še iz prejšnjih let, na zakonsko obvezne in na tiste ki imajo največ uporabnikov. V zvezi s tem pa - nenazadnje — menim, da bi se dalo pridobiti tudi nekaj več prihodkov, kot pa jih občina zajema v tem času (komunalne takse, prispevek od uporabe stavbnih zemljišč, prodaja občinskega premoženja, amortizacije). Da bi občinski svet sprejel proračun soglasno, je malo verjetno, saj bi morali poseči v denar, ki bo prišel šele v letu 2002, kar pa je neumnost. Zupan bo v občinskem svetu pač moral najti večino, ki bo podprla njegov predlog, kar ne bo enostavno, saj v litijskem občinskem svetu ni formalne koalicijske povezave, ki bi zagotavljale stalno večinovki so za funkcioniranje vsakega parlamentarnega telesa skorajda nujne. Če bo proračun sprejet v maju, potem bo to za občino in za ljudi vsekakor dobro. M. BRILEJ Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 Urejanje vrtov, parkov in zelenih športnih površin Čas je za... NOV IZGLED VAŠEGA VRTA Sadno drevje in okrasno grmičevje smo postrigli. Sedaj je čas, da vam pripravimo načrt za še lepši izgled vašega vrta. Dostavimo in zasadimo vam nove rastline, izdelamo s slapom ali pa morda postavimo fontano. Prav lepo bi izgledal tudi Ponudimo vam tudi redno vzdrževanje travnatih površin in rastlin. Naj vaš vrt zasije v novi luči. Vsem občankam in občanom Občine Litija čestitam ob 27. aprilu Dnevu upora proti okupatorju ter 1 maju prazniku dela. Želim Vam, da jih čimlepše preživite. Mirko KAPLJA, župan PROJEKTANTSKA PISARNA SAVUS-MARKO BOLTIN IZDELUJE : LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE, NAČRTE ZA GRADBENA DOVOLJENJA /PGD IN PZ1/, IDEJNE NAČRTE IN IZVAJA VODENJE POSTOPKOV ZA PRIDOBITEV GRADBENIH DOVOLJENJ PISARNA SE NAHAJA MED LOTERIJO IN TURISTIČNO AGENCIJO, JEREBOVA 14 V LITIJI /V OBJEKTU OBČINSKE UPRAVE/. ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 8.00 DO 16.00 TEL.: 898 31 63, GSM.: 041 625 099 E-mail : marko.boltin@siol.net Proračun gor, proračun dol! Občinski svetniki, ki sedimo v klopeh nasproti županu, vedno poudarjamo, da delamo za dobrobit te občine in občanov. Zlasti se nam zdi pomembno, da bi bilo sprejetih čim več aktov in dokumentov, ki bi omogočali razvoj in delovanje občine. Med njimi je prav gotovo tudi Odlok o proračunu, ki pomeni izhodišča in osnovo za program dela v tekočem letu, zato bi moral biti sprejet pravzaprav že v preteklem letu. Na vsaki od sej občinskega sveta je kdo od svetnikov županu postavil vprašanje, kdaj bo predlagal proračun. Ko je ta, končno, prišel na dnevni red, so si nekateri svetniki precej prizadevali, da ga ne bi obravnavali. Kaj jih je k temu vodilo, bodo povedali sami, kajti zaenkrat je še tako, da vsak odgovarja za svoja dejanja. Na občinskih sejah se pogosto dogaja, da eni in isti svetniki pred mikrofoni nastopajo kot igralci v monodramah, saj jim je dovoljeno vse, še časovno niso omejeni. Tudi zaradi županovega načina vodenja sej, ker ne upošteva veljavnega poslovnika. KAJ PRIPRAVLJAMO? Območna organizacija ZLSD se pripravlja na volilno programsko sejo, ki bo v maju. Združena lista pa se pripravlja tudi na 4. kongres stranke, ki bo junija. Joža OCEPEK Občankam in občanom čestitamo za dan upora proti okitpatorju in voščimo vse lepo za 1. maj—prazni^ dela! OO ZLSD Litija [ Krajevna skupnost Ribče J O vet KS Ribče je na svoji redni seji dne, 20.9.2000 imenoval» Odbor O za izgradnjo pločnika Ribče - Vernek in izgradnjo vodovoda za vso krajevno skupnost Ribče« Na svetu KS smo ocenili, da je ob rekonstrukciji glavne ceste Ribče-Vernek enkratna priložnost, da vgradimo v pločnik vodovodne cevi v skupni dolžini 1300 metrov in s tem rešimo potek vodovoda najbolj kritične relacije. Da bi za ta projekt pridobili potrebna denarna sredstva iz Občine Litija, smo se povezali s sosednjimi krajevnimi skupnostmi s trdno odločnostjo, da zadevo izpeljemo do konca. Kot svetnik občine Litija se že dve leti zavzemam, da se na tem odseku omogoči varna pot za pešce in kolesarje. Občinska uprava je eno leto trmasto vztrajala, da pločnika ni v projektu in da ga ni mogoče zgraditi. Stvar se je začela premikati v novembru lanskega leta, ko je poslanec DZ gospod Rokavec sklical sestanek z Družbo za državne ceste, kjer smo ugotovili, da so naše zahteve po pločniku, pod katerim bi bila vodovodna napeljava, popolnoma upravičene. Sklenili smo: pripraviti in sprejeti projektno nalogo za gradnjo pločnika, pregledati in sprejeti projekt pločnikov, sprejeti sklep o financiranju in možni delitvi stroškov, pripraviti aneks kpogodbi za izvedbo rekonstrukcije ceste na odseku Ribče - Vfernek. Prvi postavki sta realizirani, pri financiranju pa se je zataknilo. Gospod Franci Rokavec si je prizadeval, da bi denar zagotovilo ministrstvo za promet oziroma, da bi z vložitvijo posebnega aman-dmaja v DZ le prišlo do realizacije pločnika. Na sestanku pri družbi za državne ceste smo dne 5.4.2001 dobili naslednji odgovor: Ministrstvo za finance ni plačalo izvajalcu 314. 000.000 tolarjev za že opravljena dela v lanskem letu. Sredstev v višini 62.000.000 tolarjev, ki so pogoj za pločnik, ni. Denar za izdelavo pločnika, ki je bil v projektu na relaciji kresniški most - Dašnik, tudi ni zagotovljen. Občina Litija iz svojega proračuna pod nobenim pogojem ne more financirati pločnika. Predlog, da bi del cestišča pustili in pločnik z vso infrastrukturo izdelali kasneje, je za krajane nesprejemljiv. Svet KS Ribče je bil na svoji 13. redni seji seznanjen z dogajanji, zato je sklenil, da skliče zbor krajanov Ribč in sosednih krajevnih skupnosti, kjer se bomo odločili za skrajno možnost - državljansko nepokorščino. Zapirali bomo glavno cesto Ljubljana - Litija, dokler ne bomo zagotovili pogojev za razvoj našega kraja. Prosim Krajane Ribč naj pomagajo gradbenemu odboru, ker v nasprotnem naš kraj nima perspektive razvoja. Vabim Vas na Zbor krajanov 19. aprila ob 19. uri, kjer boste z vašo prisotnostjo zagotovili perspektivni razvoj našega kraja. Glavno cesto bomo protestno zaprli 26. aprila ob 07. 00 uri. Odbor za izgradnjo pločnika KJiMG; u.o.o. Usnjarska c. !, Šmartno pri Litiji o ŠPORTNA IN MODNA OBUTEV o SPOMLADANSKA KOLEKCIJA TEKSTILA: 4 Jakne BRUGI 4 Hlače HOLIDAY -> Kostimi in bluze Puloverji Majce, srajce o D P R T O jh-igh sobota: 8h~12h Tel.: OI/8987-836 April 2001 /To VICE ■■■■■Hi Društvo »Prosti čas« Šmartno vabi v svoje vrste V torek, 27. marca, j e bila v prostorih OŠ Šmartno ustanovna skupščina Društva »PROSTI ČAS« Šmartno, ki se je je udeležilo preko 30 krajanov in krajank. Zamisel o ustanovitvi društva, ki bi pokrivalo koristno preživljanje prostega časa otrok in mladine, je med šmarskimi učitelji in starši prisotna že nekaj let. V kraju in okolici že delujejo društva in skupine, ki mladim ponujajo različne možnosti preživljanja prostega časa. Vendar pa ti programi še vedno zajemajo premalo mladih. Strokovnjaki priznavajo pomembno vlogo pri celostnem razvoju otroka koristnemu preživljanju prostega časa na športnem in kulturnem področju. Eno najpomembnejših obdobij za oblikovanje trajnejših zdravih navad je čas osnovnega in srednjega šolanja. Društvo »PROSTI ČAS« Šmartno bo nudilo mladim več zanimivih programov za aktivno in koristno preživljanje prostega časa na področju športa, kulture in ekologije. Izpostavljene bodo vzgojne vrednote. Programi bodo strokovni in dostopni najširši populaciji, ne glede na znanje, sposobnosti in finančne zmožnosti. Udeleženci ustanovne skupščine so se seznanili s programom dela društva in s statutom, izvolili pa so tudi organe društva. Predsednica Društva »PROSTI ČAS« je profesorica športne vzgoje na šmarski šoli, Simona Kovač, v predsedstvu pa so še: Zlato Kolar, Marjan Brodar, Jožica Žurga in Danica Sedevčič. Pobudniki za ustanovitev društva se zavedajo, da ustanovitev ni težka naloga. Težje je doseči, da društvo res »zaživi«. Zato si želimo k sodelovanju pritegniti veliko število mladih in njihovih staršev, ki bodo cenili in spoštovali pripadnost ter s svojim delom pripomogli, da se bo društvo vsebinsko, organizacijsko in kadrovsko krepilo. Prvo akcijo - planinski izlet na Lisco in Lovrenc - bodo organizirali v petek. 