wt - m ** No. 29.—Štev. 29. VELIKI Chicago, 111., 21. julija (July), 1920. Leto VI. Volume VL ITALIJANSKA; FAKINAŽA NAPADLA MIRNE SLOVENCE BREZ POVODA. Zapalila Narodni Dom, Podruž. Ljublj. kreditne banke in Jadran- sko banko. * TRIJE MRTVI; ŠTEVILNO RANJENIH. Razni chikaški listi so obelodanili dne 14. t. m. sledečo senzaeno vest iz Trsta: "Trst, 13. julija. — Danes čez dan in na večer se je vršil v Trstu velik vandaKzem porodom demonstracij proti Slomnom. Tri osebe so bile ubite, več je pa nevarno ranjenih. Skupna materijelna škoda, katero imajo Jugoslovani vsled požganih in porušenih poslopij, vpoštevsi banke, trgovine in urade, znal«, nad $1,000.000. Vsako stvar, ki je značila, da je last Jugoslovanov so Italijani uničili. Pri tem vandalizmu se je rabilo vžigalne bombe. Ljudstvo je obupano in prestrašeno vsled eksplozij bomb, vsled pokanja pušk in vsled velikih plamenov ki se nad poslopji dvigajo." Od teh dogodkih je prejel zunanji poročevalni urad države Slfš v * Washingtonu iz Belgrada sledeči kablogram: Belgrad, 15. julija. — Iz Ljubljane se z dne 14. julija sledeče poroča: Včeraj (13. julija) popoldne od 1.—6. ure odigravali so se v Trstu napram Slovencem veliki neredi in manifestacije. Manife stantje so se zbrali pred hotelom "Balkan", kjer se nahaja Slovenski Narodni Dom. Manifestantje (fakini) so bili oboroženi s sekirami, sabljami in puškami. Ko so pobili vsa okna hotela "Balkan", so šli v prostore Slov. Narodnega Doma, kjer so vse polomili in uničili. Zatem so s petrolejem polili veliko zgradbo hotela "Balkanu" in Slov. Narodnega Doma, ter iste zapalili tako da so poslopja do tp) zgorela ker so izgredniki branili ognjegascem vršiti svoje delo. Zatem so izgredniki odšli, zapalili in uničili podružnico Ljubljanske kreditne banke in Jadransko banko. Dalje so opustošili urade Ju-goslovenske delegacije v Trstu. Kirabinerji niso pri tem početju uic nastopili da bi bili izgredni-kom ta vandalizem branili. ponoči. Kapitan Djuli in en italijanski mornar sta vsled prizadetih ran umrla. "To so resnični podatki zadnjih nemirov v Splitu. Naša vlada iskreno obžaluje žrtve.; predvsem pa še nedolžne žrtve.* Ker so ti dogodki zelo važnega pomena, ker značijo razmere med Italijo in našo državo, bo naša vlada o tem sestavila uradni zapisnik in dokaze; ker je dolžnost naše vlade, da čuva državen ugled in koristi naših sodržavljanov. Na sreeo se v Splitu nahaja jeden vrlo kvalificirani zavezniški predstavnik, ameriški admiral Andrews, ki se je takoj zavzel za to zadevo z nepristranskega stališča. Vsled te ga bodo imeli zavezniki še en razlog več, da vzamejo v vpoštevanje da se slični žalostni dogodki ne bodo več ivršili. Ministrski predsednik je k sklepu interpelante prosil, da naj bodo začasno s tem pojasnilom zadovoljni. Vlada bo podvzela takoj resne korake, ko prejme v svoje roke bolj natančna pojasnila in dokaze o teh dogodkih. Iz urada duhovnega vodje K. S. K. J. - S tem prosim in opominjam vse one tajnike (ice) društev K. S. K. J., kateri še niso poslali svojega poročila o velikonočni dolžnosti, da to nemudoma store. Vaa poročila morajo biti v uradu duhovnega vodje DO 1. AVGUSTA 1920. REV. FRANČIŠEK J. AŽBE, Duhovni vodja K. S. K. J. Interpelacija glede minulih dogodkov v" Splitu. V seji narodnega predstavništva v Belgradu so dne 15. julija poslanci £ranie, Andjelinovič. Bian-kini in Grizogono interpelirali ministrskega predsednika, če je vladi znano o zadnjih dogodkih v Splitu T Koliko je bilo pri teh nemirih mrtvih in ranjenih na naši strani? Ali bo naša vlada še nadalje trpela tiranstvo italijanskih častnikov v Dalmaciji osobito v Splitu? Kako zadoščenje ho iskala vlada v^tem oziru? ' M&nist. predsednik Dr. Vesnič je nato pojasnil zadevo, da so ? dne 11. julija v resnici vršili v Splitu veliki nemiri, ker so italijanski podčastniki izmaknili z neke hiše našo zastavo, kjer je visela povodom rojstnega dne kralja Petra (narodnega praznika). To je povzročilo veliko razburjenje med našim meščanstvom. Z bojne ladje "Puglia" je bil v zaščito italijanskih častnikov proti obrežju poslan neki oboroženi čoln iz ko-jega se je pojavilo streljanje. Naši so na to streljanje takoj odgovorili. Izmed naših je bil en meščan ubit, štiri so pa ranjeni. Na italijanski strani je ranjen kapitan Djuli in dva mornarja. R

diug" Iv. prejel brzojavko iz Ljubljane, da bo sedaj brez ovire dobil po'ni list pri poslaniku Kraljestva S. II. S. — Srečna Jugoslavija 1 Tvoj nar- dni odrešenik je že na potu!-- Koliko denarja J. R. Z. nese g. K. s sabo za uvedbo resnične svobode v Jugoslaviji, ne vemo. Njegov tovariš Zalaznik je dobil $1500. — Gotovo pa lie bo šel brez nič, saj je g. K. vlekel kot '"šef J. R. Z. $50.00 na teden zato, da se je 3 krat na teden za 1 uro zglasil v glavnemu uradu J. R. Z. MV>rda g^je pa J. R. Z. imenovalo glavnim -'managarjem" "Bla-znikove tiskarne v Ljubljani, katero so ljubljanski socialisti, zase kupili z denarjem J. R. Z.? Good by Mr. K.!--Ameriški Slovenci! Ne plakajte, injie jokajte preveč vsled te velikanske izsrube! - Veliki nasadi sladkorne pese Appleton, Wis. — Letos so razni farmerji Outagamie okraja nasadili velike sladkorne pese namenoma isto v juliju dobro razprodati. Ker je pa primanjkovalo poljskih delavcev za čiščenje in obdelovanje teh nasadov, so morali vse nasade preorati, ker je peso zadušil plevel. Farmarji imajo vsledi tega občutno škodo, kajti imeli so več sto akrov zasejane sladkorne pese. Narodna konvencija "Tretje stranke zaključena. Minuli četrtek, dne 15. t. m. ob 2:25 zjutraj je bila v Chicagu se vršeča narodna konvencija Tretje stranke zaključena s tem, da sta se farmarska in delavska stranka zedinili v zadevi platforme in svojega predsedniškega kandidata. Pri drugem glasovanju farmar-ske-delavske stranke je dobil kandidat Parley P. .Christensen 192 glasov, njegov tekmec Dudley Field Malone pa 174. Predsedniškim kandidatom te nove stranke je bil torej izvoljen Christensen, za podpreds. kandidata je bil no-miniran Maks S. Hayes iz Cleve-landa, Ohio. Predsedniški kandidat Christ-tensen je star 49 let rodom iz za padne države Idaho, ter po pokli cu odvetnik v Salt Lake City, U tah. Svoječasno je bil pristas republikanske stranke ter se je čas neje pridružil progresivni; 1. 1916 je pa glasoval za Wilsona.* Njegov tovariš, podpreds. kandidat Maks S. Hayes je pa znani, večletni voditelj delavcev v Cleve-landu. Narodna konvencija "suhačev". Lincoln, Neb. 18. julija. — Dne 21. t. m. bo otvorjena v tem mestu narodna konvencija prohibi cijske stranke, kjer se bo določilo predsedniškega kandidata ter kandidata za podpredsednika pri prihodnjih glavnih volitvah. Podpredsednik Narodne zveze suhačev, W. G. Galderwood z Min-nesote zatrjuje, da bo najbrže izvoljen za predsedniškega kandidata znani William Jennings Bryan, za podpredsedniškega pa njegov vredni apostol suše Billy Sunday. Predpriprave organiziranega delavstva na jesenske volitve. Washington, D. C. 18. julija. — Povodom bližajočih se glavnih volitev v jeseni, je izdal Samuel Gompers, predsednik delavske zveze A. F. of L. na vse članstvo posebni oklic, da naj se organizirano delavstvo dobro pripravi za te volitve. V tej okrožnici Gompers delavcem priporoča, da naj volijo le one kandidate, ki so delavcem naklonjeni, nasprotno naj pa prezirajo vse sovražnike delavskega stanu. Mr. Gompers, gl. predsednik in Frank Morrisqp, gl. tajnik A. F. of L. se bosta v kratkem tudi sama podala na govorniško potovanje, kjer hočeta ljudstvu raztol-mačeti politični program te stranke. Volilno kampanjo bo vodil posebni narodni nepristranski politični odsek te zveze, ki bo razdeljen v razne pododdelke. -!- 5 nemških bojnih ladji na potu v Ameriko. Washington, D. C. 16. julija,— — Mornarienemu departmentu se poroča, da je pet nemških bojnih ladij dne 13. t. m. odplulo iz Bresta proti * Ameriki in dospejo v New York okrog 3. avgusta. Te bojne ladje jej mirovna konferenca določila Združenim državam. Odvetnik toži Združene države, da proglasijo mir. Znani chikaški odvetnik Harry S. Mercartney je vložil tožbo napram državnemu tajniku Bain-bridge Colbiju, da mora takoj, u-radno prisiliti kongresno zbornic, za proglasitev miru z Nemčijo. Mercartney svetuje državnemu tajniku sklicanje posebnega kongresnega zasedanja začetkom septembra; ako kongres nikakor ne bo mogel priti do rešitve in zaključka tega vprašanja, naj pa da vlada to važno točko na splošno glasovanje pri novemberskih volitvah«. , 7 avijatikov ponesrečilo. Dne 18. t. m. je ponesrečilo v državi Okla četvero zakoplovcev. Na vežbališču v Fort Sili sta se ubila porotnik R. Brown in sar-žent G. Burleson; v Tulsa, Okla.* sta pa padla iz letalnega stroja Alb. Newson in Robert Midkiff. Slednji je bil posinovljenec znane nemške operne pevke Schuman-leink. V Coeur d'Alene, Idabo so pad-e ravno isti dan tri osebe iz nekega aeroplana in so bije na mestu ubite. Mati in 7 otrok zgorelo. Bonners Perry, Idaho. 17. julija. — Danes na vse zgodaj je v naselbini Copeland ogenj uničil hišo farmerja John Roesch-a. kjer je našla smrt vsa njegova družina: žena in 7 otrok. Oblasti so 1'armerja aretirale, ker sumničijo, da je on hišo zažgal. Roesch pripoveduje, da je takoj po izbruhu ognja tekel s posodo po vodo; pa iste ni mogel takoj v bližini dobiti; čez nekaj časa, vrniv-ši se nazaj, je bila že vsa hiša v plamenih. Bližnja policija drži Roesch-a tudi vsled tega, ker je še le čez uro obvestil šerifa* o tej nesreči. Neverjetna vest. Pittsbugh, Pa. — 16. julija. — Semkaj se poroča, da je te dni neki premogar v Somerset okraju dosegel ponovni rekord glede mesečnega zaslužka s tem, da i»» potegnil $602.67 plače za 8y2 urno delo. — Can jrou beat him? 200 ton sladkorja na potu v Chicago. Seattle, Wash., 17 julija. Semkaj iz Honkonga na Japonskem je priplul povorni parnik 'Mitsui*, naložen z 200 tonami rafiniranega sladkorja, ki je zrasel na otoku Java; jutri dospe še en parnik semkaj ravno s tolikim tovorom. Ves sladkor je namenjen na chicaški trg. Vožnja na železnici bo podražena. Med Meddržavno trgovsko ko misijo in med zastopniki železniških družb se vrše pogajanja za podrazenje vožnje na 3^4 — %c pri milji. Istotako bo povišana tudi tovornina pri prevozu blaga. Ker bodo dobili vsi železničarji v kratkem zboljšano plačo, rabijo zato železnice od 200 do 300 milijonov dolarjev več na leto. Naravno je, da železniške družbe ne bodo pri tem nič škodovane; nasprotno bodo imele od teg*» še več dobička. Viktor Berger zopet nominiraii. Milwaukee, Wis. — 16. julija. — Socialista Viktor Bergerja je njegova stranka zopet postavila za kongresnega kandidata 5. di-stikta te države pri volitvah meseca novembra. Viktor Berger je bil že dvakrat izključen kot kon-gresnik vsled nelojalnos+i do Združenih držav. Chicago, središče poštnega prometa. Uradno se poroča, da je značal skupni promet oddelka za poštne nakaznice v našem mestu od 1. jut. lanskega leta do 1. julija letos $604,599.957.31 ali za 42 od*t. ($180,410,341.74 več kot leto nazaj. Chikaški poštni urad je prejel v tem času 35,938,374 denarnih nakaznic v izplačilo v skupnem znesku $227,587,157.63; ta znesek prekaša tozadevni promet vseh poštnih uradov v Kanadi skupaj. k Tudi jaz sem se namenil' oglasiti se v predalih razmotrivanja. povodom 14. konveneije. Čakal rem in poslušal, če se bo morda kateri drugi javil iz našega zakajenega mesta; pa le ni duha ne sluha od nobene strani. Veliko ae piše za eno in dru^o stvar. Nekateri priporočajo ,da bi >kam dovolila enakopravnost, da bi tudi one hodile na konvencijo. Jaz *em absolutno PROTI temu predlogu. Nobena ženska, ki ima le malo razuma, sc ne bo potegovala za to, in tudi ne ho šla na konvencijo. Tukaj ima mo več ženskih društev, pa so vsa proti temu predlogu. Naj 'bodo ženske tam, kamer spadajo; za konvencijo pa ne. Vsaka ženska ima doma dosti dela; katera pa rada okoli pohaja, taka pa tudi za konvencijo ni; tako da tukajšnja naselbina je absohitnofpro ti temu. Nekateri bi zopet radi, da bi .Jednota plačevala bolniško pod poro, ali da bi se bolniška centra fizaeija uvedla. Tukajšnja dru štva so ttqji absolutno PROTI te mu predlogu. |In zopet so nekateri za to, da bi Jednota plačevala delegate. Tudi PROTI temu j© tukajšnja na selbina, ker bi se s tem velikim društvom krivica delala. Ako raa la društva ne morejo poslatf delegata, pa naj se dvavali tri društva skupaj združijo, pa bodo menda na kak način že zmogli za enega delegata. Ako hi prišlo do tega, da bi Jednota plačevala delegate, tako do druge konvencije bi bilo že malih društev število podvojeno, ee ne potrojeno. Vzemimo n. pr. sledečo priliko: To, ali ono društvo ima od 200 do 300 članov, od tega društva ne moreta iti na konvencijo več kot dva delegata ali trije; pri tem društvu bi bil pa še eden, ali dva, ki bi rada šla na konvencijo. tPa hajd! Dobi kakih 8, ali 10 članov na svojo stran in jih odcepi rekoč: Evo Vam novo društvo 1 Napravili smo z enega dobrega društva dva, ali tri, ali celo več slabih. Zakaj se ne bi mala društva skupaj združila saj tam, kjer je to mogoče v eni in i-sti naselbini* okraju in državi? Pa /alibog do tega bo teško kedaj prišlo; potem ne bi bilo toliko u-radnikov. Vse bi se izvršilo, ako ne bi bilo toliko nevoščljivosti rac1 predsedniških in tajniških stolčkov. Prav zaradi teh stolčkov je toliko Zvez, Jednot in Jednotie. in tudi toliko malih društev. Da ni teh in da ni koliko nevoščljivosti, bila bi v Ameriki danes lahko samo ena velika podporna organizacija in ta bi bila naša dična KSK.I, ki bi. danes že lahko štela 50 .ali 100,000 planov, ne pa samo 13,000. Vse to cepljenje povzroča med nami Slovenei ta preklicana ne vošči jivost, zavidanje in mržnja eden do drugega. Na svidenje torej v Jolietu in Kog daj, da bi bila jubilejna konvencija ena izmed najbolj uspešnih za eelokupen procvit naše čislane organizacije! x John Golobic, delegat dr. št. 50. /To uv0 te druga*? vzame vožnja treba na žele eati po 3c n* miljo; aH pa še voč. Blede zamude časa (dnevnic) bi ne bilo po mojem mnenju toliko, ovire, ker je dosti tako požrtvovalnih članov (delegatov), ki bi ne zahtevali od društva morda nobene zamude časa. Čuli smo, da nekateri delegatje iz !Jolieta že-re& let ne zahtevajo od društvi pMstopi da««« in t>n 20 h notri pri plt^ca pa 20 let 63. Ali naj plačuje Jednota stroške delegatom! Izpod peres«n urednika 'Glasila'. Skoro v vsakem razmotrivanju ia, ali oni dopisnik omeni tudi točko glede plačevanja stroškov za delegate iz Jednotine blagajne. I^v malo je 'Častnih'izjem, ki so nasprotni temu predlogu. Ako pomislimo baŠ sedanjji položaj in zanimanje društev za XIV, konvencijo, moramo zmajati z glavo in vzklikniti: 4Je-li to mogoče! Izmed 134 društev je do danes prijavio svoje delegate samo 54 društev. "Kaj je temu vzrok si vsakdo sam misli. Manjša in sre-dnjevelika društva se .boje velikih stroškov, ker nimajo denarja v svoji blagajni. Recimo, da ima to društvo $200. — v svoji rezervi; ako pošlje delegata, bo morda šel ecl stotak? Kaj bo pa za bolne člane in npravne stroške pre-• Ako bi ne bila minula nesrečna influence toliko finančno škodovala tem društvom, bi to. Ali drugo društvo morda še posla lo delegata. J • Na kak na^i n bi bilo mogoče stvar lepim potom in za vse pralno rešiti' Moj nasvet je. da naj bi Jednota plačevala samo vož- nobenih dnevnic. Pri društvu je n. pr. kak član (tgovec, ali obrtnik) ki si vzame rad tekom leta za par dni poČi-nic, in tak delegat gotovo ne bo zahteval od društva odškodnine za zamudo časa. Drugače je pa pri delegatu, ki mora delati v ru dniku in ki ima veliko družino od tega je težko zahtevati tako požrtvovalnost. I * V obče lahko rečem, da tvori glavne stroške pri konveneiji vo žnja na železnici, in ako se na lep način domenimo, da bi Jedneta plačevala te stroške, potem smemo upati, tla bo na XV. k on venci ji čez toliko let še enkrat več de legafov kot letos. Seveda je treba pri tem goto vih določb glede števila članstva pri društvu. Ako šteje na primer društvo samo 12, ali 25 članov za takega delegata bi se ne smejo plačevati vožnje ,ker bi to preveč veljalo. Delegat tako malega dru štva od daleč, bi morda več rabi za vožnjo kot 5 delegatov bližnjih društev. | Tukaj navajam določbe raznih ali drugih podp. organizacij v za devi pošiljanja delegatov na kon veneije. Te Jednote plačujejo de legatem ali vožnjo in dnevnice, it! pa samo vožnjo. Torej čitajte • I.) Vsako društvo, katero šteje tri mesece pred konvencijo 25 do 150 enakopravnih članov ali čla nic> zamore poslati enega delegata na zborovanje. Društva čez 150 članov imajo pravico poslati po dva delegata. Nobeno društvo pa ni opravičeno do več kot dveh delegatov za zborovanje. Društva ki štejejo manj kot 25 članiv, la hko pošljejo spisana poročila predsedniku pravnega odbora Je dnote. II.) Vsako krajevno društvo nad petindvajsetimi člani ima pravico izvoliti delegata (injo) mesecu, ko se v smislu teh pravi voli delegate, in sicer na vsakih sto članov enega. Majhna društ va z 10 ali 15 člani v bližini imajo pravico izvoliti skupnega delegata; lahko se tudi pridružijo manjša društva večjim, da dopolnijo število članstva na sto ali dvesto z namenom, da pošljejo e-nega delegata več. Društva katerih število je padk) pod deset ali suspendirana društva* nimajo pravice do delegacije. III.) Vsako društvo, ki šteje od petdeset do dvesto članov, sme poslati enega delegata, na vsakih nadaljnih dvesto članov pa po e-nega delegata več. Manjša društva v bližini, ki štejejo od deset do petdeset članov, se smejo združiti in poslati enega delegata. Ako se konvečni zbomiei ne bodo te številke zdele umestne, se lahko stvar preuredi, da bo za vse prav: Za Jednoto in za krajevna društva. Iv. Z. Važna opombla urednika ter upravnika: V prihodnji številki se bo u rednik in upravnik 'Glasila' o- glasil, kaj on misli glede preme stitve uredništva v Joliet, glede nakupa lastne tiskarne, in glede . j. mftfda mo 90c. Nova lestvica je P^a V veljavo i 1915; torej je bil star 35 let ter bi moral plačati 1.45 mesečnega asesmetita za $1000. Potem prideta oba skupaj e*k§j ko bi bila t* lestvica že £rcd'&) leti uvedena, bi bil moral tudi več — plačati. Ta način je dosti organizacij sprejelo (plačevanje po starosti ko je bila lestvica sprejeta) in ako ga tudi naSa sprejme to pot jaz mislim, da bi lahko do solventnosti dospeli. H.) "Glaiilo?" "Glasilo" naj postane mesečnik; potem «f tam nekaj prihranimo in sieer na tej podlagi: V uradu naj bosta glavni tajnik in pomožni tajnik (katerega danes ni pri Jednoti) mislim da bi lahko to delo opravljala (urejevanje in izdajo "Glasija" (me sečnika) Mesččnik naj bi b\f% podlagi samo *a Jednotine in (čustvene reči; ako pa že postgpf mesečnik, ali tednik naj bo Giasi-lo-emSov K. 8. K. J. ne pa ttfno last urednik^, par uradnikov in duhovnov. In sicer ako kateri član vidi, da kateri odbornil?1! d»Ir pnTpraviKh se ima pravico v "Glasilu" oglasiti brez urediai-koVe opazke. Nikakor se ne saie-jo žaljive besede doprinašati. 00-sdaj ee je pisalo v "Glasilo" mo kar je bik> uredniku po volji akoprav ga vsi plačaafe. c.) Bratstvo ki bi moralo biti v resnici ne pa samo na jeziku. Torej kedor plačuje za strtj^e, tO je društvo; ker jih gotovo vsako plačuje, mora biti opravičeno do delegata na konvenciji naj bo moško ali žensko, veliko ,ali majico, ker je to bratovska Jednota po imenu, naredimo, da bo tudi v /e« sniei. D.)Napredek in mir pri Jednoti: t .L Uradniki ki so bili za (prosti Jednoto, po domače povedano reinsurance, se morajo kaznovati, ker tam se je šlo za lasten dobiček, za kar bode m lahko dokazal na konveneiji; ker ako bi bil) f,prejeto, ne bi bilo treba t eni u-radnikom več spadati h K. S K. Jednoti, in uradniki, ki so kv«\-li Jednotina pravila, morajo blri kaznovani; kaj in kateri so, naj člani-sami pregledajo, — do konvencije. Nikakor pa ne mislim, da bi se katerega moralo zato iz Jed nflte izključiti ampak naj ne bo kak uradnik nikdar več za odbor k. a k. j. K.) Nobena oseba, ki ne spada h K. S. K. J. nima pravice v no benih Jednotinih poslih, izvzeti so Samo odvetniški svetovalci. John Povsha, član društva sv. Barbare št. 40 v Pit t »bu da 8* |e društveni tajnik brcselfl Hi njegov sedanji naslov je 5*94 Butler St. Pittsburgh, 9». J £ bratskim posdofcvom :f ■ pt * fftnko Vesel 5404 Butfer Str. Pbgh, Pa. M d** a*. Pokojnik POZIV HA IZVANREDNO SEJO. Članom društva sv. Jožefa štev. 53, K. S. K. J., v Waukegan, 111., se tem potom naznanja, da se vrši iz-vartredna društvena seja v nedeljo, dno 26. julija ob 3. uri popoldne v Math. Stanovi dvorani. Na to iejo so vabljeni vsi člani našega društva, kakor tudi člani društva Marije Pomagaj in Članice druijva sv. Ane. Udeležite se torej < polnoštevilno te fceje t ^Pozdrav, Math. Ivanetič, ■ v društv. tajnik. flj ---- - ' " Bv. Petar i Past. 89, fcim, Pa opominjam sve člane va," da hi se v polnem breju udeležili mjesečnam sejam, key* je društvo sklenilo na seji 4. .julija, da svaki član, ko ji ne do jdo UH#jri mjeseca. jedan put na sjednieu ,4a plača £0c. globe. To se tiče okolice: Pittsburgh, Alleg heny i Etne. Isprika je samo rad i bolest. y Nadalje vas opominjam dragi bratje, da svaki plača redno svoje društvene i Jednotine asesmen te, jer je društvo sklenilo na zadnji seji, da član, koji ne plati tri mjesece, da se ga ima pravo suspendirati. Zao, da moram ovdje pisati, da i made puno člana našeg društva ki su prošli u staru domovinu, a niau se javili društvenim odborni kom; pa tako društvo plača zanje asesmente. — Pa usljed toga javljam onim članom, ki dugujejo, neka e^ odazovu ovom pozivu, jer če se postupati po pravilama K. K. Jednote. Opominjam člane, da plača 50c. globe istom, ako i po drugom pošlje novae. Molim da se /'lani ovog drže. Toliko do znanja svim članom društva sv. Petar i Pavel. John Bosanec, tajnik. mm PMt ^ Ith jSPBl-ustanovni In do zadnje minute vedno dober član društva in Jednote. »n* juHja j« pa umrl sbbrat Alojz Lukežič, ki je spadal celih 10 let k našemu jlruštvu, tudi ta je bil vedno vnet član za društvo in Jednoto. Dmžtvo jtt spremilo k večnemu počitku na pokopališče Sv. Petra in Pavla v St Louis, Mo. Bog jiSna dodeli večni inir in več-na luč naj jima »VfH! ' i John Mihelčič tajnik. y t fet, NAZNANILO IN ZAHVALA. 