27. aprila 2001. Izlet bo potekal v dveh različno zahtevnih variantah in bo primeren za vse starosti od predšolskih otrok do starejših ljubiteljev pohodov. Organiziran bo avtobusni prevoz. Prijavite se lahko na telefon 031 721 013. kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije v zvezi s ceno, časom prihoda in odhoda, težavnostjo hoje ipd. Društvo bo razpisalo tudi tri programe letovanj za šolsko mladino med poletnimi počitnicami. Programi bodo vsebinsko zanimivi in cenovno privlačni; podrobnosti bodo objavljene v javnih medijih. Za jesen načrtuje društvo enodnevne planinske in kopalne izlete, večjo ekološko akcijo, jesenski živ-žav s kostanjevim piknikom, lutkovno predstavo, nočni pohod z baklami,... Ob vikendih se bodo za vse ljubitelje rekreacije odprla tudi vrata šolske telovadnice v Šmartnem. Društvo je odprto za vse ljubitelje športa in kulture, zato se vanj lahko vključijo tudi drugi prebivalci občine Litija. Zato ne oklevajte in se nam čimprej pridružite! Danica SEDEVČIČ VULKANIZERSTVO • RrnHarcka i il 1^1 ITI. IA Tol • 01/899-50-71 • GOTOVINSKI POPUST Prišel je čas za LETNE GUME! Sava, DUNLOP, UNIROVAL, Barum DEL — 08-13 in 15-18 v " »» sob.: 08-14 CAS »* Ponedeljek zaprto Otroci - naše največje bogastvo? Starši otrok, ki so vključeni v enoto CICIBAN-Smamo pri Litiji sprejemamo povišanje cen, ker prejšnja ni zagotavljala normalnega delovanja zavoda, vendar pa menimo, da je bil to zelo drastičen ukrep, ki je zelo obremenil družinske proračune in smo tudi mnenja, da bi občinski svet nove cene moral sprejeti postopoma že preko celega lanskega leta. Nedopustno se nam zdi tudi to, da se je preko celega lanskega leta namesto s pedagoškim delom s hudo finančno problematiko prisiljeno obremenjevalo samo vodstvo vrtca. Odgovornim želimo povedati: Da je igralnica v Šmartnu velika skoraj toliko ali morda malce večja od ene izmed vaših pisarn na občinski upravi (v njej pa je povprečno 20 otrok). Ali veste, da otroci tudi pozimi in v času slabega vremena nimajo ustreznega prostora, kamor bi se umaknili, da bi bilo mogoče prezračiti igralnico? Vtem vrtcu žal ni mogoče pripraviti skupne prireditve naših otrok, če pa se je to že zgodilo, se je navkljub velikemu prizadevanju vzgojiteljic in otrok vsako takšno srečanje odvijalo v pravi mukotrpnosti (prenatrpana, prevroča igralnica, strahotno slab zrak, otroci pa so se npr. ob prikazu plesa, ki so se ga naučili, dobesedno »butali« z glavicami drug ob drugega, kljub velikanskemu trudu in želji, da bi se vsi skupaj in vsak posebej najbolje izkazali). In ko je bilo vsega skupaj konec smo se vsi skupaj utrujeni in obupani samo še spraševali, če je mogoče, da so naši otroci v tej občini zares tako malo vredni !? Kot nosilci odgovornosti za upravljanje javnega zavoda kršite splošno deklaracijo o temeljnih človekovih pravicah, ki mora predstavljati temelj in varstvo teh pravic v demokratični pravni državi. Ali veste, da bodo ceste, ki jih v tem času s takšno vnemo gradite premajhno ali vsaj nezadostno opravičilo za storjeno krivico in ukradene pravice otrok, ki jih namerno ignorirate? Verjetno ne in zato vsi starši kot zakoniti zastopniki svojih otrok tukaj in sedaj zahtevamo takojšnjo ureditev razmer, ker je celotna situacija že prestopila kritično mejo modrovanja in obljubljanja. Zavedamo se dejstva, da otroci v družbi izzovejo dvoje različnih čustev: SREČO in STRAH. Srečo zato, ker smo prepričani, da bodo ustvarili boljši svet zase in za druge, ter strah, ker lahko peljejo družbo navzdol. In če bo imela naša občina z vsemi odgovornimi še naprej tako »mačehovski« odnos do mladih in najmlajših, potem v prihodnosti našim eminentnim gospodom ne bo potrebno graditi niti cest niti vrtcev, ker bodo takrat verjetno že prisiljeni razmišljati o gradnji zaporov. SVET STARŠEV enote CICIBAN,Šmartno pri Litiji ASTRA VIVA - KLJUČ V ROKO! OPEL CREDIT Skoraj tako preprosto lahko odslej sedete v svojo novo Astro! Prispela je namreč Astra Viva, poseben model z močnejšim motorjem 1,2L (75 KM) in ugodno ceno: 2.177.000 SIT Podrobnejše informacije pri pooblaščenih trgovcih z vozili Opel. OPEL© avtotehna ¥B in Mclhkovic Spodnji log 27 pri Litiji, tel.: 01/8974-888 nadaljevanje s prve strani Pobude mladih v državnem svetu Srečanja sta se udeležila tudi ravnatelj litijske gimnazije prof. Vinko Logaj in župan Litije Mirko Kapla. Dnevni red je povezoval prof. Damjan Štrus, ki je bil tudi glavni vodja projekta »Mladi v demokraciji«, poleg prof. Diane Redi, ki sta nas celo leto bodrila in skrbno pripravljala. Prvo besedo je imel dijak 3. letnika Mitja Adamlje, ki je predstavil gimnazijski projekt. Nadaljeval sem Domen Vrtačnik, ki sem vodil raziskavo mladinskih parlamentov po svetu, kjer se znajo mladi dobro organizirati. Ugotovil sem, da so nekatera združenja že na visoki ravni, ko učinkovito posegajo v obstoječe zakone in posredujejo nove zakone v parlament. Seji sta sledili dve odmevni temi. Prvo temo o Zoisovih štipendijah je vodil dijak Matic Lozinšek, ki je ugotovil, da so se štipendije znižale zaradi proračunskega primanjkljaja. S tem ta štipendijo za nadarjene izgublja svojo motivacijsko vlogo. Drugo odmevno temo pa so predstavile dijakinje 2. in 3. letnika Mateja Sladič, Julija Kmetič, Tjaša Logaj in Ina Sodar. Slednji sta našteli dobre in slabe strani opravičevanja izostankov polnoletnih dijakov. Menili sta, da bi prišlo tudi do zlorab, kar sta potrdili tudi z rezultati ankete 4. letnikov na litijski gimnaziji. Sklepe, ki smo jih sprejeli na prvi seji sveta mladih, bosta člana državnega sveta dr. Zoltan Jan in predsednik Tone Horvat, posredovala v državnem parlamentu. Po končani seji smo si ogledali še prenovljeni državni parlament in parlamentarno stavbo, ki je bila po zamisli arhitekta Vinka Glanca zidana leta 1954 in že večkrat obnovljena. Samo z balkona, zaradi varnostnih pravil, smo si smeli ogledati veliko dvorano, ki je v celoti prenovljena in ustreza vsem vrhunskim normam parlamentarnega ambienta. Odrasli so sprejeli pobude mladih in se strinjali s tem, da naj bi v prihodnosti zakonodajo sooblikoval tudi državni svet mladih. Zgledovali naj bi se po ostalih razvitih državah, še zlasti po Danski, kjer so mladi dali pobudo za spremembo 60 zakonov. Naložba v znanje je izredno pomembna, na to nas je opozoril predsednik DS Tone Horvat, ki je navzoče spomnil, da je Japonska usmerjala denar izključno v izobraževanje in požela mnoge uspehe. V želji, da bi jo posnemala tudi Slovenija, iz poslopja državnega zbora ... Domen J. VRTAČNIK UK ELEKTRD^ INSTALACIJE Marjan Firm s.p., Velika Kostrevnica 22,1275 Šmartno pri Litiji a-iiiSB y-lu!vlUur„!„!@dl o'J at 17 SEKCIJSKA GARAŽNA TER INDUSTRIJSKA VRATA GUTT0MAT ODPIRANJE PCD STROP STRAliSKO ODPIRAJOČA SE VRATA ELEKTR0P0G0NI Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM AVTOMATIKA ZA DAUINSK0 ODPIRANJE VSEH VRST DVORIŠČNIH VRAT (DRSNA VRATA, DVOKRILNA, EN0KR1LNA) ZAPORNICE, UNIPARKI ELEKTR0INSTALAC1JE (NOVOGRADNJE, ADAPTACIJE, VZDRŽEVANJE) rjj| j m ,3Si H H hbbb- 'TV ■ ■ ■ ■ Prihodnost je AVTOMATSKO ODPRTA! 4 JV O VICE April 2001 Brez smeti narava zaživi .Že tretje leto zapored smo se Gabrovčanipridružili akciji lovcev za čistejše okolje, ki jo je organizirala Lovska družina Gabrovka. Letos smo jo izvedli v soboto, 7. aprila, v njej pa smo sodelovali učenci in delavci OS Gabrovka. Tako kot minuli dve leti so tudi letos člani Lovske družine Gabrovka zgledno poskrbeli za organizacijo in sami pri čiščenju tudi aktivno sodelovali. Učenci od 1. do 8. razreda, razdeljeni v manjše skupine, so se pod vodstvom lovcev in učiteljev odpravili po večini glavnih poti v krajevni skupnosti in počistili nesnago, ki jo mnogi, ki jim ni mar za čisto in urejeno okolje, brez slabe vesti odmetavajo, kjerkoli jim pač to pade na pamet. Pobrali smo ogromno smeti, lovci pa so poskrbeli tudi za odvoz polnih plastičnih vreč. Temeljito smo očistili tudi okolico šole, igrišče, parkirišče, uredili gredice in pometli vse asfaltirane površine. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bilo letos smeti manj kot minuli dve leti, kar je posledica več akcij in večje osveščenosti krajanov. Vse se začne v družini. Če bo-mo kot starši vzgojili svoje otroke v spoštovanju do narave, bodo znali skrbeti za čisto okolje tudi kot najstniki oz. odrasli ljudje. »Zgledi vlečejo,« pravi pregovor. Vsi, ki smo sodelovali v akciji, upamo, da pregovor še vedno drži. Anica RESNIK ‘'1/sAno luzža Ln modna, fta tudi zorita biadiaiji - Za ulaA žrjj in okus. LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93 MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868 ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00 C ^ 5 11. S. 2001- ob 20. uri IZJLAliO Ju UJlgj IdJ OP 19. S. 2001 - ob 20. uri OP26. 5. 2001 - ob 20. uri jIATAUJA j<€/l,Š£j< Prodaja vstopnic v gostilni Čebin! OD 1.5.2001 BO GOSTILNA OBRATOVALA SAMO NA ZGORNJI LETNI TERASII Bogoto izbiro domskih hlot, bluzic 3/4 rokov, majice... Vabljeni v trgovino N£ (Remy center Ubija), kjer vas pričakujemo z NOVIMI P0MAMMSK1VII im POLETNIMI ©Mimi Za SKEJTERJE h$t6 *fo Če ne bomo brali, nas bo pobralo! (TonePavček) Želja po druženju in izmenjavanju znanja in vedenja je v Šmartnem že drugo leto zapored privabila ljubitelje knjig v Studijski krožek Beremo z Manco Košir”. Študijski krožki, v Sloveniji jih je okoli 1600, so neformalna oblika izobra-ževanja odraslih. Andragoški center iz Ljubljane izo-bražuje mentorje in ti potem animacijsko vodijo manjše skupine ljudi z istimi težnjami po imenjavi znanj. Tematski krožek Beremo z Manco Košir od 6. marca, vsak drugi torek ob šestih zvečer poteka v prostorih Ustvarjalnega središča Breznikar v Šmartnem. Smo prijetna družba predvsem (vendar ne samo) žensk iz Litij e, Ponovič in Šmartnega. Prebiramo pravljice in otroške zgodbe, ki nas za hip iztrgajo iz sedanjosti in popeljejo v svet našega otroštva. Pogovarjamo se o nastanku pravljic, ogledamo si ilustracije, iščemo razlike med staro in moderno pravljico. Naše druženje se bo končalo nekje konec junija in do takrat bomo skušali skupaj “zrasti” do mladinske literature. ŠMARSKI UTRINKI, kot se imenujemo, bomo v goste povabili tudi pisce pravljic. Ida Dolšek, ki je v dveh knjigah opisala etnografsko, tudi pravljično dediščino naše ožje okolice, nam bo o svojem delu pripovedovala v mesecu aprilu, v drugi polovici maja pa bo naša gostja otroška pisateljica Darinka Kobal. In da ne bi ostalo samo pri branju in knjigah, se bomo v začetku maja podali v pravljično deželo, na obisk h Kekcu in njegovi druščini. Ker pa ima vsako druženje svoj cilj, smo sklenili, da bomo na koncu skušali napisati nekaj kratkih pravljic in jih ponuditi tudi vam. “In srečno so živeli do konca svojih dni”. Tako se večinoma končajo pravljice. “Do konca” naših dni je še daleč, kako poteka naš “srečno”, pa lahko ugotovite tudi vi. Vrata organizatorja študijskega krožka Beremo z Manco Košir, Ustvarjalnega središča Breznikar, so vedno odprta vsem ljubiteljem branja. Če se niste odločili danes, pa morda pridete jeseni, ko si bomo za svoje druženje izbrali novo temo v drugih knjigah. Magda OMAHEN, mentorica ŠK Borut BAJEC s.p. Ulica 25. maja 11, 1270 Litija Tel./fax: 01/898 37 21. GSM: 041/754-468 i'/loiibu;i I?)/® otai) ter iiofi-Tiijo zaldjačaa dela Zastopstvo in montaža jun OKNA - VRATA - SENČILA PROFILI: IDEAL 5000 IDEAL 3000 Ustavarjalnost mladih igralcev in pevcev Konec marca in v začetku aprila sta bili v organizaciji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti v naši občini dve reviji, na katerih smo doživeli neprecenljive trenutke z mladimi, z njihovo ustvarjalnostjo in neizmerno domišljijo. Na medobmočni reviji otroških in mladinskih gledališč Zasavja smo si ogledali šest gledaliških predstav, od teh kar štiri domače. Podmladek gledališke skupine GEOSS KUD Vače je zaigral Drevo s kresničko, ki jo je za svoje mlade gledališčnike napisala njihova mentorica Mojca Kolenc. Učenci Osnovne šole Gradec so sodelovali z dvema predstavama: otroška gledališka skupina je z mentorico Sando Krnc pripravila Zvezdico Zasapanko, mladinska gledališka skupina turističnega krožka pa se je predstavila pod avtorskim vodstvom mentorice Amalije Kadunc s krajšo dramatizacijo z naslovom Graške č'belce. Ta duhovita dramatizacija je sestavni del turistične naloge, s katero so v okviru razpisa »Turizmu pomaga lastna glava« Turistične zveze Slovenije na regijskem tekmovanju zasedli L mesto. Na osnovni šoli Šmartno deluje otroška gledališka sku- pina pod skrbnim vodstvom mentorice Helene Muzga, ki gledališko uprizorila razigrano šolsko uro in duhovitost ter iznajdljivost učencev z naslovom Šolske zgodbe. Gostovali pa sta tudi dve gledališki skupini iz Zasavja. Torek, 10. marec, pa je bil velik da n mlade nevce. Na občinski reviji v Kulturnem domu v Šmartnem je na dveh koncertih prepevalo skoraj petsto mladih pevcev iz Jevnice, Vač, Litije, Šmartnega, Štangarskih Poljan, Gabrovke in Polšnika. Mladi pevci se zelo radi udeležijo vsakoletne revije, saj imajo le malo priložnosti nastopati in se predstaviti izven šolskih in krajevnih okvirov. Nastop na reviji jim pomeni tudi nagrada za celoletno prizadevno delo. Posebej razveseljivo je, da na reviji sodelujejo tudi zbori podružničnih šol. Letos so se prvič predstavili mladi pevci s podružnične šole s Polšnika. Prav tako pa smo lahko zelo zadovoljni in ponosni, da imamo dober srednješolski zbor, kar je vse večja redkost. Rosana MAČEK Glasbeno tekmovanje Sem učenka Glasbene šole Litija. Že peto leto se učim kljunasto flavto pri mentorju Slavču Gorgievu. V mesecu februarju sva se z Marušo Koprivnikar udeležili regijskega tekmovanja (Ljubljana z okolico in Zasavje) mladih glasbenikov v Ljubljani. Na tekmovanju je bilo potrebno na pamet odigrati nekaj skladbic (ena je bila določena) v predpisanem času. Obe z Marušo sva dosegli zlato priznanje (90 - 100 točk) in s tem pravico do sodelovanja na letos že 30. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, ki je potekalo v Ljubljani konec marca. Na tem državnem tekmovanju so bili kriteriji strožji. Meni je uspelo doseči srebrno priznanje. Rada bi se zahvalila svojemu mentorju Slavču Gorgievu, saj sem prepričana, da je ravno on tisti, ki me je znal na pravi način spodbuditi k igranju. Ko sem prvič prišla v glasbeno šolo, so mi učitelji predlagali kljunasto flavto, češ, da je za začetnika najbolj primerna. Tako sem mislila, da je kljunasta flavta manjvreden instrument, ki ga ponudijo vsakemu začetniku. Toda prav Slavčo Gorgiev me je s svojim resnim pristopom in načinom učenja prepričal ravno nasprotno. Zdaj vem, da je kljunasta flavta instrument, ki ga igrajo tudi profesionalci, na katerega se lahko zaigrajo tudi težje skladbe znanih skladateljev. Danes sem vesela, da sem vztrajala pri tem instrumentu in mislim, da je zlato priznanje na regijskem in srebrno na državnem nagrada tudi mojemu mentorju za njegovo uspešno delo. Prav tako bi se rada zahvalila Urški Vidic, ki me je spremljala na klavirju ob mojih nastopih in s katero sva se, vsaj menim tako, zelo dobro ujeli. Urša PLASKAN April 2001 EHN/ČNO 5M? E R WSA// CENTER LITIJA Ponoviška 11 b Tel: 01/899 52 10 Fax: 01/899 52 04 POSKRBITE ZA SVOJE VOZILO IN VSE UREDITE PRI NAS! lori telinirnftna pregleda do žiga v prometnem dovoljenju!) - tehnični pregled vozila - zavarovanje (Triglav, Tilia, Maribor in Slovenita) - podaljšanje registracije (s plačilom cestnine) - avtomehanična popravila vseh vozil - hitra popravila za tehnični pregled - "oldtimerji" - 90% popust na zavarovanje vozila - na zalogi alu (lita) platišča - možnost sklepanja pogodb o vzdrževanju vozil - "Kartica zaupanja" v servisu vozil (popusti, akcije) e-naslov: iiifo@tsc-laba.com, spletne strani: http://www.tsc-laba.com Materinski dan Vpetek, 16. marca 2001, so se vjedilnici OŠ Dole pri Litiji že nekaj pred 18. uro zbirale žene, dekleta, mame, ki so prišle na praznovanje svojega dne. Ni pomembno ali gre za 8. marec, mednarodnipraznik žena, ali materinski dan, važno je, da je to dan, ki so siga žene težko izborile v prejšnjem ali današnjem režimu. V poplavi marčevskih praznikov se otroci in mnogi odrasli ne znajdemo. Pa vendar, praznik je tisti dan, ki si ga podariš. Prednost dajem osebnim, in ne množičnim praznikom. Vendar se je zgodilo in vsem nam je bilo toplo pri srcu. Prihod žensk na praznovanje so polepšali iskrivi pogledi najmlajših, ki so ponujali čudovito izdelane voščilnice. Praznik je razgibal aktiv podeželskih žena, ki je pripravil veliko mizo dobrot. Mnogi poklicni peki bi z veseljem ocenjevali njihove izdelke od potic, domačega kruha iz krušne peči, raznovrstnega peciva, vse lepo dekorirano s šopki svežega cvetja. Prava paša za X 7 petek, 23. marca so člani V rdečega križa Kostrev-nica, učenci in učiteljice podružnične šole Velika Kostrevnica in glasbena skupina Liberški fantje namenili čas in pozornost vsem starejšim krajanom in drugim obiskovalcem prireditve Pomladno srečanje, katerega so se udeležili v velikem številu in tako napolnili dvorano kulturnega doma v Kostrev- oči in želodec! Tisti dan so odložile delo, skrbi in obveznosti. Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili najmlajši podružnične šole Dole pri Litiji, in omehčal marsikatero žensko dušo. Nastopil je domači pevski zbor in v goste smo povabili mešani pevski zbor Jevnica, ki je navdušil z uglajeno zborovsko pesmijo. (Albert Schvveitzer) niči. V programu so se prepletali nastopi učencev in poskočna glasba Liberških fantov. Med prisotnimi smo poiskali najstarejšega obiskovalca - to je bila 85 letna Ana Dragar in najmlajšega obiskovalca - to je bil petmesečni Evgen Kepa. Izročili smo jima skromni darili in tako vsaj najstarejši krajanki lepo popestrili dan — najmlajši se verjetno še ne zaveda svoje mladosti. Po kulturnem programu so člani RK vse obiskovalce pogostili z domačim pecivom in narezki, Liberški fantje pa so s poskočnimi vižami polnili ozračje in ustvarjali prijetno vzdušje. Jožica ŽURGA Dobrih stvari ne moremo ujeti in zadržati zase, zato jih delimo s tistimi v naši bližini. KS kot glavni organizator, se je ob pomoči OS, dobro izkazala. Dejstvo, da so z uvedbo novega režima po večini KS ukinjali praznovanja, nam daje opomin, da ni vredno vsega pozitivnega zavreči. Naša KS tega ni storila. Praznovanje ostaja, ker se vodstvo KS zelo zaveda vloge, ki jo ima žena na podeželju v današnjem času. Veliko sonca v srcih teh žena je sijalo tisti večer ob prijetnih zvokih ansambla Zlati klasi. Pomlad prihaja iz naših src. Želimo si, da bi sonce raztrosile na vse tiste, ki tega niso bile deležne. Jožica VRTAČNIK C • (Ne) Pozabljen i svetovi BorisMuževič, egiptolog in mitolog na svojem zanimivem predavanju v knjižnici, kjer jepredstavljal tematiko tako-imenovanih pozabljenih svetov (razvitih civilizacij, ki naj bi obstajale pred našo), ni vsiljeval svojih mnenj. Pozorno in radovedno občinstvo je to nadvse cenilo in se je prepustdo potovanju ob Nilu, skpku v Mezopotamijo, klepetu o prvi Adamovi nepokorni ženi Ulit ter se čudilo teorijam o sodobni vojni in obstoju neverjetnih orožij v prazgodovini. In kakoje z NLP ji? so se zanimali obiskovalci. 