127 U urada dr. Sv. Ane št Waukegan ID. -1 Cleveland, Ohio Kam pa v imMfr, im 25. julija? Tako - se danes povprašujejo člani in članice društva sv. Vida št. 25. KSKJ ter odgovarjajo na to vprašanje: Nikamor drugam, kakor na piknik, katerega priredi zgoraj o-menjeno društvo na IM Rehar-jevi farmi v Euelid in Notting-hamu. In to želimo? mi' dridltveni odr borniki, da se člani odločijo in da zanesljivo pridejo na 1 a piknik. Pa ne samo člani l ProŠeni jn ulju-dno vabljeni so tudi drugi cenjeni rojaki in rojakinje iz našo naselbine, da pridejo na ta izlet, kjer l)e dovolj najboljše zabave za mlade in odrasle, kajti kaj takega še niste videli, kar bo na tem pikniku. Društveni odbor vas zagotavlja, da boste vsi najbolje postreže-ni, posebno bodo cenj. gostom na razpolago lepe stvari pri dobitkih; vsakdo bo vesfl, ako bo kaj lepega odnesel za spomin domov. Nemogoče nam je popisati, kaj vse bo ria tem pikniku, Zato je najbolje, da naj pride vsakdo sam in se bo o tem prepričal. Prepričan sem, dd bo vsak član rekel svoi< družini: Mi vsi gremo na to veselico, kajti v resnici moramo nekaj - frtVoVtfti za - našo društveno blagajno. To bo veselja rm Reharjevi farmi dne 25. t. m. Dal Bog te lepo vreme! Cenjeni mi sobratje in sesestre! Naj bo naša sVeta dolžnost, da delujemo vsi kot eden, da bo fiaše društvo v resniei vedno eno izmed lonijah se je podala c godbo na če-dom, kjer je bil go na razpolago prigrizek in pijača. Temu je sledil files pozne noči ob* zvokih izborne __ V" dvorani Slovenskega doma mu počitku 8mo culi tudi lepo vbrano slovensko petje in sicer je prvi nastopil naš domači klub; zatem nas je pa ponovno razočaral zbor "Preši-junija ren"; njegovega petja nikakor ne morem zadosti prehvaliti. Blagor 8eTam Pueblski rojaki, ker imate take mojstrske pevee I Zares, slavni zbor "Preširen", minula sta že dva tedna od teh slavnosti, pa se naHe ljudstvo še vedno pogovarja o pu^blskih pevcih. Zatorej se tp^ di še jaz tem potom iskreno zahvaljujem v imenu cele naše slovenske nase 1 bin e eenj. pevskemu društvu "Preširen" i« Pueblo, Colo., ki je privabil toliko ljudstva skupaj iz cele denverske naselbine ter oko lice, da je bila dvorana veliko pre 'majhna. vh m * ''i ■ Iskreni petedrav in hvale tudi vsem Slovencem in Slovenkam, ki ste se udeleži te slavnosti; pred vsem pa k sklepu še enkrat klicem : Živel pevski zbor "PreJHren" in negavi voditelji! Dok Piieblo mi stoji, Zbor '' Preširen'' naj |i vi \ Naj njegov se dviga glas, Ker takn ^^ga nas. Josip Erjavec. si 'V rf< 65. prihodnjega izdajanja našega sta. Zaeno bom tudi eenj. članst vn pojasnil in dokazan je li ime la K. S. K. J. pri 'Glasilu*' od minule konvencije do danes izgu bo, ali dobiček ? 64. Hibbing, Minil, k razmotrivanju 14 Nekoliko konvencije. A.) Za solventnost K. 9. K. J. jaz dosedanjih priporočil zadolž-nic nikakor ne odobravam, ker, ee elan (ica) plačuje redni ases ment — kolišen je že — nikakor ne more biti dolžan (na) ali njega (nje) dediči prikrajšani. Rakoma pot ne vodi naprej,, ampak jaz mislim, da se bi članstvo asesiralo po starosti ko j bila lestvica sprejeta katero /daj imamo; pa mislim ,da bi žalosto- Butte City Mont. Premišljam malo in se pomenim v korist prihodnje konvencije, ali rečeno velikega zborovanja, in poprej ko nadaljujem pozdiav-jam vse sobrate in sesestre K. S. J. v Ameriki in tudi v starem 5raju in želim delegatom, ki se bodo meseefi avgusta sestali sku->aj, kravje, uspeh ter božji blagoslov, da bi veliko dobrega naredili za eelo Jednoto. Prva točka je po mojem mne nju ta, da bi bila tudi ženska društva zastopana na konvencijah po svojih delegatih, Točka 2. je moj nasvet, da bi se kaj ukrenifo ža naše onemogle brate .in sestre ki si ne morejo kruha služiti ker so Vsled dolgotrajne bolezni nesposobni za vsako delo; nekateri sO že tudi zelo postarani in oslahefi, da Si ne morejo sami pomagati. Tem članom (ioam) naj se naredi kako olajšanje na prihodnji konveneiji. Na te omilovanja vredne člane glejte vsi eenj. delegatje in glavni uradniki. Točka % Za one sobrate, ki pripadajo k enemu ali ffrfcgemu kra jevnemu društvu K. S. K. J. že čez 20 let in so onemogli da morejo več dela Opravljati svodih mesečnih doneskov vati naj konvencija določi olajšavo pri plačevanju, če je na kak način mogoče izvršiti. Točka 4. Da bi se " delegatom vseh društev plačevalo stroške iz Jednot me blagajne. Frank BaDroreU član dr. št. 14. , .največjih po Hfvlln. Pokažimo leni potom naznanjam, da Smo javnosti, da pijemo radi drug sklenile na zadnji mesečni seji, U za drugega, napram bolnikom, *i-bomo imele članice društva .sv. | rotam itd. Ane skupno spoved dne 24. julija in pa skupno sv. obhajilo 25. jul. v nedeljo zjutraj pri prvi sv. maši. Zatorej cenjene sosestre dolž- Tbrej Vam k sklepu v imenu |odbora tega društva še enkrat kličem : Priditer skupaj vsi člani in članice ter pripeljite tudi svo t ■■ prijatelje s sabo na naš velik pi.. nost nas veže, da se udeležimo vse nik dne junija. Začetek te w te sv. spovedi in sv. obhajila hrez Uelice bo že ob 12. uri, ali opold-izjeme in proslavimo na ta način Lc god sv. Ane, patrone našega dru- 0pomba: v&i onir ^ sq ^^ Prosim vas da se skupaj ^ ^^t ^ te 15 minut do 8. ure v solski KnavsoYo dvorano, da se skupno dvorani da potem korporativno odpelj,roo z " P odkorakamo v cerkev. ' .J . , . " , PaTje ravno na nedeljo, dne 25. L/.sl onl' V0"h s Pr. bomo imele svojo redno nn- ^f"0 ako vzame- sečno sejo. Zatorej vas zopet pro ^^ ^ * V^^g sim ,da se. vse udeležite te seje, ^ potem ^ Se peš Hoda 10 ker imamo veliko važnih točk na S^J^f^1^ £ dnevnem redu. Pridite na sejo. kjer naj vsaka pove svoje'mne- ^^^ 1 ^ 'naj gredo na '25. Stop" doli, kj*r boste ie videli veliko ameriško zastavo. Tprej še enkrat: Na veselo svi- - Mm wmrnoi, preds. t .Colo. Dne 4. julija se je vršila v tukajšnji naselbini velika slavnost vodom blagoslovljenja naše nove slovensko-hrvatske cerkve, ki kam za njih trud ker ste se trudi- M° 3e blagoslovil mil. naš denverski le za korist in ponoš svojega 10- uri dopnMn^. Zatem se društva. Ves napor se je dobro iz- |ie darovala v cerkvi slovesna sv, ptečal. Dalje se moram še poseb- daroval jo je Be*. Ciril Zu- no zahvaliti našemu sobratu Math Pan Pueblo, Cele., ki je bil kot Ivanetič-tj za njegov trud, ker je »stanovnik in voc^telj pri nas ves pomagal pri učenju igre. Ravno l^as* kar so se vršile te ceremonije, tako iskrena hvala vsem onim na-l^a hvala in čast mu za njegovo Šim članicam, katere daro rale [trudapolno delo. brezplačne prigrizke (lune-) in Naj še nekoliko omenim o pet ju dobitke za v korist blagajne. K pri sv. maši. l£o nam je na koru sklepu se še enkrat zahvalim sku- zapel slavni pevski zbor "Preši-pnim našim dobrotnikom, ki so |ren" iz Pueblo, Colo., je vsakega nam priskočili'na pomoč. S sosi&strskim pozdravom Katharine Mauser, tajnica Vsi na krov in-na Mo za 1000 novih članov! vernika t*io k*asfco pet^e do srea ganilo. Odkrito povedano, da tako milega in izbomega pet ja rojaki tu * !>etov«gu še nikdar nismo čuli; gotovo nam bo ostal ta dan za vedno v spominu. Po dovršenih eer- ' Wow Duiuth, Minn. Cenjeno uredništvo: Letos dne 4. in 5. julija smo obhajali V naši mali slovenski naselbini kar trojno slavnost in sicer: Ameriški praznik proglašenja neodvisnosti, dalje praznik naših slovanskih biagovestnikov apostolskih bratov .sv. Cirila in Metoda in pa neko zelo redko družinsko slavnost. Ta dan je bila namrež tudi slavnost biserne poroke našega sobrata in sosestre Mr. in Mrs. Rožich. Ker je navada, da obhajajo zakonski pari 25. letnico, ali srebrno poroko je tudi umestno, da se 30, letnico, 'ali biserno poroko na primeren način proslavi. Dne 5. julija t. 1. je minulo ravno 30 let, odkar je rojak Rozich svoji izvoljenki obljubil zakonsko zvestobo pred oltarjem sv. Petra v Črnomlju; poročil ju je tedanji, in sedaj že pokojni župnik Viljem Vesel. Povodom bfeerne poroke se je vršila označeni dan v tukajšnji cerkvi sv. maša, katero je daroval naš domači g. župnik Rev. Pirnat da je jubilarja ponovno blagoslovil ko sta obnovila pred oltarjem zakonsko zaobljubo. Pri sv. opravilu so bile navzoče tri hčere in eh sin ltofičeve družifte, mnogo ožjih prijateljev te družine in drugega občinstva. ■ Naravno, da se je potem* začela zabava in gostija, kjer so povabljeni gostje Čestitali jubilarjema: 50 let*staremu ženinu in nevesti. Cula se je tudi marsikatera lepa slovenska narodna, ter ženito-vatijska pesem prav po starokraj-skem načinu in pod vodstvom samega itenina. Da je imela tudi mladina svojo zabavo, je pa skrbel 'profesor" Medoš ker valčkov in koračnic ni manjkalo Tako nam je kmalu po tekel ta spominski dan; ob 2. uri ž jutra j smo se vsi razšli mirni in žadovoljni domov; vsakdo bo ta dan ohranil za vedno v prijetnem spomilm. • - v nedeljo, dne 11. julija nas je obiskal ehikaški župnik in misijonar Rev. K. Zakrajšek, ko se je vračal z misijona pri naših' farmarjih na Grea'nev, Minn. V nedeljo je imel pri prvi sv. maši krasno slovensko pridigo, pri drugi sv. maši na angleško. Hvala Rev. . Z, za njegov trud! Ker ga že p<.-znam z Ely-a, sera ga šel zopet poslušat, in ker sva bila na Evele--thu kot delegata ,je tedaj tudi ka kšno povedal v prid Jednote in članstva; afr Žalibog,~}etos bova pa konveneijo samo od strani gledala! Vendar pa želim vsem dele- . gatom obilno uspeha ;čas je namreč že prekratek, da bi se tudi jaz s kakim nasvetom še oglasil. S sobratskim pozdravom Niok Chermch, član društva št. 112. USTNICA UREDNIŠTVA. Dopisnik LaSalle, BI. — Vaše razmotrivanje sledi v prihodnji številki. Sobratski Vam pozdrav! Ovor the Top. — Do cilja bomo doipeU, če pridobi sleherni izmed onega novega člana(ico) ia mL* i' i vsi, ki se bi da kazali m ne, o bodern Tebejsfo dina v Združenih kor prejšnja tri leta, tudi letos izdal ta klic v nadi, da se bo marsikateri izmed Vas, či-tajoČ.to vat>ifo, odzvajTih prišel v našo šolo. Ko sem pisal pred tremi leti prvi "Poziv za šolo", vprašal sem se bil samega sebe: 1.) Ali bodo drugi slovenski fantje, če pridejo sem v to našo solo, se znali in zamogli prilagoditi novemu življenju0 ** 2.) Ali bodo tudi drugi sloven-ski fantje, ko pridejo v to nasi šolo, spoznali izvanrednc lepe prilike in videli zelo ugodne možnosti za dosego izobrazbe, ter se teh možnostih in prilik potem tudi poslužili? .. ' :«rl In odgovor, od preteklih treh šolskih letih na Dubuque vseučilišču, govori: "Da". In sicer, ne samo za mojo m al en kost, -a m pa k, tudi za druge moje slovenske so-dijake in sodijakinje. Torej, mojil dragi slovenski fantje* kakor razvidite iz zgorajš--uih vrstic, taki in ednaki občutki so me obdajali, ko sem pred tremi letimi pisal prvi poziv. Letos, ko ta poziv pišem, že četrto leto, se mi ne trese več roka,.kot tri leta nazaj. Tudi, letos nimam niti najmanjših pomislekov ali pa dvomov, glede tega, kar bodem izrekel. Letošnje šolsko leto 1919 — 1920, ki se je končalo v sredo dne 2. junija, ni bilo nič manj kot dvajset slovenskih fantov in deklet, dijakov in dijakinj n* Dubuque vseučilišči. ? Prejšnje šolsko leto je bilo na Dubuque vseu-čelišču sedemnajst slovenskih dijakov. In, še eno leto prej, sem bil jaz edini slovenski dijak, ki sem se takrat nahajal na Dubuque vseučilišču. In, naj dodam še, da so vsi ti slovenski fantje-dijaki prišli iz tovarn in rudnikov v Združenih državah. Torej smem letos na ta uspeh pokazati s častnim ponosom in reči, da je mogoč vstop in obstoj : v naši šoli za vsakega slovenskega fanta, pa najsibo iz rudnikov* tovarn ali pa iz kakega drugega poklica, ako ima dotični fant veselje do učenja, si resno želi iz o-brazbe