'Nekajsigurno je", pravi Boris Muževič zagonetno, a se noče opredeliti, “in to definitivno nismo mi "pristavi odločeno. Pravi dokazi se nahajajo v legendah, mitih in izročilih starih ljudstev. In mitologijo lahko jemljemo kot kidturo nefih ljudstev, ali pa v njej najdemo še dosti več... Veliko odgovorov, veliko tematik ”z še več vprašanj je natrosil zbrani publiki in obljibilskorajšnji dopolnjeni ponatis svoje knjižne uspešnice Pozab-Ijenisvetovi. AT. '------------------s Sočloveku moraš nameniti čas... tudi če gre za malenkost, naredi kaj za druge — nekaj, za kar ne prejmeš nobenega plačila, temveč ti je samo v čast, da si to lahko storil. Kdo bo imel naj lepše cvetje? Pomlad je čas, ko pričnemo urejati vrtove in krasiti okna in balkone z najrazličnejšim cvetjem. Gojenje okrasnih rastlin pa ni tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled, zato je Kulturno društvo Javorje organiziralo predavanje vrtnarja Antona Klinca, da bi krajane čim bolj poučil o tovrstni dejavnosti. Sedaj je že skrajni čas, da odnesemo okrasno cvetje iz stanovanj, saj jih sonce že vzpodbuja k rasti. Da bi cvetje na okenskih policah in balkonih čimbolj uspevalo, je predavatelj prisotnim predstavil osnove gojenja rastlin. Rastline v koritih, za razliko od tistih v naravi, nimajo na voljo vseh potrebnih hranil, zato jih mora človek dodajati. Kot osnovno je potrebno izbrati najustreznejša korita, ki naj bodo čim večja, saj rastline čez poletje potrebujejo veliko hrane. Pomembna je tudi barva korit, saj temnejše posode niso priporočljive za cvedice na sončni legi. Marsikateri “vrtnar” se spra- šuje, kako izbrati pravo prst. Skrivnost dobre prsti je v 20-30% deležu gline, saj se brez nje gnojila prehitro izčrpajo. Če prst pripravljamo doma, je najboljša kombinacija preležanega hlevskega gnoja, prsti iz krtin ter šotne zemlje, ki zvišuje vrednost pH, obenem pa ustvarja zračnost prsti. Anton Klinc je navzočim povedal, da je izredno pomembno tudi pravilno zalivanje. Najboljša za zalivanje je deževnica, ki naj bo čez dan na toplem, da se segreje. Rastline je najbolje zalivati zvečer in sicer tako, da dobijo ustrezno vlago vse korenine. Naj večja skrivnost uspešnega JERNEJ d.o.o. PRODAJNI C .El VfEK uinnnnrj pri Lilij j Tel.: 01/8987-472 Trgovina z instalacijami in gradbenim materialom, železnina, barve in laki PREDSTAVNIŠTVO JflVELUŽ Lestidrama ZIK - Matična knjižnica Litija Torek, 24. april, 19.00 Potopisno predavanje Petra KOVAČA: Nova Kaledonija Torek, 22. maj, 19.00 Potopisno predavanje Damjana KONČNIKA: Škotska gojenja pa je po besedah g. Klinca, da se z rastlinami pogovarjamo. Po predavanju so sledila vprašanja občinstva, na katera je vrtnar z veseljem odgovarjal. Zanimivo je, da seje predavanja udeležilo tudi precej moških, kar pomeni, da okenske police in balkoni zaenkrat še ne bodo pogrešali rož, četudi ženske ne bodo imele vedno časa skrbeti zanje. Koliko znanja so Javorčani odnesli s predavanja, se bo pokazalo poleti, ko bomo že lahko videli, kateri balkoni bodo okrašeni z najlepšim cvetjem. Erika DRAGAR V marčevski štev. LO smo fotografijo iz zimske šole OS Šmartno avtorja Janeza Kobala pomotoma umestili k prispevku DPM Litija. Uredništvo časopisa se opravičuje za “neobjavo” podpisa avtorice Nine ŠUTAR pod prispevkom Obisk pesnice Neže Maurer na šmarski šoli. Smo Veneti ali Slovani? Za nekatere vprašanje ni pomembno, priznati pa morajo gotovo tudi oni, da je zanimivo. Zastavil nam ga je profesor Ivan Tomažič na svojem predavanju, ki ga je naslovil: Slovenci, kdo smo, od kdaj in odkod izviramo. Vprašanje in teorija izvora našega naroda v Venetih nista novi, nikoli pa nista bili potrjeni od uradnega zgodovinopisja. Ivan Tomažič je svoje predavanje, 5. aprila, pričel s simboli in sicer s slovensko trobojnico, na kateri bi raje kot po njegovem mnenju ponesrečen in heraldično zgrešen grb, videl podobo oz. simbol knežjega kamna. Poudaril je tudi, da smo Slovenci kar premalo ponosni na svojo bogato izročilo, predvsem na slavno obdobje Karantanije. V svojem dokazovanju teorije o obstoju Venetov se je opiral predvsem na lingvistične dokaze. Obiskovalci predavanja so mu zastavili tudi nekaj zanimivih vprašanj, tako da smo imeli priložnost spoznati kar nekaj privržencev in ljubiteljev zgodovine, ki to dokazali svojo načitanost z izvirnimi vprašanji. S.J. Otroške matineje so se »prijele« Otroške matineje, kijih Kulturni center z velikim uspehom organizira že nekaj časa, doživljajo topel uspeh pri najmanjših. * I Liko so se v soboto, 17.03. -L nasmejali dogodivščinam klovna Jolija in Molija, ki sta pokazala vse, kar klovn mora znati. Bilo je veselo in zabavno, kot že dolgo ne (Fotografija: M.Šuštaršič). V soboto, 7. aprila pa so prišli na obisk mladi lutkarji skupine Sirove luknjice KUD »France Prešeren« iz Ljubljane. Uprizorili so lutkovno igrico Volk in trije kozlički in poželi buren aplavz. Lepo je bilo videti polno dvorano zvedavih otroških glavic, ki so z zanimanjem in pričakovanjem zrle na oder. T)oročali smo že, da se je v ZIK- Kulturni center Litija X ustanovilo projektno gledališče »TALITIJA«. Igralca Jurij Souček in Meta Vranič zdaj pripravljata komedijo »KDO LJUBI CIFRO« hrvaškega dramatika M. Grgiča. Prepričani smo, da bo omenjeno delo, ki je na Hrvaškem doživelo več sto ponovitev, tudi v Litiji doživelo velik uspeh. Vse ljubitelje gledališča vabimo, da si komedijo, ki bo na programu septembra, ogledajo. Ne bo jim žal. Jože SEVLJAK Zaključna predstava gledališkega abonmaja 2000/2001 22. marca so na odru Kulturnega centra Litije v okviru gledališkega abonmaja 2000/ 2001 uprizorili najnovejšo komedijo Toneta Partljiča, Krivica boli. V goste je tokrat prišlo Moje gledališče iz Ljubljane in poskrbelo za vsestranski gledališki užitek. Komedijo je režiral Vinko Moderndorfer, igrali pa so Iztok Valič, Mojca Partljič, Zvezdana Mlakar in Jernej Kuntner. V polni dvorani so gledalci z dolgotrajnim aplavzom nagradili ambiciozno igralsko ekipo, toplo pa so pozdravili tudi avtorja, ki se je ljubeznivo odzval organizatorjevemu povabilu. Zadnje tromesečje tega šolskega leta smo začeli z roditeljskimi sestanki na temo tekočega in bodočega izvajanja devetletke. V pripravi so postopki za izbirne predmete v šolskem letu 2001/ 02, kjer bodo učenci izbrali tri predmete. V naravoslovnem sklopu bodo učenci izbirali med astronomijo, sodobno pripravo hrane, urejanjem besedil, računalniškimi omrežji, multi-medijo, obdelavo lesa, kovin in umetnih mas, športom za zdravje, športom za sprostitev, rokometom in odbojko v okviru izbranega športa, turistično vzgojo in življenjem človeka na zemlji ter raziskovanjem domačega kraja. Ponujeni predmeti iz družboslovnega sklopa so: nemški jezik I., II. in III., šolsko novinarstvo, gledališki klub, literarni klub, verstva in etika, retorika, likovno snovanje, ansambelska igra, ljudski plesi in družabni plesi. Starši in učenci 8. razredov devetletke so se poleg predstavitev izbirnih predmetov seznanili še s poklicnimi potrebami in smernicami v slovenskem prostoru. S slednjimi jih je seznanila gostja sestanka ga. Darija Jamnik z Zavoda za zaposlovanje Ljubljana. Obširno predstavitev in novosti 9-letnega programa so imeli tudi starši in učenci sedanjih petih razredov osemletke, ki bodo jeseni obiskovali sedmi razred devetletne OS. 7. razredi so se poleg izbirnih predmetov seznanili še z nivojskim poukom v osmem razredu. Nivojski pouk je na naši šoli že utečen in ponuja učencem, upoštevajoč njihove sposobnosti, optimalne možnosti za napredovanje. Veliko informacij o vsebinskih in organizacijskih vprašanjih 9-letne osnovne šole najdete na naslovu in v knjižici Devetletka od A do Z. Za morebitna vprašanja smo vam na razpolago na telefonskih številkah 898-32-00 in 898-39 53, ali po e-pošti: Tatjana GOBMAČ Jevnica 72, 1281 Kresnice Srečko Benčič s.p. 01/8977-043, 041/776-633 PRODAJA IN SERVIS PRODAJA, MONTAŽA, CENTRIRANJE GUM PRIPRAVA ZA TEHNIČNE PREGLEDE PROTI KOROZIJSKA KANADSKA ZAŠČITA KROVVN MENJAVA OLJA SHELL, CASTRO L Pri vcah mod SEPHIA zlih J V soboto 7. aprila, smo poslušalci letnega koncerta ženskega pevskega zbora Kresnice spet doživeli prijeten kulturni večer. Pred polno dvorano športnega doma v Kresnicah so se nam kresniške pevke predstavile s 14. pesmimi. Od pripravljenega programa so nam zapele kar šest novih pesmi, kar pomeni, da so morale pod vodstvom Jožeta Eržena kar pridno vaditi. Na oder so stopile ob veličastnih zvokih lesenih rogov. Ob odvijanju veznega teksta, ki ga je sestavila ga. Ivanka Brunček, izvajala pa Mojca Hauptman in Damjan Štrus, so se zvrstile njihove pesmi od lahkotnih in igrivih (Dva bracanina), do zahtevnejših (Ave maria, Gondolierjeva pesem). Kar pet izmed štirinajstih pesmi je bilo solističnih. Med odmorom sta se občinstvu predstavila mlada violinista Luka in Eva Dukarič iz Senožet. Štirinajstletni Luka in trinajstletna Eva sta, kar je potrebno omeniti, že člana mednarodnega simfoničnega orkestra in dajeta slutiti, da bosta prihodnosti še veliko dosegla. Ob zaključku so spet vzeli v roke svoje lesne rogove kresniški rogisti pod vodstvom prizadevnega domačina Jožeta Setničarja in zatrobili vanje še nekaj poskočnih viž, ki so nas dokončno spravile v nadvse dobro voljo. Za prečudovito sceno sta z veliko mero in smisla poskrbela ga. Nada in g. Franček Jančar. Pevke se zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali pri organizaciji izvrstnega koncerta. Pa še to! Koncert je snemal ATV SIGNAL iz Litije in ga bo v celoti predvajal na litijskem TV programu trikrat v prihodnjih tednih. Poiščite ga in prisluhnite lepemu petju in se tako sami prepričajte, da je to mali biser kulture v litijski občini. (M. D.) Slane IllehLrokiš LulEicij e 'Popravilu ^ospodiEj-atiii uperEitov /Vffittme iiupravo Stane Dolar s.p. Dolžnik 20b 1272 Dolšnik /Šessz zzčczzszrzzzz /sz/z&JČ&ez/zzszz /zzzs^Zsie/j/e/sz rčeČtsTZ rsede/e/ns'/jzzsszz^/d/€e /isv&zszzZe/ V' Sola lepe drže Dobro počutje in čim boljše zdravje otrok je tudi pogoj za uspešno delo v šoli. Pri vsakoletnih zdravstvenih pregledih zdravniki ugotavljajo vse slabšo držo naših učencev. Nepravilno sedenje v šoli, pred televizijo, računalnikom - ob tem se težave s hrbtenico še poglabljajo. Prav je, da poskrbimo za preventivo in odpravo motenj hrbtenice in s tem slabe drže, kajti šolsko obdobje je ključnega pomena za oblikovanje telesne drže.Zato smo na podružnični šoli Štangarske Poljane 15.3.2001 organizirali naravoslovni dan “Krkina šola lepe drže”. Pridružili so se nam tudi učenci podružnične šole Javorje in Primskovo. Našemu povabilu sta se prijazno odzvala predstavnik Krke Zdravilišča in njihova fizioterapevtka. V prvem delu smo se seznanili z njihovimi zdravilišči, v drugem delu pa smo s pomočjo fizioterapevtke delali vaje za lepo držo. Ob prijetni glasbi smo se v uri