in ima trdo in odločno voljo se učiti. Ako imate veselje do učenja, ia si resno želite izobrazbe ter ako imate trdno in odločno voljo se učiti potem se le. s pogumom in brez Skrbi odločite in pridite letošnjo jesen v našo šolo. Jaz Vam tukaj na tem mestu javno in ičastno izjavljam pred vsem slovenskim narodom v Združenih državah, da jaz prevzamem vso odgovornost za Vas, namreč, za Vas ustop, sprejem, in obstoj v naši šoli, od tistega dne naprej, ko jVam bom pismenim \ieti imel premagati, ko sem se podal iz rudnikov v šolo. Naj dodan; da sem bi takrat, ko sem se ,J)il fcačel učiti na tukajšnjem vseučilišču, jaz edini Slovenec na popolnoma ameriški sofi. In resnici na ljubo moram pripoznati, da ni-; sem toašeil niti najmanjlih ovir ali pa težkoč. Tudi moram na tem mestu povdariti, da nisem znal angleškega jezika, ko sem bil prišel v to našo šolo. Torej, slovenski fantje, ne smete misliti, da je sola nekaj skrivnostnega ali pa teškega za začeti, oziroma, da je Šola samo za nekatere ,k4or jo le hoče in kdor jo želi obiskovati. V šoli lahko vedno vsak obstoji, kdor s? le hoče učiti. In. ko bi bila šola res tako nekaj izrednega- potem bi mi ne imeli čez dva mfljonadr jakov in dijakinj v Združenih državah. Tudi, ne smete mi da kdor hoče pnti v Šolo, r..... biti že vnaprej nekaj izobražen Kaj še. V šolo se pride zato, ~d našega vseučilišča kot enakopraven jezikovni predmet z vsakim drugim jezikom na Dubuque vseučilišču. ? Tudi, naše Dubuque vseučilišče je prifroznano od Y^e|» velikih in prvih vseučilišč v Združenih ^državah, kot polno in p enakopravno vseučelišče in sicer kot so, napri-mer: Columbia vseučelišče v New Yorku, ki je največje in prvo vseučelišče v Združenih državafc. hčeram r. . .se izobrazijo ,s{e jim s tem dati najboljšo in najlepšo doto. j Vsak, kdor, resno misli priti le tos v našo Solo, se sme brez vseli skrbi in zaupno obrniti na moj naslov za nadaljne informacije in nasvete. Vsa pisma naj se vedno naslove na sledeči Naslov: Kari H. Poglodich, University of Dubuque, Dubuque, Iowa. Vse iste, ki mislite priti letos v našo šolo, še k slepu opozarjam, da čimprej se boste vpisali pisme- Fantje in dekleta, ki toiatc na-, nim potom na naši šoli, tembolje in men priti letos v našo šolo, mo-j siguriieje bo za Vas, kakor tudi za rate vse stvari tako urediti in mjnaŠo šolo, da bomo vnaprej in pravočasno vedeli koliko bo novih dijakov in dijakinj letos, na novo prišlo; ter se tako potem vemo pripraviti in vse potrebno urediti še prej predno se bo letošnje šolsko leto 1920—192i otvorilo, namreč, v petek dne 10. septembra t. 1. Z bratskim in rodoljubnim pozdravom! Vas za izobrazbo! - Vam vdani slovenski dijak: ts Kari H. Poglodich. pripraviti, da boste prišli v Du buque, Iowa, dne 10. ali 11. septembra letos. V pondeljek dne 13. septembra točno ob osmi uri zjutraj se aačne poduk v vseh razredih in za vse dijake in dijakinje v naši šoli. Vse to ,kar sem pisal, gled naše šole velja za slovenska dekleta ravno tako, kot za slovenska fante. Stariši, ako imate sina aH pa hčer ,ali ste že kedaj premišl|e- Pri zadnji pošiljatvi "American Relief Shipment-a" je poslala Zveza J. Z. in D. v Chicagu tudi 2 zavitka blaga nesrečni vdovi Mariji Pšeničnik v Mariboru (Wolfo- D ARO VI za zvonove cerkve Pri Treh farah ' ■ na Belokranjskem. Dodatno k zadnjemu izkazu so darovali v ta namen še sledeči rojaki iz Jolieta, 111. 4 .. . . Josip Rus (iz Lokvice) ...$2.00 yaL ulica), ki ima sest nedoraslih|Loliis Panian (iz Rosalnie).. 1.00 otrok iu je poleg tega še sama bo- V i^Ti* angleščine predel fl&Sfi Avg. F. Florjane. ast starišev v božjem zastopništvu. (Dalje.) Torej zapomnite si: Kakorsnq je dete v svojem šestem in sedmem letu; tako bode tudi ostalo skozi oskrbo pobožnih krščanskih starišev v poznejših letih. V nekem mesečnem listu sem ;koč bral nek kratek dopis, iz katerega sem si izbral besede, katere se rayno tako lepo glase, kakor so resnične i "Otrok kateri se nauči "Oče naš" v naročju svoje ljwbe mamice, da sliši iz ust svoje matere junaške pravljice prerokov in ljubeznjev^pravljice o našem malem Jezusu detetu, laatuje živi vir verske ljubezni v svoji duši, ki se ne more nikdar popolnoma izbrisati, ne s hudo vročino, ne z ^nevihtami vsakdanjega življenja . ......globoki in sladki vtisi, katere je udolbila mati, ostanejo še vedno živi in močni, kadar se vse dru£o sčasoma razgublja iz razuma, in se suši, smrt sama z vsemi svojimi mukami ne more na noben način učiniti vtisov, katere je mati utisnila v otroški razum pred šestim ali sedmim letom." Ne pozabite tega, dra^i stariši, in zatega del pridite do zaključka, da imate pr^d vsem veliko dolžnost, kako skrbeti za svoje otroke že v mladih letih, pred šestim in sedmim lefom, da jih prav vpeljete, v versko in pobožno življenje. Ljudje radi govore o zdravem in nezdravem prebivališču. Ti zadnja so mokra, smrdljiva in zanemarjena. Njih prebivalci, posebno otro-co, že iz mladih let so podvrženi dosti nalezljivim boleznim, vlači j P sc od kraja do kraja, dokler Jih končno nemila smrt he ugrabi S tega sveta. Zdravo stanovanje je vselej svetlo in dovolj zračno. V takih hišah zrastejo zdravi in Čili otroci, vsi polni življenja in veselega obraza, ki gledajo naprej za dobro prihodnostjo. Ni vedno v vaših močeh, da.bi; napravili svoje zemeljsko premoženje in prebivališče takšno, kakoršne^a imajo lahko samo bolj premožni ljudje. Toda to pa vedite, da bi se dalo vaše prebivališče izboljšati skoro v vseh slučajih; če že ne drugje, bi se dalo saj malo bolj osnažiti. Ko bi ljudstvo vedelo, kako okoliščina prenovi človeka oboje, telesno in duševno, toda bi si vselej prizadevalo izboljšati svoje do-movje po svoji zmožnosti r današnjih easrii, ako Čitamo Dubuque vseučilišču češki pro-[razne angleške časopise, t * fesor doktor filozofije, Alois Barta. On se še posebno zanima in pomaga pri učenju slovenskim dijakom, ki se nahajajo v naši šoli. On tudi zastopa nas Slovence na poseben način, pri našem vseuce-liščnem odboru. Vsi dijaki v naši šoli stanujejo v lepih m modernih sobah, in sicer ne več, kot po dva dijaka v eni sobi. Veliko je tudi takih šolskih sob, v katerih se nahajajo oziroma stanujejo dijaki posamezno. Sobe za dijake se nahajajo vse v vse-učeliščnih poslopjih. Električna razsvetljava in parna kurjava za pozimi sta napeljani po vseh šol škili poslopjih in po vseh dijaških sobah. Nase vseučilišče ima svoje kuhinje, svoje jedlliie dvorane, in — se v naši najnovejši dobi nika-. kor ne manjka. Naša velezaslužna civilizacija v vsej svoji visokosti in globokosti je napravila čudodelen uspeh naprednosti. Toda odkod ta strašen naraščaj številnih mladoletnih zločincev kakor nam kažejo odprti podatki naših po-boljševalnic ? Današnji strokovnjaki in učenjaki so bili od same vlade najeti, da si s svojim znanjem in skušnjami prizadevajo najti pravi iin glavni vzrok tega vprašanja. Navadno pravijo ti preiskovalci ,da je glavni in največji vzrok temu, premala izobrazba v dobi vzgodne mladosti. Največ je pa temu krivo, ter ti vesčaki m stoje na stališču prave resnične vere in prave cerkve in si na noben način ne upajo napraviti kakšnega koraka ,kar se tiče značajnosti, katerega bi morala imeti svoj delež pn liobrazevanju malih mlado,-letnih otrok. V tem samem se sicer vjemajo. da bi neki moral že začeti v zelo rani mladosti, da bi za-mogel podeliti ono izobrazbo na tem svetu pred vsakim slabim dejanjem, pred vsemi slabimi lastnostmi med katere današni svet tako hitro zakopava samega sebe. Takšnih misli je bil znani veščah general Brinkerhof, ki kot glavni predsednik na sestanku kaznilnič-nega poboljševalnega kongresa rekel sledeče: "Prepričan sem, da bi se število mladoletnih zločincev dokaj znatno zmanjšalo, če bi stariši in javne oblasti bolj strogo gledale v rani mladosti na vzgojo svojih ojrok, to posebno dokler so se mladi in se dajo upogniti na dobro ali na slabo stran. Šolska in domača izobrazba, akoprav se mnogim vidi, da je prezgodnja, vendar jaz trdim iz svojih lastnih izkušenj, da se ista začenja se prepozno. Veliko več bi se moralo stoiati in veliko večje korake za-početi, da bi bili naši otroški vrtci in učni zavodi bolj sposobni vzgo-jevati naše bodoče može in žene; kajti veliko bolj trajen spomin se zamore utisniti V značaj vsakega človeka, predno je dopolnil šesto leto svojega življenja, kakor pa vse druge muke in vsa nadaljna prizadevanja skupaj v bodočih1 letih. Nadaljevanje^ lehna; mož te družine je padel v vojni. — Zavitka sta vsebovala ne kaj stare obleke, obuvala in blaga za obleko. Dne 2§. maja t. 1. se je označena vdova predsednici Zveze J. Ž. in D. v Chicagu sledeče zahvalila za ta dar: "Moram Vam takoj naznaniti da sem 18. maja z velikim veseljem prejeja oba poslana zavitka nedotaknjena in nepokvarjena. Za ta velkodušen dar se Vam v svo jem imenu in iAenu otrok 1000 krat iskreno zahvaljujem: vse ml pride prav j posebno otroci so imeli nepopisno veselje, ker go dosedaj morali vedno biti bosonogi. Tu je taka draginja, da ne more revež prav niq kupiti. Sladkorja, riža ,ali kave že skoraj ne poznamo več in moka stane 18 kron 1 klg ta boljša. Oprostite mi, da vas zopet nadlegujem z eno prošnjo. Kakor vam jc znano, skoraj ne morem preživeti svo'jih otrok, ker že sama boleham. trosila bi Vas prav gorko, če bi Vam bilo mogoče mi nekaj živila, ali denarno podporo za živila poslati, da bi bofj lahko shajala. Še enkrat najlepša zalivala za vse sprejeto. Vas pozdravljum z otroci vred .. ( Vaaš hvaležna Marija Pšeničnik. Opomba: Kdor izmed dobrosrčnih ameriških rojakov in rojakinj, osobito Štajercev, se hoče usmiliti s kakim malim denarnim prispevkom te nesrečne družine, naj pošlje denar na predsednico Z. J. Ž. i D., Mrs. Heleno Kušar, 2058 W. 23rd St., Chicago 111., ki bo skupno svoto nakazala na določeno mesto. John Petric (Ravnace)...... 1.00 Skupaj..............$4.00 Iskrena hvala! Martin Petric, nabiralec, West Pullman, 111. (Advertis.) KAJ PRAVI UREDNIK. "Cenjeni g. doktor:— Poslani in podarjeni besednjak mi pri mojem delu jako dosti pomaga in služi. Jaz ga toplo prijo-roč^m vsem Slovencem v Ameriki." Ivan Zupan. Angleško - slovenski M&ednjak naročite na sledeči naslov: Dr. F. J. Kem, 6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. , Cena knjigi 5 dolarjev s poštnino vred.— Istotam lahko naročite Zormanove pesmi. Cena $1.25 (Ad.) SVO JE. ROJAKE ZDAJ ZOPET LAHKO DOBITE V AMERIKO. Prišeljniške postave ostanejo še zmeraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodbino lahko dobite v Ameriko. .Podpisani vam bo dal navodila, kako dobijo v kraju potne liste. Pišite, ali se pa osebno obrnite na znanega rojaka Matijo Skender, Javnega Notarja, 5227 Butler Street, Pittsburgh, Pa. On Vam bo stvar uredil in pojasnil. NA DEŽELO! Pozor Slovenci v zaduhlih in zaprašenih mestnih zidovih! Ako se želite fino prezračiti v zeleni, divni naravi kar bo koristilo Vašemu zdravju, obiščite rojaka Anton Mladič-*, v krasnem Algonquin-u, III., 45 milj od Chicaga na severozapadni strani. Izberite si ta kraj za letošnje počitnice. Tukaj je izvrsten ribolov v Fox reki; pri meni dobite čedno prenočišče, izborno domačo hrano, ter kristalno V mojem letovišču je vsako soboto godba in ples. Krasni POOBLASTILAA STARI K f PROŠNJE IN IZJAVE, za dobavo potnih listov iz stare domovine v Ameriko izdeluje pri gene-ral-kouzulatu SHS registrirani sloven ski javni notar IVAN ZUPAN, 1951 W. 22. Place, Chicago, El. ; Pilit« za pojUsnSte.- ; ! H mu na razpolago. Vlaki iz Chicaga vozijo 4 krat dnevno in sicer ob 7. in 11. dopoldne, tor ob 3. in 5. pop. z Northwestern postaje. Za avtomile vzemite progo: Milwaukee Ave., Rand Road, Baring-ton, Algonquin.—Pišite mi, kedaj pridete. ANTON MLADIČ, River Road, Algonquin, Illinois. . Telefon: Algonauia 10- Vrednost skušnje. t? . : Napoleon je rekel enkrat: "Treba je sedemkrat preizkusiti" predno se ustvari enega vojaka." V teh besedah je mnogo resnice, studenčnico. r, , -iT T. I vsako soboto ^u^ ... Za izvršene dpbrega dela nlora izleti po senčnatih gozdih so vsake- ino imeti skušnjo. Torej je potreb- mmk » — no leta, da se pripravi dobro zdravilo, Trinerjevo ameriško grenko vino, ki vživa dandanes slavo kot eno najboljših zdravil proti za-prtnici, slabemu teku do jedi, glavobolu in drugim želodčnim ne-rednostim, nosi. za seboj ' že nad trideset let prave preiskušnje. Prestalo je veliko preiskušenj in pomagalo -je miljonofti bolnikom. Vsi, ki poznajo to zdravilo, ga tudi čislajo. "Trinerjevo ameriško grenko vino je izvrstno zdravilo," piše liani Mrs. Tony Pršle iz Oak Grovef La., 29. junija 1920. Po eni sami poskušnji bodete nedvomno potrdili to izjavo." Sicer pa ne jemljite drugih grenčecev od vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili, temveč odTočno zahtevajte pravo in vedno zanesljivo zdravilo "Trinerjevo ameriško grenko vino." Joseph Triuer "Company, — 1333-45 S. Ashland Ave., Chicago, (Adv.) Kila umori 7000 Ijadij na leto. Sedem tisoč oseb umrje n« leto z*— Vil«,—tako se jrl*s.ijo namreč mrtva&ki listi. Čemu ? Ker so nesrečniki sami sebe zanemarili, ali se pa niso dosti osiraii na oteklino na obolelem delu telesa vsled u trganja, ali kile. Kaxko je pa x Vami T AB sc tudi Vi xanemarjate s tem. da nosite le kako obvezo, ali kaj drugega? Taka obvezna je samo za silo, »podobna slabi opori pri veliki steni, da se ne po-ruSi. Taka obveza ne more tako delovaU, kakor kaka mehanična priprava. Če se proved stisnete z obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka obveza drgne tudi oslabele raiiice. ki potrebujejo največ prehrane. Veda in umetnost je pa iznaila način, ki vsemu temu odpomaga. Vsakdo, ki nosi sedaj kako obvezo, ali pas ioper kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusil takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspešna pri domačemu zdravljenju kile. Ta način je ie svetovno znan. ^ PLAPAO BLAZINICA, kadar se jo tesno k telesu pritisne, se -ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne teii. Ta blaaiiuca je mehka kot ia-met, lahka pri ryinji in po ceni. Rabite je lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov. Učite se torej kakd je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino utrganja (kile) da Vas isto ne bo vedno težilo. Pošljite - svoje ime in naslov še danes na naslov: PLAPAO CO.. Block 3267. St. Louis, Mo-, da Vam pošiljemo ZASTONJ na poskuinjo Plapao in vsa potrebna navodila. skoro vselej najdemo na vsa t i strani nekaj novic o zločinih, katere je povzročila mladina. Ti grdi zločini se s tako hitrico množijo, da večkrat Celo javne oblasti ne vedo kaj bi. naredile, da bi jih omejile. Sialic lastnosti in slabi sadovi so že postali tako navadni, da se mlademu človeku ne zdi mc ubiti koga, ukrasti kaj, vnesjjibso-biti svojega bližnjega in živeti po živinsko brez vsake vere. To je oni "nič". In temu se celo posmehuje mlado ljudstvo, kakor bi bilo nekaj poštenega in častnega za takega mladeniča in za mladenko. Zunanjih sredstev, s katerimi se more zabraniti suruvo nečloveško dejanje na ta način, da udoliri v mladega človeka nekako boječnost Marsikak mož vara samega sebe, če misli, da brije norce s svojo ženo. Nfc veruj onemu, ki dosti govori, pa malo dela. Molčečnost ženske večkrat bolj vpliva, kakor pa njene goste besede. ^ ___:_ KDO VE? naslov Andrej Verhovcia. Čula sem, 4a živi na Eveletli, v Minnesoti. .7 J., T/, starega kraja seni dobila pismo z zelo važnimi novicami zanj. Rada bi ga o tem obvestila. Če bo morda č i tal ta poziv, nanj« se tam pismeno javi pri: M. M. 1005 Adams St. Forth Chicago IU. tasssss® Najceneje in najhitreje poSiljanje denarja v stari kraj; se obavlja potom čeka (drafta). Vse kar je potrebno je to: Mi vam po^jemo ček in vi ga sami pošljete naslovljeneu, in on pa kadar ta ček dobi, gre enostavno do najbliinje hranilnice, banke in tam dobi denar za ček. Čeke izdajamo na vse večje banke v Jugoslaviji. ,1 Pošiljamo denar tudi potom požte ali brzojavno. Naša cena je vedno najnižja. Pošiljamo dcaar tudi v domovino za nloge v hranilnice za vse hranilnico v Jugoslaviji ter dobimo za vas uložno knjižnico v kratkem času. Prodajamo parobrodne listke za vse proge. Našim potnikom preskrbimo vse potne listine brezplačno. Vam preskrbimo sorodnike iz starega kraja v Ameriko ter opravljamo vse notarske posle kot; uradne spise, pooblastila, pogodbe* itd. Pridito osebno ali pa nam pišite za pojasnila. NEMETH STATE BANK ti fc 2MSL John ttem*tti7 p reds. New York, N. Y. Lftrtnh* Kranjiko-Slovenske Katoliške Jednote v ameriških. Združenih drtavah Uredništvo in upravništvo: 1961 West 22nd Plae«, Telefon: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Naročnina: Za 9u§f na leto»•••••••••••»•»»•«»•«•»••••••• •••••♦•••« 90.96 ...............$2.00 Za inozemstvo ...............i............... ..............$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic States of America. Union of the United ■ OFFICE: 1961 West 22nd Place, Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription price: t For Nonmembers................ ............ For Foreign Countries......................... ...............$2.00 ..........$3.00 . — i-—-——r-—,——-■■■ j. - i Malobrižnost vlade pri naturalizaciji državljanov. -1- / Da naša slavna ameriška vlada v istini vporablja lepo državno in ljudsko geslo bratstva, sloge, edinosti in enakopravnosti, nam kaže znani vkovani napis na vsakem srebrnem dolarju "E pluribus unum". Res, zlate besede in pomembne za 32 različnih narodnosti, ki žive Sirom Združenih držav. Po hudi preskušnji, katere so v minuli vojni zmagoslavno prestale tudi naše Združene države, so se gospodje v Washingtonu do cela prepričali, da so k sijajni zmagi ameriške armade največ pripomogli "Ne-amerikanci". Uradno se zatrjuje, da se je borilo na Francoskem v celi ameriški armadi (2,000,000 mož) nad 60 odstotkov ameriških inozem-cev. Pretežno število teh ni imelo niti drugega državljanskega papirja in so ga dobili šele kasneje. Na reklamnih plakatih povodom kampanje zadnjega vojnega posojila (Victory Loan) smo čitali 14 imen za domovino padlih junakov, izmed kojih je bil sleherni druge narodnosti. Jugoslovana je značilo ime Turovič. Nad temi imeni je bil pa velik napis "American Ali." (Vsi Američani). Tako so tudi tu živeči inozemci, bodisi že državljani ali nedržav-' ljani, podpisali in kupili nad 45 odstotkov imed vseh vojnih posojil. To izvanredno domoljubje in požrtvovalnost naših inozemcev je pričela ameriška vlada kasneje resno premišljati in obračati na svojo istran. Mislila si je: Dajmo, pretvorimo vse te tujezemce v pristne domačine, ali Amerikance. Naj bo za vse: ena dežela, ena postava, en narod in en jezik! In res se je pričela plošna agitacija od strani vlade, državnih, okrajnih in mestnih odsekov, da se mora vse inozemce na mah ameri-kanizirati. Ustanovile so se razne organizacije, lige i..t. d., kojih namen bi bil preleviti priprostega, marljivega, domoljubnega in vdanega inozemca v takozvanega "Yan/kee-ta".. Za to agitacijo potroši vlada letno na milijone in milijone dolarjev. In kakšen je dosedanji uspeh te amerikanizacije? — Slab. Krivdo temu se mora pripisovati edinole vladi sami, ker nima pri tem delu pravega sistema vpeljanega, kar bomo v kratkem s številkami dokazali. Prav in umestno je, da skuša delavski department spraviti pod okrilje naše mogočne zvezdnate zastave slehernega tu živečega naseljenca. Poiskusi pa še niso dovolj, treba je iste tudi v resnici izvršiti. Kaj je pred vsem glavni pogoj amerikanizacije? — Pridobitev ameriškega državljanstva potom naturalizacije. —- Vlada daje res ino-zemcem izredno lepo priliko za priučenje deželnega (angleškega) jezika ; za priučenje osnovnih postav naše republike itd. in sicer v večernih in drugih šolah. Vedno nam kliče: "Učij/ se angleščine, da postanete Amerikanci kot mi. Vzemite prvi in drugi papir, da boste lahko na volilni dan nastopili kot "ameriški državljani!" — --- Kmalu zatem pa nastopi za takega inozemca neprijetno razočaranje. Ko ima že dve leti prvi papir v svojih rokah, že nestrpno čaka onega dne^da bo vložil prošnjo še za drugi papir. Zdaj še le nastopijo za prosilca težave in sitnosti. , Vlagati mora prošnjo za podatke o njegovem prihodu. Ako je pri tem le malo napačnega, se njegovo prošnjo zavrže v koš. Ko dobi obvestilo od sodnije, mora iti dvakrat z obema pričama pred sodnika, kjer mora čakati po cele ure. Ako ne zna slehernega, tudi najtežjega vprašanja, se mu pokaže vrata. Ako priče ne ugajajo soduiji, si mora iskati druge. Na ta način izgubi prosilec sčasoma ves pogum, da sc sploh za naturalizacijo več ne briga. Najbolj čudno se nam pa zdi dejstvo od strani naturalizacijskega strada, da po eni strani sili inozemca za pridobitev državljanstva, na drugi strani pa istim državljanstva sploh ne dovoljuje. To je zares čudna logika. Zuani so nam slučaji več rojakov iz Chicaga, ki čakajo že po 2 leti ua uraden poziv glede podelitve državljanstva. Vložili so prošnjo že leta 1917 in 1918, a še danes zaman čakajo na rešitev tozadevne prošnje. Informirali smo sejia pristojnem mestu j^fzroku, kjer so nam gospodje klerki sledeče povedali: Slovencem, kot bivšim Avstrijcem ne dajemo >J *u ■■ V pekem poročilu čitamo, da se TskfctfV Nfew Yorku od 1. 1907 do 1919 ni 1,733.058 prosilcev zglasilo za končno skušnjo pri pridobitvi državljanskega papirja. Imeli so pač vsi prve phpirje ,pa so kasneje iz gotovih vzrokov opustili misel šc na drugi papir. Kdo je torej vzrok temu, da nad poldrugi milijon inozemcev niso postali ameriški državljani? Vlada sama, ker nima v tem pziru vpeljanega pravega reda. Poročali smo že o zanimivi koniereiwu (National Conference of Immigration) vršeči se dne 7. aprila t. 1. v New Yorku, na koji je bila zastopana tudi naša K. dpfpy$fl»j se zahtevo, da mora prosilec bivati v eni in isti ^državi najmfWU« eno leto, da lahko vloži prošnjo ža drugi papir. Odpravi naj se vsake, priče, katere mora sedaj prosilec s sabo pripeljati ko pride* *v naturalizacijski urad. Pristojbino naj plača prosilecše le takrat (in samo enkrat) ko ima že državljanski papir v rokah. 