in pol prav dobro razgibali. Naučili smo se izvajati pravilne vaje za krepitev mišic in sprostitev ter pravilnega dvigovanja in nošenja bremen. Posebno zanimiva je bila kolektivna vadba z žogo. Ob zaključku smo sklenili, da naj redna vadba postane navada, prava pravcata železna srajca, dobre navade naj postanejo naše stalne spremljevalke. HRBTENICA ZAHTEVA ZVESTOBO! Andreja KASTELIC Literarni večer 21. marec v svetu zaznamujejo kot svetovni dan poezije. Litija je praznik pesništva obeležila na literarnem večeru 20. marca v matični knjižnici, kjer sta se predstavili pesnici Neža Maurer in Joža Ocepek. Umetnica Neža Maurerje lani praznovala svojo sedemdesetletnico, ob tem izdala izbor svoje poezije in se nasploh širše predstavila slovenski javnosti. Otroška pesnica, pisateljica, novinarka, urednica, prevajalka in še kaj: seveda tudi pesnica za odrasle. Recital mladinske poezije so pod vodstvom Slavi Baš pripravili učenci šmarske OS, saj so pesnico dobro spoznali ob njenem nedavnem obisku na njihovi šoli, pesmi za odrasle pa sta prebirali Erika Dragar in Rosana Maček. Neža Maurer pravi, da se ljudje bojijo ljubezni, pa vendar je moč v ljubezni. Pesnica je s svojo duhovitostjo, neposrednostjo in živahnostjo navdušila občinstvo. Obisko- valci so poslušali tudi pesmi Jože Ocepek, ustvarjalke, ki je lani izdala svojo drugo pesniško zbirko. Med avtoricama različnih generacij, stilov in pogledov na svet pa je marsikdo lahko potegnil vzporednice - poezija nedvomno združuje! (A.S.) V Najdihojci veselo v pomlad V vrtcu smo si ogledali lutkovno predstavo Pomlad, kjer so nas obiskale prve spomladanske cvetice (zvonček, žefran, trobentica, teloh) in živali (čebela, pikapolonica...). Tokrat nam pikapolonica ni prinesla le pomladi, pač pa tudi veselje, ki smo ga doživljali na glasbenem koncertu. Za nas ga je priredila Laurina mamica Helena Fojkar Zupančič. Naučila nas je ustvarjati pesem, vlila nam je pogum, da znamo vsi peti. Seznanila nas je z razlikami zabavne in resne glasbe. Ob tem pa smo ves čas peli, se gibali in poslušali prelep glas ge. Helene ob petju opere Carmen. Aplavz otrok na koncu ni ponehal. Ja, tudi to smo se naučili. To je bil za vse nas v vrtcu prelep, dragocen trenutek. Svoja doživetja pomladi smo izlili tudi na papir in priredili likovno razstavo risbic za starše. Pokazali smo, da zmoremo skupaj več, da znamo in zmoremo posebne trenutke deliti s svojimi prijatelji in starši. Gordana ŽAGAR April 2001 jr P O R T 9 Ta e Kwon Do Tekmovanje zveze v Ljubljani in mednarodno tekmovanje v Zagrebu V letošnjem letu so štirje klubi ljubljanske regije, in sicer Chagi, Orient, Dragon in TKD klub Litija, oživili že pred leti ustanovljeno TKDzvezoLjubljane.NamenZvezeje,dabiseklubiizLjubljanein okolice bolje povezali in spoznali med sabo, organizirali bi več tekmovanj, Zveza pa bi bila tudi nekakšno »rešeto« za sprejetje novih klubov v TKD zvezo Slovenije, s čimer bi dosegli večjo kakovost (tega športa?). 17. marca 2001 je v Ljubljani potekalo prvo tekmovanje ljubljanske regije, ki se ga je med drugimi udeležil tudi TKD klub Litija. Predvsem naši mlajši tekmovalci, pa tudi drugi, so dosegli zelo dobra mesta, in sicer: DEČKI DO 11 LET Boštjan Pevec -72 kg 3. mesto Sara Groznik -Al kg 1. mesto Rok Seručar -43 kg 3. mesto Aleš Jurič -72 kg 5. mesto Manca Vidmar -47 kg 3. mesto DEČKI DO 14 LET DEKLICE DO 11 LET Špela Šinkovec -55 kg 1. mesto Aleš Groboljšek -36 kg 2. mesto Lara Ameršek -30 kg 1. mesto MLADINKE DO 18 LET Miha Perko -47 kg 3. mesto Živa Pohar -33 kg 1. mesto Mateja Boldin -63 kg 2. mesto Denis Rakanovič -51 kg 1. mesto Katja Kremžar -33 kg 2. mesto Edita Seferovič -63 kg 3. mesto MLADINCI DO 18 LET Maša Koprivnikar-36 kg 1. mesto ČLANICE NAD 18 LET Marcel Kralj -59 kg 3. mesto Katarina Boldin -43 kg 1. mesto /_ea Klopčič -63 kq 3 mesto ČLANI NAD 18 LET DEKLICE DO 14 LET 7. aprila 2001 je potekal v Zagrebu 8. tradicionalni turnir Dan-gun open 2001, ki ga organizira zagrebški taekvvondo klub Dan-gun. Spada med eno močnejših tekmovanj v Evropi in se ga udeležijo najperspektivnejši tekmovalci. Letos je 440 tekmovalcev iz 5 držav, in sicer Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Češke, Nemčije in Slovenije. Iz TKD kluba Litija sta nastopili na tekmovanju dve tekmovalki, in sicer Lara Ameršek kot pionirka -30 kg in Mateja Boldin kot mladinka -63 kg. Mateja Boldin je med mladinkami -63 dosegla odlično 3. mesto, LaraAmerše\ pa med pionirkami -30 kg 5. mesto, kar sta odlična rezultata. Vsem tekmovalcem, še posebej pa Mateji Boldin in Lari Ameršek čestitamo! (L. K.) NA7^\ Začetek pomladanskega dela prvenstva " 19074 UTIJ/X I V soboto, 24. marca, se je začela druga polovica OLMN NA TRAVI. Jeseni je bilo odigranih 74 tekem. Štiri so bile prestavljene na pomlad. Skupaj je bilo po tretjem kolu pomladanskega dela prvenstva odigranih že 92 tekem, na katerih je bilo doseženih 637 zadetkov. Povprečno je bilo na tekmah doseženih 6,9 zadetkov. Če se število zadetkov na tekmah ne bo bistveno spremenilo, bo v predzadnjem, 25. kolu letošnjega prvenstva na eni izmed tekem dosežen tisoči zadetek. Če se bo to zgodilo, bomo o dogodku poročali v julijski številki Občana. Ker pa čas hitro teče, že sedaj vabimo nove ekipe, da se nam pridružijo v sezoni 2001/2002. Poleg novih ekip vabimo tudi posameznike, ki bi bili na tekmah ‘delilci pravice’ oz. sodniki. Razmišljamo tudi že o študentski ligi malega nogometa na travi. Več o tem pa v naslednji številki. Tomaž ROZINA Poceni prodam JABOLKA, MED in SADNO ŽGANJE. JABOLKA IDARED 15 KG.......1.100 SIT SADNO ŽGANJE_________1 L .........800 SIT CVETLIČNI MED 1 KG .......600 SIT Možna tudi dostava na dom v večernih urah! Tel.: 01/898-13-72 01/897-13-74 AVTO OPTIK A - servis podvozja M/ TOMEHAJ UKA.• Litrt ii«^h PNEVMATIC CENTER - vulkanizerstvo RVTOCeNTČR LITIJ A - Ljubljansko c. 14, LITIJA tel.: 01 8981 060 flVTODttl - flVTODCU - AVTODCU ZAVORNI SCRVIS $ © a SCRVIS PODVOZJA SCRVIS IZPUŠNIH SISTCMOV © ■ Prodaja in menjava: ^ OL|A. FILTRI, SVEČKE, ZAVORNE OBLOGE IN PLOŠČICE. CILINDRI. ^ KOLUTI, DISKI. KONČNIKI. ROKE, ZGLOBI, LEŽAJI, AMORTIZERJI, 0 IZPUŠNI SISTEMI, SKLOPKE, TESNILA ... ^ Pri nos kupljene rezervne dele vam © zamenjamo z 10% POPUSTA! ^ Mladi igralci Lesne industrije Litija še drugič prvaki Pred slabim mesecem je bilo v litijski športni dvorani v organizaciji malonogometnega kluba Lesna industrija Litija finale letošnjega državnega prvenstva za mlade v sezoni 2000/ 2001. Štiri ekipe, po dve iz vzhoda in zahoda, ki so zmogle skozi vse čeri predtekmovanja po MNZ-jih in potem še na polfinalu so v Litijo prišle z isto željo: vzeti tron Litijanom, ki so bili prvi že v lanski sezoni. Z vzhoda naše države je bil zmagovalec polfinala ormoški Tomaž Mila Poetovio, druga ekipa s tega konca je bila Sevnica, barve zahoda sta »branila« Lesna industrija Litija in Kamel Combic. Polfinalna para sta bila določena saj so se pomerili v navzkrižnem sistemu zahod : vzhod. Marsikdo od sodelujočih igralcev pa bo lahko kaj kmalu potrkal na vrata članske ekipe. Znani imeni Lesna industrija Litija in Sevnica sta se srečali že v polfinalu in tako kot pri članih je tudi tokrat zmagala litijska ekipa, ampak ni bilo tako preprosto. Ob klasični (medalje, pokali) podelitvi nagrad so prisotni trenerji izbrali tudi najboljše posameznike. Zanimivo je tudi dejstvo, da je bila odločitev za nagrade posameznikom enoglasna, kar pomeni, da so bili le-ti res kvalitetni igralci. Ne moremo mimo novega uspeha mladih Litijanov, drugega v dveh sezonah (enkrat so bili tretji, le enkrat pa se niso uvrstili v finalni del), s skoraj enako ekipo, kot lani. Tokrat sta se poslovila Macanovič in Grbič, tako da bo predvsem najmlajši del ekipe drugo leto spet skupaj. Nekateri so naslov osvojili že drugič in bodo imeli priložnost to poizkušati še prihodnje leto. Simič, Tokič, Macanovič in Indof, ki so lani končali mladinsko pot so že v članski ekipi z dovolj veliko minutažo, Simič celo v članski reprezentanci Slovenije. Za rubriko, saj ni res, pa je, pa velja podatek, da je letošnji seštevek v celotnem tekmovanju danih in prejetih zadetkov mladih Litijanov 40: 1. Edini, ki je ugnal litijskega vratarja je bil igralec Sevnice Dejan Pirc. Pridobitev za klub je prav gotovo tudi trener ekipe profesor Tomaž Rozina, ki ima v žepu diplomo fakultete za šport in PRO licenco. Omeniti pa velja v zadnjem času tudi dobro sodelovanje malonogometnega kluba in »velikega brata« iz NK Litije, kjer bodo fantje po zimskem treniranju nadaljevali z igranjem za ta klub. Seveda, ko bo čas pa spet znova v dvorano. Vsaj tak je dogovor obeh klubov. Finale je spremljalo prek 150 izredno fer in glasnih navijačev Lesne in Tomaža iz Ormoža, ki so pripravili vzdušje pred katerim mladi še niso igrali, kaj takšnega pa bi si lahko želeli tudi na vseh tekmah prve lige. Stane KOKALJ Košir Ivico s.p. Preveg 3, POLSNIH Cenjene stranke obveščam, da hitro in Kakovostno uredim vaše pričeske. ( Dogovorimo se lahko tudi za ^ OBISK NR VRŠGVl DOMU! / Svoj cenjeni obisk lahko najavite no tel.: oi/stvs-et? ZtSjjh DS 1-497-Sil - Ivi r V Uspešni kegljači ~\ J Tekmovalna sezona2000/2001bo vlduhsko zgodovino Kegljaškega kluba Litija zapisana kot najuspešnejša. Po 15-Ietnem načrtnem delu kluba seje uresničila želja vseh: dajez uvrstitvijo v najvišji rang ekipnega tekmovanja dosežen največji športni uspeh kluba. Prva ekipa Litije je tekmovala vI.B slovenski kegljaški ligi. Po 18 odigranih krogih so Litijani z osvojenimi 30 točkami in z naskokom 5 točk prepričljivo