3. Razne sodnije naj, bi imele veekrat svoje uradne dneve za na-turaliziranje inozemeev in v več okrožjih; priporočamo take urade osobito v onih krajih mesta, kjer živi pretežna večina inozemcev skupaj. Ti sodnijski uradi naj bi bili odprti,»e samo po dnevu, ampak tudi po noči in na večer. . . ' 4) Ako je hodil kdo izmqcl prosilcev v,kako večerno šolo, kjer je dobil potrebno znanje o ameriški ustavi in državljanstvu, naj se takim prosilcem izroči drugi papir brez ka^egft, posebnega izpraševanja pred sodnijo. I 5) Javni uradniki naj 51 ♦v sodbam na roke pri izpraševanju glede kvalifikacije prosilca m sice? o4-začetka do konca. Podelitev državljanstva naj se vrši na slovesen na£in. Pri tej priliki naj se novim državljanom javno pokaže velikii^omeji vrednosti ameriškega državljanstva. ^ .. & 6) Delo in zaslužek inozemca naj^je bo v nikaki zvezi z njegovo naturalizacijo. Vsakemu na^ se pusti. prosto voljo, da bo sam in neprisiljeno obudil željo postati ameri|^i državljan. Do tega ga bo privedla velika vdanost m lojalnost do^egove nove domovine. >ify r/m> • ■ 1 -Vedtoo zadnji. bflfftlf 0 V & -, i■■ " '.v .. i-.t • * Minula svetovna vojna je povzročila velik preobrat skoro med vsemi narodi bodisi v političnem, narodnogospodarskem, ali v kulturnem oziru. Večletno človeško klanje je izučilo razne države in posamezne narode, da so: mir, pravičnost in svoboda edini predpogoji do napredka. e . • Na bojišču je meč zaveznikov delema udušilnemški imperializem, ki je bil zadnja leta osobito nam Slovannm v največjo škodo. In tako so zrastle v prenovljeni Evropi in Aziji rtoVe, samostojne države ter ljudovlade. Popoleu mir paje.fte vlada'V'Evropi, ker se gotove stranke in narodi še danes bofij^^a prvetteTVo-: kdo si pridobil več zemlje in dostopa k morju. . i j Med one "srečne" nove države /lil državice moramo prištevati tudi našo Jugoslavijo. Vprašanje nait&He: kak napredek smemo pri-čakbvati v tej naši prenoyljeni stari ftbmovirii in kakor smo doslej v obče napredovali? i i- j T5' Kar se tiče Slovencev v starem ^rajii. je istim vojna naklonila kar dve državi, ali dve domovini1: J^m^ip in Kraljestvo Srb$y, Hrva: tov in fcloVeneev (SHS). Khj p«ifc fiocete vec ?'Pred leti smo bili podaniki Avstrije; dandanes smo ph državljani Jugoslavije in kralje-sYva .SlIS. Morda bodo visokfrpoiicičafjr izumili še eno, ali tretje ime za to državo ? lib mizit*u*ih uradno se pa ta država še vedno imenuje "Kraljestvo SHS^! Tfckb, firejc so živeli naši Slovenci Pa^kaj hočemo. Zastopnik naše "srečne", "velike" in "svobodne" Jugoslavije v Washingtonu drži le bolj križem roke, namesto da bi se zavzel za tako važno zadevo in pojasnil onefiiu departmentu, da ame ški Slovenci nismo sovražni inozemci, ampak zavezniki Združenih držav pod okriljem Jugoslavije. Dru^i vzrok,čemu se ameriški inozemci ne zanimajo bolj za pridobitev državljanstva je tudi na strani naše slavne vlade. Vlada jim namreč ne daje*udobno'sti ter prave prilike za to po raznih naturaliza-cijskih uradih. Ker trosi denar v raznovrstne druge svrhe, ji naravno manjka denarnih sredstev za vzdržavanje primernega števila natura-lizaeijskih uradov in klerkov. Ko prideš v tak urad, sedi za mizo en klerk, ali dva, pušeč smodko, ter opravlja svoje delo bolj hladnokrvno; enkrat danes, enkrat jutri! Nekateri so celo arogantni in odurni nad novodoslep prosilcem za državljanstvo. Pred uradom pa čaka cela kopica prosilcev. — "Kdaj pridem na vrsto?" — Ko mine enkrat uradna ura, vzame klerk enostavno klobuk ter veli pakajočim, da naj pridejo drugi dan, ker ura-dovanje za danes je končano. Taki prizori se vrše dan na dan. Morda je kakih 50 do 100 prosilcev tako srečnih, da pridejo na vrsto; vsi drugi morajo pa iti razočarani domov, kakor so prišli. Koliko sitnosti, v cesarstvu, zdaj so pa v kraljestvu — Pri bratih Hrvatih ni nobene posebne razlike v tem oziru, leer je bila Hrvatska tudi pred vojno kraljevina. M Nočemo se vmešavati v notranji upravne ter vladne razmere naših sobratov onstran oceana; kakor si pofctiljftjd, tako bodo ležali. Pretežna večina nas ameriških Slovencev si je izbrala Ameriko za svojo novo domovino, kjer bomo ostali -do smrti. Sploh pa tudi mi, ameriški Slovenci nimamo nikake pravice določevati način vladanja temu ali onemu narodu, kakor nimajo evropski-narodi nič. opravka pri vladi naše dežele. • . ' :; ' ' Lahko pa od daleč opazujemo naše' »tarokrajske sobrate in njih novo deželo^ kako so po mirovnem zaključku napredovali,' aii nazadovali. Kar je uajbolj vaeno, smo $ledeiiaena te {Iržave žerizrkzili svoje mnenje. Mi, ameriški Slovertc^smo Veliko teotj vneti za ime " Jugoslavija" nego za "Kraljestvo SHS.'/, ker Smo «e kraljev in cesarjev že naveličali, tako tudi radi ne čžlamb# cosaftftvih in kraljestvih. Mi živimo v republiki. , m; -o) ..ib <.'Mv .-»«■■ Po našem mnenju je Slovencem -U-jediiijeiije v troimensko državo prineslo samo dve važni stvari: tlvedba domačega jezika kot deželni in uradno občevalni jezik, pa vseučilišča v'Ljubljani. Vsega tega pa nikakor ne smemo prištevati-sa dobrotfcf v primeri s številnimi posledicami, katere je Slovencem zapustila v^jtlia. Ogrbmni davki, velika draginja, oderuštvo, veriženje, poostreno Btrarfcttrstvo, zavist, koritar-stvo, častihlepnost, nesloga itd. ; Ko je. še pod črnožolto Avstrijo tekla Slovencem že voda v grlo, so se nekoč vse politične stranke pobratile. Zedinili so se liberalci, klerikalci in socialisti. To je pa sanio začasno trajalo. Medsebojni politični spor med raznimi strankarji je dandanes v Sloveniji še hujši, kot je bil pred vojno. Poleg tega so.dobili ;še novega nevarnega tekmeca: stranko komunistov. Vse gleda in stremi «a kakim ministrskim stolčkom, , . .;•» Ker se naši dragi Slovenci v stari dom°vini tado radi med seboj pričkajo, naravno nimajo dosti časa, da bi skušali spraviti-svoj narodni voz na pravo pot, V najvažnejših oasih se ne brigajo, kako bi zacelili od vojne veliko zadajo jim rano. ^Kmalo- »bo poteklo že dve ietiN ko jev kilo premij sklenjeno. V tem času jo marsikatera nova evropska'država gačela riiisliti, kako bi na najboljši način pospešila svoj napredek, trgovino iti svojo državno blagajno. Glavna stvar v vsaki državi je vlada po volji ljudstva, delo ter industrija. V Jugoslaviji se še do'daned nfe*> Vršile narodne volitve. Ako primerjamo agilnetet raznih drugih-narodov, oteiroma držav z našo novo Jugoslavijo, mocramo na iiašč tfttoudenje» spoznati, da se naše ljudstvo v domovini holjrdel ©gibljcrkoi drugi narodi. Popivanje, plesi in veseljačenje po mestnih gostilnah jim leži bolj pri srcii; kakor pa plug, motika in kladivo. Ni čuda, da manjka kmetom dninarjev za poljska dela i da s/f vsi poljski pridelki tako dragi! Ta slaba razvada je slavno pojtrajinsko vlado-že tako- prestrašila, da je za nekaj časa zprla vse gostilne. Zadnji čas je postava glede zopetnega točenja opojnih pijač tudi nekaj poostrena. Kjer ljudstvo noče delati, naj tudi ne je. — Mi, tukaj V Ameriki ne poznamo pustolovstva in postopanja. Vsakdanje redno delo in skrb za prežitek družin je nam talfo sveta, da na različne zabave še nimamo'^aSa misliti. Glede tega bi moralo biti nemško ljudstvo vsem drugim v izgled. Na Nemškem ne poznajo brezdelja, tfafat cto fctehetni delavec ali urad- nik celo po 2 ure na dan čez svoj čas za — državo. Na ta način se hoče Nemčija čez leta otresti velikega vojnega dolga. Da bodo zamogle gotove, evropske države spraviti svojo trgovino na stari tir, skušajo pred vsem stopiti v ožje stike z našo Ameriko, ki je dandanes najbolj bogata in. najbolj produktivna dežela na celem sVetu. Poljska, Belgija, Francija, Italija, Romunska, Čehoslovaaka, Japonska itd. so že poslali tekom zadnjih let v Združene države svoje posebne komisije. In uspehi teh inozemskih komisij so bili velikanski. &nogo izmed teh držav je dobilo od naših finančnikov velika posojila za nakup ameriškega blaga. Mnogo izmed teh držav: Belgija, Poljska. Nemčija in celo irska republika (samo na papirju) so se obrnile do tukajšnjih svojil podanikov za'subskripcijo državnih posojil. In dosegle pri tem velike uspehe. — Razna bančna podjetja teh držav so stopila v ožjo zvezo z ameriškimi bankami za pošiljanje denarja; dalje se je uvedlo sistem pošiljanja blaga potom raznih importnih ter eksportnih tvrdk predvsem pa takozvano "parcel" pošto^ Kaj je pa v tem oziru vlada naše slavne Jugoslavije že storila? — NiS? Še do danes ni dosla semkaj že davno obljubljena trgovska komisija. ,Ker ima Jugoslavija kron in dinarjev (iz papirja) na milijarde, tudi ni potrkala na naša vrata za finančno pomoč. Dasiravno živi v Sloveniji skoro en^paffij^n prebivalstva in dasiravno imajo v vseh večjih mestih svoj^fcanke (Ljubljanska kreditna banka z novo glavnico 50 milijonov krK) ni niti eni izmeh teh bank še padlo nt misel, da bi postala korespoA^eiitinja ali trgovska zaveznica kake ameriške banke. Tako se moramo ameriški Slovenci posluževati tujih bank, celo židovskih, ako hočemo poslati kaj denarja v domovino. V številnih oglasih ameriških slovenskih listov kar cele strani mrgoli raznih podjetij za pošiljanje novcev v domovino; do danes nam pa ni znana sirom držav uiti ena banka, ki bi izdajala čeke naravnost na Ljubljansko kreditno banko v izplačilo. Skoro vse so v zvezi s Prvo Hrvatsko Štedionieo, ali pa neko banko v Belgradu. Zvedeli smo, koliko ovir je pri izplačilu čekov izdanih n£ ono štedionieo v Zagrebu. Imamo v Clevelandu naše lastno slovensko denarno podjetje: The North American Banking and Savings Co. Ali ne more ta banka stopit; v jlirekto zvezo s kako banko v Ljubljani? Kako to novo denarno podjetje sploh posluje, ue vemo.y Vendar nismo doslej čitali še v nobenem oglasu, da kaka tukajšnja banka izdaja čeke in pošilja denar naravnost v Slovenijo. Ali je treba pri tem bogatiti hrvatske denarne zavode? Ona štedionica je naredila lansko leto m letos več milijonov kron, ker je zadrževala denarne pošiljatve Amerikancev. O Jugoslovanski eksportni in importni družbi ne bomo dosti govorili, ker se o nji zadnji čas čujejo nelepe stvari. Slaba uprava, slabo vedstvo: slaba kupčija in končna izguba. - - Glede paketne pošte med Ameriko in Jugoslavijo smo že enkrat li. ' Tudi v tem oziru spi gospod poštni minister v Belemgradu. Dandanes sc lahko pošlje iz Amerike do 11 funtov težak poštni zavitek za $1.32 skoro v vsako državo sirom sveta izven Rusije, Ogrske in Jugoslavije. Čemu še He moremo tudi mi svojcem od tukaj blaga pošiljati, je tudi posledica trgovskega napredka v Jugoslaviji. Da, naravnost povedano: to je sramota! Radi Hi pomagali svojcem s takimi pošiljatvami, pa ne moremo, ker slavna jugoslovanska vlada, oziroma poštna uprava ameriški poštni upravi ne garantira za sigurno dostavljanje zavitka. Ali je res toliko tatov na železnici in pri pošti tam v blaženi Jugoslaviji ? Jugoslovanski poslanik nam je še lansko leto obljubil paketno poštno zvezo, a ista še do danes ni uvedena. Vse gre torej bolj pujugoslovansko! Naj k sklepu omenimo še nekaj: Čuli smo, da jugoslovanska vlada dela ovire onim ,ki se hočejo preseliti v Ameriko. Letati morajo od Poncija do Pilata in plačevati razne pristojbine. Tako n. pr. računa vsako okrajno glavarstvo za izdanje potnega lista K 1000.00 (tisoč kron), sedanje ameriške vrednosti $17.00. Potni list velja samo za tri mesece. Ako rok istega poteče, je treba potniku plačati ponovno tisop kron. Tudi t^iko početje z uašimi sorodniki, ki nameravajo potovati v Ameriko ni sobratsko, tem manj pa še pravično. V gornjih stavkih smo cenjenim čitateljem uavedli in dokazali, rta kak način smo mi vedno zadnji! pisali. Prošnja. V predzadnji številki Jednotine-ga "Glasila" priobčena je bila prošnja '/Dobrim srcem," katero sem prejel od Škofijskega društva za varstvo sirot v Ljubljani. Prejel sem ponovno sledeče pismo, katero tukaj priobčam in priporočam vsem cenjenim krajevnim društvom, kakor tudi posameznim članom in članicam K. S. K. J., da bi priskočili tem sirotam na pomoč, ter jim pomagali iz stisk v katerih se nahajajo. ' Pomnite dragi sobratje in sose-stre, da "kdor hitro da, dvakrat da." Zbirajte torej prispevke in prostovoljne darove v pomoč bednim sirotam. Vsak najmanjši dar se z veseljem sprejme. , Za gl. urad K. S. K. Jednote: JOSIP ZALAR, gl. tajnik. Opomba: Zneske naj se blagovoli pošiljati na glavni urad K. S. K. Jednote, ali pa na uredništvo "Glasila". Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani: Mestni trg št 8. I. nacist. V" Ljubljani, dne 10» junija 1920. P. n. • 5 . Kranjsko »Slovenska Katoliška Jednota, — Joliet, 111. Vsled strašne svetovne vojske naraslo je v Sloveniji število sirot na tako višino, da imata država in zasebna dobrodelnost o-gromno dela in stroškov, če naj olajšata to gorje vsaj delno. V to svrho smo ustanovili v Ljubljani leta 1918 Škofijsko društvo za varstvo sirot ki ga je potrdil škofijski ordinarijat in deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani. • Ker so bile in so vse naše slrot-nišnice prenapolnjene, je novo društvo takoj po ustanovitvi kupilo v Št. Vidu' nad Ljubljano hišo katoliškega društva rokodelskih pomočnikov ter v njej nastanilo svoje deško sirotišče sv. Ju-žefa. Y«e stroške za sirotišče, kar smo jih doslej poplačali, nabrali smo s pomočjo zasebne dobrodelnosti. Teži pa ijas še dolg in velike težkoče nam povzroča vsled 1!) neznosne drajrinje vzdrževanj prehrana sirotišča. Zato smo tekom meseca »marca t. 1. razposlali po vsej Sloveniji okrožnico,za zbiranje milodarov. Nekaj izvodov te okrožnice s<-usojamft.y pjd^ibu pod prilagati. Uspeh pp 'je "pričel. Nabrali smo doslej nekaj had 5000 K, dokaz, vsled neugodnih razmer in vladajoče draginje ki tlači in mori vse sloje peša in ponehava tudi zasebna dobrodelnost. Obstoj sirotišča je vsled tega v nevarnosti. To tembolj, ker nas bo vzdržavanje v tekočem letu vsled trajno naraščajoče draginje stalo čez 100.000 K in bomo proračun, ki j^ naveden v okrožniei, morali znatno prekoračiti. V tej stiski se obračamo za pomoč do dragih ameriških rojakov, ki so že toliko dobrega storili ;a lajšanje bede in gorja v svoji stari domovini. Prosimo Vas pomoči v kakoršnikoli obliki! Za denar nam gre zelo trda. Dobrodošla pa nam je zlasti tudi obleka, obutev, posteljnina, perilo, sukanec itd. ozir. blago za te potrebščine. Vse karkoli nam morete nabrati bo dobro došlo našim sirotam! Prošnjo sklepamo z zagotovilom da bodo naše sirote iskren 3 prosile Boga naj bogato blagoslovi darovalce in darove! Predsednik :Ignac Nadrah, stolni kanonik. Podpreds.: Fran Lauti&ar N (Pečat.) Naslov za pošiljatve: Škofijsko društvo za varstvo sirot. Ljubljana, Mestni trg 8—1: Jugoslavija. Dvojčki rojeni v ječi Ottawa, Ont. Kanada, 17. julija. V tukajšnjem zaporu se nahajajoča jetnica Mary A. House, žena Telesfora Gagnon-a je povila danes dvojčka: dečka in deklico. Na-vedenka je bila nedavno obsojena na smrt ker je lansko leto z možem vred umorila svojo pastorko Auroro Gagnon. Obesili jo bodo letos meseca oktobra. Njen mož je tudi v neki državni ječi vsled soudeležbe pri tem u-moru, kjer se bo pokoril do smrti. V i Tir* dne ?• aprlla 1894- Inkorporirana v Jolietu • državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1046. od ustanovitve do 1. julija 1920 skupna izplačana pod- pora $1,782,447.86. m . GLAVNI URADNIKI: Sitar» 1004 N- Chicago St., Joliet, 111. I noHnr^ J1-J Math Jerman, 332 Michigan St., pieblo, Colo. Opeka, 26 Lenox Ave., North Chicago, I« G ES hiXlk-: I0?4 N- Chic»*° St., Joliet, 111. ?>uhSLYGrahek' 1012 N- Broadway St, Joliet, 111. *;eZ jXžnci* J Ažbe' 620 - 10th St., Waukegan, 111. Vrhovni RalphF. Kompare, 9206 Commercial Av., So. Chicago, III. Vrhovni xdravnik: Dri Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, III NADZORNI ODBOR: Joaip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. . - / ' # lE^S^^lSW' 22nd St./Chicago, 111. Math Koatamsek, 302 No. 3rd Ave., West/Virginia, Minn. John Mravmtz, 1107 Haslage Ave.,N. S. W££gh, Pa t* rank Frančič, 8205 National Av., West Allis, Wis. M . T . POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker 719 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Hajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregonch, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111. a . „ „ PRAVNI ODBOR: 'J Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. * hZlVl ^,65J7 ,B°na* Ave» N- E., Cleveland, Ohio, r rank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, III. Telefon CanaJ 2487. „iav„VJtt inTionrlrn^^dt>ve' ^kajoče se Jednote naj se pošiljajo na S,«?*** tajnika J0SIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, f o 7e,rn Ln*zn*™l*> oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. ■ JjJ®^ Or. URADNO NAZNANILO. IMENA DO SEDAJ NAZNANJENIH DELEGATOV ZA 14. KONVENCIJO K. S. K. JEDNOTE. Mark Stepan, John Germ, Za dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111.: John Žefran, Frank Mravlja in Frank Jarjovcc. Za dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111.: — John A. Težak, John Filak, John Živec, John..Plut, George Stonich. Za dr. Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.: Martin Konda, in Anton \emanieh, st. Za dr, sv^Cirila in Metoda 4, Tower, Minn.: John Zavpdnik in Josip Oblak. Za dr. sv. Družine 5, La Salle, 111.: — Josip Gende, Alojz Be-denko. / Za dr. £v. Jožefa 7, Pueblo, Colo. John Butkovich, Jos. Russ. Za društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: John Barbiob, John Gregorčič. Za dr. sv. Roka 10, Clinton, Iowa: John Tancik. Za dr. sv. Jan. Krstnika II, Aurora, lil.: Frank Gorenc. Za dr. sv. Jožefa 12, Fores*t City, Pa.: John Telban, Antotn Lau-lar in Frank Telban. Za društvo sv. Roka 15. Allegheny, Pa.: Matt Klarich. Vf; Za dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn.: John Trhlen.v Za društvo sv. Štefana 21, Federal, Pa.: Frank Primožich. Za dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio: — Josip Ogrin, Paul Schnel-ler, Dr. J. M. Seliškar, John Ordina, John Intihar. Za dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111.: Miehael Wardjan, Martin Težak, John Lekan, Simon Šetina. ' •' Za dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich.: FrankVeseL Za dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans. John $ižal. Zc. društvo sv. Barbare 40, Hibbing, Minn.: John Povsha, Matija Ptg( rele. Za društvo sv. Alojzija 42, Steelton, Pa.: Marko Kofalt. Za društvo Vitezi sv. Florijana 44, So. Chicago, 111.: John Tome-calj, John Likovich. Za društvo sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: John Wukshinicii, Frank Kozjek. Za društvo Jezus Dobri Pastir 41), Pittsburg, Ra.; Dr. Jos. V. Giahek. v • . • Za društvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Geo. Gregu-l a.š. .Josip Kajin, John Golobic. Za društvo sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind.: Rev. Ciril Oiiendac. Za društvo sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.: Frank Jerina, Frank Bailc. « Za društva Vitezi sv. Mihaela 61, Youngstown, O;: Martifi Žlogar. Za društvo sv. Pelra in Pavla 62, Bradley, 111.: Math. Štefanich. Za dr. sv. Lovrenca 03, Cleveland, Ohio: Jakob Jančar. Za društvo sv. Janeza Evangelista 65, Milwaukee, Wis.: . ^ohn Močnik. ~ Za društvo sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn.: John Otrirff Za društvo sv.,Barbare 74, Springfield, 111./Sfartin Baifič.' Za društvo Marije Vnebo vzete 77, Forest City, Pa.: Anton Bokal Za društvo Marije Pomagaj 78, Chicago, 111.: Ivan Kušar. Za društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111.: John Zalar. Za dr. sv. Srca Marije 86, Rocksprings, Wyo.: Matt Leskovec. 'r Za dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Štefan Stukel in George Plut. Za društvo sv. Alojzija 88, Mtohawk, Mich.: Josip Butala. Za 4rnštvo Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn.: Matt. Knaus, Frank Šetina. • Za društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Jerry Laurieh. Za dr. sv. Cir. in Metoda 101, Lorain, Ohio: John Juha. bogo ov tu Slovanu nerazumlji-zamogli aha . Ko umr-telesa. P» Za društvo sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.: Louis Jaiikcl. Za dr. sv. Genovefe 108, Joliet, 111.: Anton Golobic "in Frank |dli v krvnem maščevanju, so se- k..J.L„: i' T Nam se zdi ?i' naših di jedli in bi bilo pa ravno vo, kaj bi jati brez jedi je človek, gre1 zamore hitreje nagoni svet, je dobro, če se odpro okn$ in vrata, še bolje, če se naredi »luknja stropu hiše. Duša ima podobo di ha aii soparice, lahko pa nastopi •tudi v podobi ptiča, najraje kot golobček, a tudi kot vrabec, la-stavica, redkeje kukavica. - Vza me pa tudi druge podobe, kot o blačka, netopirja, metulja, ose in muhe. Toda duša ljubi svoje truplo in dokler ni sežgano ali pokopane se rada vrača k njcuiu nazaj a' kroži v njegovi bližini, ko so je spravili k počitku, obiskuje rada kraj, kjer počivajo telesni oStan ki. - ; j, ' .... rt u. '•;-.> . ' .M Po verovanju starih Slovanov ni nebes,- ne pekla v našem kr ščai^skem pomenu. Poznali so si cer raj, o katerem pa niso imeli nobenega določenega pojma, be sedo in pojm za pekel so dobili še le s krščanstvom. Ko se duša loči od telesa, postane 'nav" in na daljuje na onem svetu približno isto življenje kot tukaj, ljilbi in sovraži? hrepeni in občuti boleči ne. Zanima se za. zapuščeno gos podarstvo, za ostalo rodbino, pri jateljc in znance, preganja m čr ti sovražnike. Ima tudi približno iste potrebe kot tukaj. Pot na drugi svet je dolga in slabfc, tre ba je dati r$njkei*t *s^yeda na pot nekaj nje^^ja. močne čevlje in dobre o>blel&, sicer ne more tja, ostane blizu doma in nagaja domačim. Bogatejši vzamejo s se boj več lepih oblek, raznih dragocenosti, veliko hrane, pa tudi su žnjev, žensk, da celo zdravnika za slučaj, da bi zbolel na onem svetu. Revež, ki tukaj nič nima tudi tam ne pride daleč, potika se v bližini domačije iii nadlegu je domače. Ako umrje odraščen mladenič, ga je dobro oženiti pred pogrebom, da mu bo bolje na onem svetu in seveda poslat ženico za njim. Ranjki hišni gospodar, ustanovitelj gospodarstva ali rodbine načelnik zadruge se tudi z onega sveta zanima za svoje gospodar stvo in potomstvo. Vpasih je ue viden, večkrat pa vzame tudi vi dne podobe, najraje živalske, ka kor medveda, volka, zlasti rad se plazi okrog kot kača, a tudi kot podlasica, podgana itd. Načelnik rodu, poveljnik bojne družine mogočen knez se seveda s smrtjo duševno ne loči od svojega rodu in od svoje bojne družine in kne že vine. Iz 'tega pojmovanja je nastalo češčenje prednikov. Vsaka hiša je imela svojega domačega duha rodbina svojega varuha, rod svo jega zaščitnika.