osvojili prvo mesto pred ekipama Kamnik/Domžale in Korotan Prevalje. Ekipo Litije je sestavljalo osem standardnih igralcev: Franc Tkavc (kapetan), Ludvik Novak, Klemen Mahkovic, Marjan Jerič, Dušan Lebeničnik, Božo Ivanič, Klemen Selovski in Matjaž Mahkovic. Druga ekipa Litije je tekmovala v II. slovenski ligi vzhod in osvojila 8. mesto. V njej so se kalili mladi igralci in vzdrževali kegljaško formo, da po potrebi vskočijo v prvo ekipo. Tretja ekipa je tekmovala v O KS Zasavje Posavje in si nabirala kegljaške izkušnje. Kadetska ekipa Litije je tretjič zapored osvojila naslov najboljših v Sloveniji. Pokazala in dokazala je vsem kakšen rod mladih kegljačev raste v Litiji ter kako se z njimi strokovno dela. Ekipo so sestavljali: David Selovski, Klemen Mahkovic, Domen Pušenjak in Matic Ivančič. m Mladinska ekipa je s 3. mestom v Sloveniji dopolnila že tako uspešno tekmovalno sezono kluba. Ekipa je tekmovala v sestavi David in Klemen Selovski, Klemen Mahkovic in Mitja Segš. V Kopru bo v maju svetovno prvenstvo v kegljanju za mladince. Skozi kvalifikacije sta si mesto v reprezentanci Slovenije priborila Klemen Mahkovic in Klemen Selovski. V klubu raste nov rod najmlajših kegljačev in kegljačic. Udeležujejo se turnirskih tekmovanj po celi Sloveniji in nadaljujejo “kegljaško osnovno šolo” KK Litija. Seveda pa to še ni vsa športna aktivnost KK Litija. Organizirali smo tradicionalno, že 16. po vrsti, odprto prvenstvo Litije, ki se ga je udeležilo 180 kegljačev iz cele Slovenije. Soorganizirali smo tekmovanje paraplegikov Slovenije, organizirali tekmovanje parov in posameznikov CKS Zasavje Posavje, državno prvenstvo Slovenije posamezno, klubsko prvenstvo KKLitija, kegljaški turnir za dečke in deklice do 15 let iz cele Slovenije, organizirano vadbo kegljanja za rekreativce in upokojence. Za nami je uspešna tekmovalna sezona. Nikakor pa ne moremo mimo dejstva, da nimamo ustrezno urejenih osnovnih pogojev za kvalitetno in nemoteno delo v klubu. Želimo si, da bi z ureditvijo najemniških odnosov do lastnika kegljišča za daljši časovni rok (10 let) postali bolj sigurni v svojem delovanju. Pri tem pa vidimo morebiten velik prispevek občine Litija in Športne zveze Litija. Milan AMON io /P O R T/Č?BVESTILA April 2001 Kolesarjenje je rekreacija in tudi druženje Dne24.03. smo se v velikem številu že tretje leto zbrali kolesarji tako imenovanega kolesarskega kluba C2N-CUVKresnice. Res je, da nismo registriran klub, vendar nas druži prijateljstvo in želja po rekreaciji in zdravem življenju. Vpreteklem letu nas je bilo 24, danes nas je že preko 30 in upamo, da se nam bodo pridružili še drugi kolesarji. Pri pregledu delovanja kluba v letu 2000 smo ugotovili, da je nekaj članov prevozilo preko 2000 km in da so se med njimi nekateri udeležili tudi vzpona na GEOSS (19 članov). Skupaj smo se dogovorili, da bomo imeli tudi letos dvakrat na teden kolesarjenje in to ob torkih in petkih ob 17.00 uri, po 1. maju pa ob 17.30 uri in enkrat mesečno, načeloma prvo nedeljo v mesecu planirali daljši izlet po dogovoru. Sestajamo se vedno v Bistroju Žnideršič, kjer je tudi štart našega kolesarjenja. Za vse dodatne informacije lahko pokličete v Bistro Žnideršič na telefon 01/897 72 53. V letu 2001 se bomo ponovno udeležili tradicionalnega vzpona na GEOSS po želji pa tudi na Vršič in v Mediko. 3. junija pa bomo imeli lasten maraton Kresnice-Kamniška Bistrica-Kresnice (v primeru slabega vremena pa boste obveščeni o nadomestnem terminu). Seveda pa pri vseh naporih, ki jih imamo po kolesarjenju, ne manjka tudi zabave, saj organiziramo piknike in družabna srečanja, pri tem pa nam pomagajo člani kluba, ki znajo dobro zaigrati tudi na razne instrumente. Pridružite se nam, ne bo vam žal. Bojan CIMERMAN Poročilo iz 3. državnega tekmovanja v namiznem tenisu V četrtek, 15.3.2001, je bilo v Športni dvorani v Litiji Državno tekmovanje v namiznem tenisu za učenke in učence OŠ s prilagojenim programom. Organizirala ga je Osnovna šola Litija, Podružnica s prilagojenim programom. Tekmovanja, ki se ga je udeležilo devet šol, je potekalo od devete do trinajste ure. Vsi učenci so dobili praktične nagrade, najboljši pa diplome in medalje. Miha Žlahtič, učenec OŠ Litija je dosegel 8. mesto. Maja Miloica , učenka OŠ Litija je dosegla 4. mesto. Marjeta MLAKAR - AGREŽ ZAHVALA V mesecu septembru 2000 sem ob strokovni pomoči osebnega zdravnika Nikolaja dr. Benedičiča pristopil k zbiranju prispevkov za nakup aparata za limfno drenažo (Green Press 12), ki bi mi lahko pomagal pri premagovanju zdravstvenih težav, kj me spremljajo zaradi bolezni. Ker pa nisem uspel zbrati zadostne vsote denaija sem se po posvetu odločil za aparaturo nižje stopnje (Green Press 8), ki sem jo kupil v mesecu marcu v vrednosti 680.247,00 SIT. Ob tej priložnosti pa se iskreno zahvaljujem vsem, kf ste mi z denarnimi prispevki pripomogli k nakupu te aparature. Peter HAUPTMAN Bernarda Prašnikar s.p. Marjeta (jroboljšek § p. Hotič ič> TeLOi/ &9&9 OOP Zaželjeno naročanje po telefonu! ZA VSE OKUSE - ZA VSE ŽELJE -ZA VSAKOGAR FRIZERSKI STUDIO TREND (PR! LOKALU "STRELA BAR") DPM Litija društva je.predsednica Joža Ocepek poročala o delu v letu 2000, ki ga opravljajo prostovoljci, orsanizaciia oa Doteka s Organizirali so 89 prireditev in srečanj, katerih se je udeležilo skoraj 2000 otrok, mladih in številni obiskovalci veselega decembra. Društvo deluje na področju zaščite otrokovih pravic, socialno humanitarne dejavnosti, telefon za otroke TOM, otroški parlament, bralne značke, zveze družin in drugih prostočasnih dejavnosti za otroke in se vključilo tudi v akcijo Veter v laseh — s športom proti drogi. Društvo prijateljev mladine se je v minulem letu spopadalo s finančnimi težavami, saj financiranje ni potekalo redno mesečno, zato se zahvaljuje številnim sponzorjem, ki so podprli dejavnost. Prav tako niso imeli prostorov za delovanje, dokler ni občina odobrila brezplačnih prostorov na Ponoviški 12 v Litiji. Sprejetje bil program dela za leto 2001, ki nadaljuje že utečeno dejavnost, želijo pa, da bi zaživela tudi Zveza družin. Za delo z mladimi v Litiji potrebujejo več sredstev, saj je prispevek občine (500.000 sit) premajhen. J. O. Uspeh mladih teniških igralk Mladi tekmovalci Tenis kluba AS Litija se mrzlično pripravljajo na spomladanski del tekmovanj Teniške zveze Slovenije, ki se bo pričel konec aprila. Mlade teniške igralke AS Litija so se udeležile Odprtega prvenstva Hrvaške (HTS) za deklice do 14 let na Reki, kjer so dosegle izredne rezultate. Valentina Mandič in Manja Zupanc sta se prebili v drugo kolo, Kump Maruša je žal izgubila v prvem. Največji uspeh je zabeležila Anja Poglajen z uvrstitvijo v polfinale. V četrfinalu je premagala hrvatico Majo Lakner, v polfinalu pa je izgubila proti Maji Tuhtan. Poleg deklet je v zadnjem času nizal uspeh za uspehom NikRazboršek ki tekmuje še v kategoriji mini tenisa (ta se igra do lO.leta), kjer kljub temu, da je običajno med najmlajšimi udeleženci turnirja, že pošteno meša štrene starejšim in bolj izkušenim tekmovalcem. Tako je bil enkrat zmagovalec Fič-firič turnirja, enkrat je bil drugi, enkrat pa 3.-4 in bil uspešen tudi na drugih tekmovanjih. Njegov trener prof. Mitja Strmec je z napredovanjem izredno zadovoljen in bosta z Nikom že pričela trenirati “veliki” tenis, kjer se bo prav kmalu udeležil prvih tekmovanj TZS. Tenis klub AS Litija se je pred kratkim okrepil tudi z novo trenersko močjo, Dobrynsko Oksano, odlično teniško tekmovalko in večkratno državno prvakinjo Ukrajine. Dobrynska ima bogate tekmovalne in mdi trenerske izkušnje, saj je predhodno dve leti delala z mladimi tekmovalci na Teniški akademiji Bombač v Ljubljani ter pri Olimpiji Ljubljana, obenem pa je tudi še aktivna tekmovalka. Zaradi boljših pogojev dela, ki so jih ponudili v Tenis klubu AS, bo sedaj pomagala pri vzgajanju mladih tekmovalcev (predvsem deklet) in pa kot tekmovalka zastopala barve Tenis kluba AS na tekmovanjih TZS. Vse, ki bi se radi pridružili in trenirali tenis v Tenis klubu AS, bo gotovo razveselilo, da vpisujejo nove člane v teniško šolo. Vpis bo potekal do 30.4. vpisujejo pa otroke v starosti od 6 do 10 let. Na sliki z leve: Anja Poglajen, Okpana Dobryn-ska, Žana Mandič in Romana Kralj ) Mali oglasi Najamem garsonjero ali sobo v Litiji ali okolici. Tel.: 040 327300 PRODAM dobro ohranjeno pasjo hišico (100x90 cm). Cena po dogovoru. Tel.: 01/898-11-05 PRODAM stanovanje Trg na Stavbah 8, 1270 Litija, 71 m2, ali zamenjam za enosobno. Tel.:01 8972-215 PRODAM: trosed z ležiščem, 2 fotelja, 2 kavča, 1 trodelna omara -orehov furnir-masiva, nova masivna miza s 4. stoli. Tel.: 898-10-25 KLIŠE KLUB LITIJSKIH ŠTUDENTOV KLIŠE bo tudi letos s soorganizatorji šokiral Litijo s kulturo. Od 21. do 25. maja se boste po simbolični ceni 0 SIT (ali zastonj) lahko šokirali z naslednjimi prireditvami: ponedeljek, 21. maj: ob 19h predstavitev 5. številke Regrata in otvoritev razstave slik Vesne Pajič torek, 22.maj: ob 19h potopisno predavanje Damjana Končnika o Škotski in ob 20h gledališka predstava Dejmo stisnt teatra Biblija: stara zaveza ob 20h kino predstava Zadnja večerja ob 20h tekma gledališke Improlige tek mladosti in zaključni žur sreda, 23. maj: četrtek, 24.maj: petek, 25. maj: Zato v mesecu maju glejte okrog sebe, poiščite plakate in letake, kjer bodo natančni podatki, da ne boste česa zamudili. Drage Litijanke in Litijani, 22. aprila je svetovni DAN ZEMLJE. Odločili smo se, da organiziramo ČISTILNO AKCIJO OD LITIJE DO LITIJE in tako pripomoremo k lepši podobi našega mesta. Čistili bomo samo javne površine od prvega do zadnjega prometnega znaka Litija. Vabimo vas, da se nam pridružite. Pred občino bomo postavili stojnico, na kateri boste vsak dan od 13. do 17. ure dobili rokavice in vreče. Čiščenje pa bo potekalo po razporedu za posamezne dele Litije. Odpadke bomo zlagali na kup, da bomo na koncu lahko ugotovili, koliko smeti nas obkroža. O podrobnostih vas bomo še obveščali po lokalnem radiu in TV 24.4. 25.4. 26.4. RAZPORED ČISTILNE AKCIJE OD LITIJE DO LITIJE od sobote, 21. aprila do sobote 28. aprila 23.4.: Rozmanov trg Grbin in Ježa staro mestno jedro ind. cona, vstop v Litijo, breg Save Stavbe ob 19. uri zaključna prireditev, nastop glasbenih skupin, zabavni program. 25. MAJ - dan mladosti Po teku mladosti bo žur: nastop lokalnih bendov (Poindess, Ililbred, Capella, 55band...), različna nagradna tekmovanja. 27.4. : 28.4. : K honorarnemu sodelovanju vabimo mlade sodelavce, ki imajo veselje do dela z ozvočevalnimi napravami in reflektorji. Interesenti naj se javijo na ZIK- Kulturni center Litija, Trg na Stavbah 8a, 1270 LITIJA. Tel. 01/898-02-70 -R- ABI INSTALACIJE Iščemo mlade delavce, s prakso ali brez, ki bi si želeli pridobiti znanje in izkušnje za izvajanje gradbenih instalacij. Področje dela: centralno ogrevanje, vodovodne instalacije, prezračevanje, krovsko kleparska dela. Pogodbo sklenemo za določen čas z možnostjo nadaljne zaposlitve ali zunanjega sodelovanja. Pisne prošnje pošljite na naslov: ABI d.o.o., Ljubljanska c. 14, 1270 LITIJA Litij a ; zaljubljena Program nova kultura litija Festival kulturnih prireditev Koncert glasbene skupine Terra Folk 5. maja ob 20. uri na trgu pred cerkvijo v Litiji Nova kultura Litija vas v mesecu maju vabi na festival kulturnih prireditev, pod naslovom Litija zaljubljena. Litijskemu mestu želimo vdahniti dušo, prebivalce našega kraja pa navdušiti nad bivanjem in ustvarjanjem v domačem okolju. Skrbno izbrani izvajalci festivalskih prireditev zagotavljajo lepa doživetja, ki bodo še dolgo odmevala. Likovna razstava Zmaga Modica odprtje 6. maja ob 20. uri v galeriji Mira v Farbarjevem turnu. Od 6. do 26. maja, vsako sredo, četrtek in petek popoldne od 18. do 20. ure, sobota od 10. do 12. ure. Festivalsko dogajanje predstavlja le del Nove kulture. Naša vizija je usmerjena predvsem v prihodnost. S svojim delovanjem želimo spodbujati k ustvarjalnemu bivanju prebivalcev. Literarni večer z Ivanom Minattijem 11. maja ob 20. uri v Farbarjevem turnu. Pogled z druge perspektive je mogoč, kot nam je pred kratkim dejal danski predavatelj prof. dr. Ole Bloch. Kaj več o tem je že zgodba za prihodnjič. Literarni večer s Tonetom Kuntnerjem 18. maja ob 20. uri v Farbarjevem turnu Nova kultura in organizacija festivala je popolnoma prostovoljna. Tudi delo vseh sodelujočih temelji na prostovoljnem delu in dobrimi odnosi s sponzorji, donatorji in meceni. S festivalom želimo v letošnjem letu, kije bilo proglašeno za mednarodno leto prostovoljcev (International Year of Volunteere) zaznamovati pomembnost prostovoljnega dela. Festival Multimedijska predstavitev in fotografska ra stava Namaste - Himalaja (Simobil Skl Everest 2000) odprtje 26. maja ob 20. uri v galeriji Mira v Farbarjevem turnu 26. maj do 6. junij, vsako sredo, četrtek in petek popoldne od 18. do 20. ure, sobota od 10. do 12. ure. Večina festivalskih aktivnosti se bo odvijala v mestnem jedru. Koncerti bodo izvedeni na prostem, na trgu pred cerkvijo. V primeru slabega vremena pa v primerni dvorani. Razstave bomo izvedli v Farbarjevem turnu (zanimivo: ime Farbarjev grad je napaka iz bližnje preteklosti), kjer se bodo odvijali tudi kulturni večeri z odličnimi gosti. Gledališka predstava Woody Allen: Bog 27. maja ob 20. uri v dvorani kul urn ega hrama Šmartno pri Litiji Info Vse podrobnejše informacije bodo po 20. aprilu na voljo v obliki Koledarja kulturnih prireditev, ter na spletnih naslovih koledar.litiia.org. www.litiia.org. Naslov elektronske pošte: info@litija.org. Za skupine bo razstava odprta tudi izven navedenih terminov. Zaključni gala koncert Jazz orkestra Srednja glasbena šola Ljubljana z gosti 2. junija ob 20. uri na trgu pred cerkvijo v Litiji Helena F. Zupančič, strokovna sodelavka festivala Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot, ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica, KARLA CERARJA iz Spodnjega Hotiča 25a, se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo osebju ZD Litija, pevcem, g. Penčurju za lepe poslovilne besede, g. župniku za ganljiv obred, nosilcem praporjev, ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem se zahvaljujemo za podarjeno cvetje, sveče in svete maše, kot tudi za izražene pisne in ustne tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste ga na zadnjo pot pospremili v tako velikem številu. Žalujoči: žena Slavka, otroci Vida, Dare in Dušan z družinami ter ostalo sorodstvo. Ostala je praznina, v srcu bolečina. Ostale tvoje so sledi povsod od dobrote, tvojih pridnih rok. (Maruša) ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi STANISLAV KOKALJ st. iz Litije 1933-2001 Ob boleči in nenadni izgubi moža, očeta, dedka, tasta in brata se zahvaljujemo za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče vsem in vsakemu posebej. Hvala, ker ste ga tako številčno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA ANA GORIŠEK 11.4.1938-6.12.2000 Hvala vsem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje, ji darovali cvetje in sveče. Hvala za zapete žalostinke ter poslovilne besede in spremstva na njeni zadnji poti. Posebna hvala pa ge. Ceglar Lojzki in g. Obolnar Vinku iz Volčje Jame za pomoč v zadnjih trenutkih njenega življenja. Vsi njeni Saj ni rečeno da te ni, če tvojega glasu več ni, beseda tvoja še živi, za vedno ti med nami si. ZAHVALA V 57. letu starosti, nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče, tast, ata, brat in stric IVAN RETAR iz Jastrebnika 8 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in vsestransko pomoč, ki ste nam jo nudili ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Janezu Jesencu za lepo opravljen obred, ter ge. Veri in g. Marjanu za lepo napisane in izrečene besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni. V SPOMIN 25.4.2001 mineva leto žalosti, odkar na je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JANKO CVETAS iz Jesenj Hvala vsem, ki mu prinašate sveče in cvetje, ter ga ohranjate v lepem spominu. Iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti moje drage mame, KRISTINE PETROVIČ, se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, kolektivu OŠ Gabrovka - Dole, WE Čebelica iz Gabrovke za podarjene vence, cvetje, sveče, za izrečena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem prav iskrena hvala. Viktorija Žajdela 1 Tiho si živel, tiho prenašal bolečino, tiho si odšel. Ostala je praznina in nema bolečina. ZAHVALA ob boleči izgubi brata in strica, VIKTORJA MAROLTA iz Velike Štange 15 24.2.1926-22.2.2001, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo za pomoč in skrb dr. Kokotovi in osebju ZD Litija ter vsem patronažnim sestram za nego in pomoč v času njegove bolezni. Zahvala g. župniku za opravljen obred, pevskemu zboru iz Šmartna, g. Setničarju za zaigrano Tišino, govornikoma Zvonetu Končini in dr. Roter Zdenku, zastavonošema, občinski Zvezi borcev in vsem, ki ste ga spoštovali in pospremili na njegovo zadnjo pot. Ljudje v naša življenja stopajo, a premalo časa ob nas ostanejo. Nanje spomini pa v naših srcih vedno so, saj brez njih življenje prazno bi bilo. ZAHVALA ob smrti drage mame in stare mame. FRANČIŠKE MOHAR 13.11.1912-14.3.2001 iz Save, je namenjena vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Še posebej bi se radi zahvalili dr. Kolšku, kakor tudi medicinskemu in negovalnemu osebju 1. nadstropja Doma Tišje za ves trud in odgovorno delo. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebcem za vso pomoč, pevcem iz Polšnika in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti in sedla bo na prazna tla in jokala ker tebe več ni. ZAHVALA Z globoko žalostjo v srcih sporočamo, da nas je v 51. letu življenja nenadoma za vedno zapustil dragi mož in brat FRANCI PETRIČ iz Tep Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za izrečena sožalja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem iz Polšnika in gospe Lavri za poslovilni nagovor. Žalujoči: žena Ludvika, brata Martin in Jože z družinama, sestra Mici z možem, sestri Tončka in Anica z družinama in vse ostalo sorodstvo. Usoda je tako hotela, da si odšla, še prej hudo trpela, ostali pa sadovi tvojega so dela, dobrota tvoja večno bo živela. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne žene, mame in babice LJUDMILE BERCE iz Kresniškega vrha Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Tanji Zelinka in osebju ZD Litija, sosedom Šinkovčevim, g. župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen obred, pogrebcem, pevcem, g. Petku, g. Setničarju za zaigrano Tišino in g. Pepelnaku za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Silvo, sin Janez in hči Silva z družino ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mami, IVANKE TOMAŽIČ, se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala dr. Kolšku in osebju Doma Tišje za vso skrb in pozornost v času njene bolezni. Vsi njeni Dolgost življenja našega je kratka .. ZAHVALA vsem, ki ste na zadnji poti pospremili ANTONA LOVŠETA iz Vač, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala velja g. župniku za opravljen obred, vaškim pevcem za zapete pesmi, g. Hiršlu za besede slovesa ter g. Setničarju za zaigrano Tišino. RAČUNALNIŠKA KLSrcTALNICA Lokalna omrežja m MM Doma imate računalnik in če ste še malce »bolj napredni«, imate tudi dostop do interneta. S tem ste vključeni v velikansko omrežje. Vendar je to omrežje »na daljavo«, ker ste vanj vključeni preko analognega modema ali ISDN vmesnika, so pa tudi druge, običajno dražje možnosti. Lokalno omrežje je omrežje takorekoč na isti lokaciji, ko so računalniki med seboj povezani brez vmesnikov, če ne upoštevamo razdelilnika (ang. hub). Medsebojna povezava računalnikov prinaša kar nekaj prednosti, negativnih posledic praktično ni. Z vzpostavitvijo omrežja, za kar potrebujemo vsaj dva računalnika, omogočimo prenos podatkov. To pomeni kopiranje datotek med postajami, skupna obdelava podatkov (recimo knjiženje v podjetju), igranje igric (npr. eden proti drugemu), tiskanje na en tiskalnik (ne glede na število postaj v omrežju), skupna uporaba interneta preko enega modema itd. Za vzpostavitev omrežja potrebujemo torej vsaj dva računalnika, vsak mora imeti mrežni vmesnik (notrajni ali v zadnjem času zunanji - USB). Povežemo jih lahko na dva načina; starejši (a še vedno v uporabi) je način povezave s koaksialnim kablom (ang. coax), podobnim antenskemu, le da je ta 50 ohmski in črne barve. Ta način povezave Tehnično Serv/s«/ ©EN TEE Svetovanje, prodaja računalnikov in opreme. EGFi Microsoft (JHii BUILU,KK zahteva tudi vmesnike, ki imajo t.i. BNC vtičnico. Kabel je na vsakem koncu zaključena s 50 ohmskim zaključkom (ang. terminator), vmes so s T kosi priključene postaje. Prenos podatkov je največ 10 Mbit/s, kar realno pomeni okoli lMb/s (teoretično 1,25). Drugi, bolj uporabljan, način je z vmesniki s TP vtičnicami (RJ-45) in UTP (najbolj pogosto) kablom, v katerem so štiri prepletene parice (torej 8 žil). Za ta način potrebujemo še razdelilnik, ki med seboj povezuje delovne postaje. Grafično izgleda postavitev v obliki zvezde, kjer je razdelilnik na sredi, kraki so kabli (katerih konci so neposredno vključeni v razdelilnik in vmesnik delovne postaje), delovne postaje pa konci krakov. Razdelilnik ima določeno število vtičnic, zato kupite takšnega, ki ima najmanj 1 vtičnico več kotje delovnih postaj. Hitrosti sva dve; 10 Mbit/s ali lOOMbit/s, pri slednji je realen možen prenos (v primeru spodobnih računalnikov) do slabih lOMb/s (ločite Mbit/s = megabitov in Mb/s = megabajtov). Odločitev o povezovanju je vaša, v nobenem primeru ne škodi, še zlasti, če je programska oprema na postajah, vključenih v omrežje, pravilno nastavljena (omejitve dostopov do podatkov, itd.). Boštjan LABA Authorlied r«»#ller PVC OKNO - ENERGETSKO UČINKOVITA ZASTEKLITEV VAŠE HIŠE ALI STANOVANJA Vidna zaznavaje najrazvitejše od vseh človeških čutil, saj človek sprejme praktično 90% informacij iz okolice na vizualni način. Osvetljenost bivalnih in delovnihpmstorov vpliva na vizualno ugodje in na raven splošnega počutja vprostoru, ter na kakovost izvajanja določenih opravil. iSTERnun CVftOPSKO OKNO V SLOVCNSKI DOM PVC OKNA IN VRATA ZA NOVOGRADNJO IN Okno je eno najpomembnejših, a za uspešno celostno delovanje stavbe tudi ena najbolj kritičnih stavbenih komponent Vseskozi je bilo in ostaja arhitekturni element, ki daje fasadi posebne poudarke in določa njen značaj. Včasih je za okno veljalo, da predstavlja zvočno in energetsko luknjo v zunanji steni. Sodobna okna prinašajo v tem pogledu bistvene prednosti. Njihov toplotni upor je večji, nekontrolirana izmenjava zraka skozi pri-pire je zmanjšana, višja površinska temperatura notranje šipe pa zmanjšuje sevalne izgube človeškega telesa v njeni neposredni bližini in upočasnjuje gibanje zraka ob njej. Tudi namestitev ogreval pod oknom praviloma ni več potrebna. Enojno okno je danes praktično edini tip okna, ki se pojavlja na tržišču. Uveljavilo se je z razvojem izolacijske dvojne zasteklitve, kjerstašipi med seboj povezani v zasteklitveni sistem. Tako okno nudi mdi nove možnosti in načine izvedbe odpiranja. Okensko krilo jev splošnem vitkejše kot pri vezanem oknu, teža je manjša, vgrajevanje in vzdrževanje pa je enostavnejše. Okovje je izpopolnjeno in omogoča boljšo vodotesnost in manjšo zračno propustnost okna. Zasteklitev pa je tako postala kompleksen element okenskega sistema, ki zdmžuje svetlobo, zvočne in toplotne lastnosti, ter elemente varnosti. Gledano z vidika zmanjšanja toplotnih izgub znaša pri dvojni izolacijski zasteklitvi in polnitvi medstekelskega prostora z zrakom optimalen razmak med stekli med 12 in 16 mm. Primarne zahteve, ki jih mora izpolnjevati okenski okvir, so zadostna trdnost in stabilnost, traj nost, estetska vrednost in dovolj enostavno vzdrževanje. PVC okenski profili so se na trgu kar močno uveljavili, pri čemer je pomembno vlogo odigrala predvsem manjša potreba po vzdrževanju in zelo visoka odpornost na vlago. Barvanje PVC profilov ni potrebno. Sodobni PVC okvirji so dimenzijsko stabilni. Sam PVC podobno kot les slabo prevaja toploto. Prenos toplote omejuje večje število komor, ki preprečujejo kon-vekcijski prenos toplote v okvir. Razvoj PVC profilov je šel od dvo-komomega in tri-komomega profila do petkomornih profilov, ki so dostopni tudi na našem trgu. Prednosti oken iz PVC SUHOMONTAŽNO OBNOVO UGODNI KREDITI LJUBLJANA STEGNE 21 c, tel.: 01/511-16-24 PE AJDOVŠČINA tel.: 041,724-834 PE KRANJ, Ljubljanska 34 a, tel.: 041/653-203 PE KOPER, tel.: 041/846-034 PE NOVO MESTO. Družinska vas 11. tel.: 050/642-449 www.interalta.sl __________Inieralta d.o.o.. Stegne 21 c profilov pa so se posebej izkazale pri suhomontažni zamenjavi starih dotrajanih oken z novimi, pri čemer zidarski zaklj učki niso potrebni. Pred dokončno odločitvijo o vrsti izdelka ali materiala, ki ga nameravamo vgraditi v stavbo, je vedno potrebno skrbno pretehtati zahteve tehnične regulative in morebitne posebne zahteve drugih strok, lastne želje, kot želje bodočega uporabnika, namembnost prostorov in podobno. Izmed ponujenih možnosti moramo izbrati tisto, ki bo združevala izpolnjevanje vseh predvidenih funkcij ob največjih ekonomskih učinkih in ob zagotovitvi največje stopnje bivalnega ugodja. B.B. Tekmovanje za lepši izgled Litije in bližnje okolice Turistično društvo Litija tudi letos vabi k tekmovanju za lepši izgled Litije in njene bližnje okolice. Tekmovanje bo potekalo v sklopu projekta Turistične zveze Slovenije “Moja dežela -čista in gostoljubna" in projekta “Pomladno čiščenje in urejanje okolja”, s katerim bomo uresničevali spomladansko akcijo in začetek celoletne dejavnosti pri urejanju okolja. V letošnjem tekmovanju bo ocenjevalna komisija upoštevala naslednje kriterije: 1. Splošni izgled hiše ali bloka in okolice (celoten vtis stanovanjskega objekta, urejenost fasade, urejenost živih mej, ograj, urejenost vrtnih poti, stez, vhodov, urejenost zelenic, vrtnih gredic, sadovnjakov). 2. Ocvetličenje (ocvetličenje oken, ocvetličenje balkonov, okrasno grmičevje). 3. Drugo (urejenost vrtnih ut, urejenost skalnjakov, urejenost fontan ipd). Tekmovanje se prične 1. maja in zaključi konec oktobra 2001. Po zaključku tekmovanja bodo najboljšim podeljene nagrade, diplome in priznanja. S' SESTAVIL JOŽE VIZLAR GRAD IZ JURČIČEV. DESETEGA BRATA GORA V KAMNIŠKIH ALPAH IME JEZIKOSLOV. KARADŽIČA ROMAN BERNIK TUJE ŽENSKO IME LITIJSKO GOSTIŠČE PRI ŽEL. POSTAJI NASPROTNIK, SOVRAŽNIK (LITERAR) c.^ MESTO OB SAVINJI . REKA NA ŠKOTSKEM VISOKA IGRALNA KARTA OSOVINA MARJAN TROHA KONICA IVAN ČARGO PREPIR- LJIVCI MANJ KOT ENA ALUMINIJ ITALIJANSKI FILOZOF MAKEDON. KOLO KEMIJSKI ZNAK ZA FOSFOR VAS V FRANCIJI (POKOL LETA 1944) IME REŽISERJA (ANAKINA) EDVARD ČERNIGOJ ŠALA PROVAN- SALSKI PLES ORGANIZ. ZDRUŽENIH NARODOV LJUBI- TELJICA ROKA TUJE ŽENSKO IME MAMA MAJHNE VREČE, VREČKE UUBKOV. MOJMIR ODGOVOR NA KONTRO IME PISATEUA FLEMINGA - GORICA ŠPANSKI PESNIK (JUAN) RADIJ ANTON ERJAVEC SESTRIN MOŽ SLANO JEZERO V RUSUI MARJANA DERŽAJ GRŠKA ČRKA IME SCENOGRAFKE MUŠIČ ARISTOTEL 2. ČRKA ABECEDE AMER. 0BVEŠČ SLUŽBA ANTON OKROGAR KAČA VELIKANKA PREBIVALCI IRSKE NATRIJ TONE DETELA DEDOVANJE NAJMLAJŠEGA , ČLANA DEPARTMA V FRANCIJI ŠPANIJA NADALJE- VANJE GESLA VESELO PRAZNOVANJE PRAZNIKA DELA TEŽJE BESEDE: ORADOUR, RIGODON, RUIZ, VICO Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.05.2001 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija. Izžrebali bomo tri reševalce in jih nagradili s knjigami Litijski kozolci. Ime in priimek: Tiskarna ACO, Litija Ulica: Pošta: Tel.: IZŽREBANI REŠEVALCI MARČEVSKE NAGRADNE KRIŽANKE 1. Marko BEGIČ, Litija 2. Jani LOVŠE, Litija 3. Stane MEŽNAR, Kresnice VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI •POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED organiziramo za A, B, C, E in H kategorijo s pričetkom INFORMACIJE IN PRIJAVE od 14.-15. in od 19.-20. ure na Graški cesti 2 na telefon 01/8983-140 GSM: 041-683-945 Delovni čas: ed 8.00 - i 8.00, soboto 8.00 - 13.00 Pestra izbira PNEVMATIK in ALU PLATIŠČ! GOOdJvear resica JmucEsnine matador hanobk semperit® ;> nujvron Nova generacija avtoplaščev ! j GOODfVEAR 0 GT 3 - ECO nVTOCCNTCR LITIJA - Ljubljansko c. 14, LITIJA tel.: 01 8981 060 M® AVTOMEHANIKA - hitri servis mm \m v % mm m mwi mm mmiK in m mm m Pnevmatike $ kasko garancijo! MONTAŽA! Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj : Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39, 1270 Litija.,tel.: 01/8983-843. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija. Turistično društvo Litija