-Ti domači duhovi so bili poznani pri vseh Slovanih, in so imeli različna imena, kakor: Domovoj, Gospodarček, Dedki, Ubože, Ljudki in mnogo drugih. Pozneje so imena, izposojena od drugih narodov, izpodrinila domača in nekdanji domači duhovi so nastopili pod tupimi ime ni, kakor: škrat, šentek, karlik, džin, pri Bolgarih sc imenuje sto-pan. Stari Slovani so imeli tudi podobe teh domačih duhov, "katere so stavili v izbi v kot za mizo, ter so jih nesli s s^bo, kadar so se selili. Reveži, ki niso imeli nikogar, ki bi se jih spomnil na tem svetu, so reveži seveda tudi na onem Morajo se klatiti okrogr potikati po podstrešjih, grmovju in križ potih, nadlegujejo .ljudi ter iščejo dobrih duš, ki bi se jih usmilile s kakšnim'žarom. Sovražniki, hudobni ljudje, nasprotniki ubiti v boju, duhovi onih, ki so pa veda hudobni tudi na onem sve-in skušajo človeku samo škodovati. Treba jih je ublažiti z darovi v kolikor mogoče. Ponesrečenci, utopljenci, duhovi ljudi, ki so živeli takbrekoč izven človeške družbe, seveda niso dobro razpoloženi napram še živečim ljudem. Ko se je enkrat razvila vera v duhove, je rastla ve^no bolj, duhov vsake vrste je bilo vedno več, a H) H| HHj ua splošno so bili bolj hudobni, Za društvo Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio: John Zulich, dakor dobri, toda enim in drugim Drašler. Za društvo sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio: Frank Beg. Za dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Paul Bukovec, Jos^J. Peshel. Za društvo Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111.: Josip Kuhar. Za društvo sv. Ane 127, Waukegan, 111.; John Umek. Za društvo Marije Pomagaj 129, So. Omaha, Nebr.: Josip Jerman. . Za dr. sv. Ane 139, La Salle. 111.: Anton Nemanich, ml. Za društvo sv. Janeza Krst. 143, Joliet, 111.: Rev. John Plevnik. Za dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. Za društvo sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio: Josip Lekan. Dr. sv. Ane 150, Cleveland, Ohio: Rev. J. J. Oman. J Za društvo sv. Jeronima 153, Canonsburg, Pa.: Anton Bevc. John Vidervol. ^LtU - 1 JOSIP ZALAB, gl. tajnik. je moral človek streči z darovi. Slednjič je takorekoe oživela ce: je bilo pol-in strahov, Človek ni več vedel, kaj bi naredil in kam bi se dejal. Bil je vesel, da je s krščanstvom prišel močnejši bpg n ugnal vso to druhal, katere je )ilo polno ozračje in zemlja, do-.novi, vode gozdi in gore. To je tudi eden izVned razlogov, da se je med Slovani krščanstvo tako 'ahko razširilo. Paganstvo se je razvilo tako fantastično, da je potrebovalo reakcije. Seveda pa vera v duhove s krščanstvom ni naenkrat prenehala, deloma živi še dandanes, na Balki.nu, na Ruskem in Poljskem še dandanes darujejo duhovom jedi in pijače. Deloma, so Ostali ti duhovi čisto navadni strahovi, ki so slra-sili po temnih kotih, ob vodah, po 'goščavah in križpotih. nekateri šo pa tudi zadobili večje če-ščenje in so se povspeli ne samo do domačih bogov — dedov za-pečnjakov — ampak tudi polbogov in resničnih paganskih bogov. Vsi paganski bogovi od naj-navadnejšega podstrešnega stra hu pa do veličastnega Svetovita v Arkoni in Triglava v Stettinu so radi jedli in pili, imeli so izbo-ren tek in treba jim je bilo neprestano žrtvovati jedi in pijače. Ko je človek umjrl, ^ položili jedi in pijače poleg trupla, da se je duh lahko pdkrepčal, kadar se je vrnil pogledat svoje zemeljske ostanke. Sevefca so jedli in pili tudi domači, sorodniki in znanci, da bi delali duhu tovaršijo. Ko so mrliča pokopali ali sežgali, so položili v grob tudi jedi in pijače. Nad grobom so njegovi dragi na redili smrtno pojedino in"pri tem so si privoščili kolikor so mogli. Sovražniki so poznali to navado in so radi napadli Slovane, kadar so obhajali pogreb katerega izmed svojih velikašev. V starih grških in nemških spisih se več-Krat omenja, kako so napadli Slovane ravnq, ko so obhajali mr po imenu neznano božanstvo, katero so isti pol*b*ki $ovani častili v Gackovu, je imelo raje mlade prašičke in krepke napoje; podobno tudi slavni Svetovit, ki je ime! svoje svetišče v Zrkoni na otoku Rujani. Ruski kupci, ki so trgova li z Bolgari ob Volgi, so po pripovedovanju arabskih pisateljev darovali malikom, ko so prišli v deželo, kruh, meso, mleko in česen ter opojne pijače, če se je kupčija posrečila pa še govedino in drobnico. Stari ruski cerkveni pisatelj Oiril Turowsky omenja, da so Rusi darovali bogovom teleta in kozle. Tudi že omenjenemu Svetovi-tu so darovali goveda. Darovanje velikih živaH je prišlo navadnemu človeku predrago. To se je vtšilo pač le v velikih svetiščih ali ob posebnih prilikah, kadar je darovala cela občina ali večja skupina ljudi. Kadar so darovali posamezniki — in to je bilo najbolj navadno, ker bogoslužje pri starih Slovanih ni bilo tako razvito, kakor pri nekaterih drugih narodih — so darovali samo dele zaklanih živali, kruh, mleko, sploh navadne domače jedi, zlast: pa opojne pijače. Razvito bogoslužje s krasnim isVetišči bogov, številnim iji vplivnim duhovniškim stanom so imeli takozvani polabski Slovani v sedanji severni Nemčiji, kjer sc je najdalje ohranilo poganstvo. Ti slovanski narodi so dandanes popolnoma izumrli, od njih imamo samo male o-stanke, ki žive pod imenom lužiški Srbi na Saškem in ob reki Sprevi nedaleč od Berolina in takozvaue Slovence, kakor se sami imeniije-jo, in katerih je samo še nekaj stotin duš tam na Pruskem Pomor- atf dar ne omenja, da bi pili vodo. Mleko so dobivali včasih v dar, navadno so pa pili opojno pijačo. Seveda stari Slovani niso imeli vina. ako ga niso dobivali od Grkov in iz Italije, kar je bilo pa'malo in drago, ter je zadostovalo komaj za domače kneze pri slovesnih prilikah. Bogovi ga menda niso dobili nikdar. Zato so pili izvrstno medico. Te pijače je bilo po vseh slovanskih deželah dovolj in je slovela tudi po tujih krajih. Neki a-rajbsk: potopisec pravi, da ima včasih eden slovanski gospodar v svoji kleti po sto velikih posod medice. O polabskih Slovanih nek zanesljiv pisatelj, da "vina nimajo in ga ne iščejo, medico in pivo znajo pa pridelovati tako do-^ro, da prekaša falernsko vino". Nemška beseda "Bier" prihaja najbrže iz slovanskega "pivo"* istotako so tudi hmelj že poznali stari Slovani in so ga menda še Ic od njih dobili Nemci. Poleg medice so Slovani pili pivo narejeno k-ovsa ali ječmena. Poljski kralj Lc-šek Beli se ni mogel odločiti, da bi šel na božjo pot v sveto deželo iz strahu, da tam ne bo mogoče dobiti domačega piva. Pili so tudi kvas, opojno pijačo, neke vrste pivo. Vse te pijače so tudi darovali svojim bogovom. Darovanje sc jc vršilo na različne načine. V svetiščih so darovali duhovniki j^o predpisanih obredih in predpisane reči. Doma je daroval vsakdo duhovom, kakor jih jc častil in kakor se jih je bal. Baba je na podstrešju nastavila mleka -domačemu duhu in bila jc vesela, če'je drugi dan zagledala posodico prazno, pa četudi je morda izpila mačka ali podgana. Nastavljali skem. Najmočnejše slovanska na- Po križpotih, po grobiščih, sploh-, roda, Obodričani in Ljutičani, ki sta prebivala po sedanjem Me-klenburškem, Hanoveru. Braun-sehweigu, Schleswigu in severnih otokih, sta popolnoma izgubljena Pri drugih Slovanih, kjer je že liško pojedifto in jih vse potolkli, \ PoP^je prodrlo krščanstvo, so se ker se v pijanosti niso mogli braniti. Taka pojedina je bila precej draga reč. Arabski pisatelj Iben Fad lan pripoveduje, tako so poko pal i nekega bogatega ruskega kupea, ki je umrl na potovanju. Celo zapuščino so tovariši razdelili na tri dele— prvo tretjino so dali sorodnikom, drugo ranjke-mu na pot, tretjo pa so vsi skupaj zapili pri pogrebu. Pozneje so še večkrat prinašali domači na grob jedi in pijače, seveda so pa jedli in pili nad grobom tudi sami. Celo verovanje poganskih Slovanov se sicer ni razvilo iz češče-nja prednikov, dasiravno je to bil najbolj ploden vir. Nekaj verskih nazorov in božanstev so prinesli še iz takozvane arijske pradomovine, to je iž onih časov, ko so Slovani z drugimi arijskimi narodi, kakor: Grki, Letine i, Germani, Kelti, Ilirci, Tračanir Litvini, In-di, Perzi, Skiti, Sarniati itd. živeli skupno življenje. Mnogo se jih je razvilo pozneje iz drugih virov; kakor: obežavanje prirodnih moči, oduševljenje prirode. Mnogo so si tudi žc v starih časih izposodili od drugih poganskih narodov. A tudi tem božanstvom, ki niso izšla naravnost iz duhov rajnkih judi, je bilo treba darovati jedi in pijače. Prvotni človek si je predstavljal boga po svoje, podvrženega človeškim slabostim in potreba->am. Kakor jc jed in pijača splo-ina potreba vsakega človeka, tako si je to predstavljal tudi o svojih )ogovih. Človek sc je hotel z darom prikupiti bogu in kakor j« sam ljubil jed in pijačo, tako je sodil, da bo ustregel tudi svojemu )ožanstvu. A kaj so navadno darovali poganski Slovani svojim bogovom? Približno vse, kar je služilo človeku v jed in pijačo. Priznati je treba, da poganski bogovi v tem oziru niso bili izibirčhi in vsaka ree jim je prav prišla. V najstarejšem sporočilu, ki ga imamo o veri poganskih Slovanov, v pripovedovanju grškega zgodovinarja Prokopija iz prve polovice stoletja p.Kr.r, se pravi, da so Slovani darovali' svojemu najvišjemu bo^d, vladaj-ju groma in bliska in stvaritelju vsega, vole in druge darilne živali. Pozneje pa ne najdemo mnogo slučajev, da bi darovali bogovom govedino, a pač pa raznovrstne druge živali, plode zemlje in jedi. Bogu Radegostu, ii je imel svoje svetišče v mestu etri na sedanjem Meklenbur-škem, so Obodričani istotako darovali vole in drobnico, bog Triglav, saterega so častili v Stetinu, je jubi! meso divjačine in zraven dobro pijačo, a neko drugo nam nahajala pač na knežjih dvorih večja poganska svetišča z bolj razvitim bogoslužjem — natančneje je nam to* znano o Rusih — po deželi in po vaseh je pač vsak postregel svojemu bogu ali duhu kakor je mogel iu znal. Daroval je hrano, katero je imel pri roki kjer so mislili, da se potikajo duhovi. Tako Bolgarka še dandanes nastavi jedi in pijdče domačemu duhu Stopanu in ako najde posodico prazno, zakliče. vesela: 4 Stopa n je jedel, Stopan je pij!" Ti načini darovanja so se obdržali pri Slovanih jako dolgo, njihove ostanke najdemo še dandanes. Stari pridigarji so silno svarili vernike prejd darovanjem jedi in pijače bogovom, a menda ne z velikim uspehom, ker se je ta navada obdržala več stoletni. Z bogovi so često gostovali tudi in kakor jo jc rabil sam. Vsled|mačini. V staroruski cerkvi je bil tega se le redko omenja darovanje eden največjih grehov ako je kdo velikih živali, pač pa najbolj često "napival bogovom." Prirejali so kruh in meso. Svetovitu so daro bogovom velike pojedine in se jih vali ogromne kolače, okrogle.in ta udeleževali sami. Vsled tega sva- ko velike, da so presegali višino človeka. Izmed manjših živali sc omenja darovanje petelina in kokoši. Grški zgodovinar Lev Dija-kon pripoveduje, da so vojaki ruskega kneza SVetoslava 1. 971 darovali božanstvu Donave petelina. Istotako ve povedati drugi ruski zgodovinar Konstantin, da so pri neki drugi priliki darovali ruski vojaki ,na otoku Hortiei črne peteline in kokoši, kruh in meso. Darovanje črnega petelina je im<^ lo fnenda simboličen pomen, dar* vali so ga temnim podzemeljskim bogovom, da bi se rešili nevarnosti. Istotako se večkrat imenuje darovanje jajc. Jajce, i? katerega sc razvije življenje, jc bila menda slika življenja. Jajca' bogovom, da bi se rešil iz smrtne se nahajajo že >v s^aroslovanskih grobih, kamor so jih polagali k mrličem. Tudi pisati so znali jajca že v paganskih časih in navada velikonočnih jajc izvira iz pagan-ske dobc.^eKekoliko čudno se nam zdi darovanje luka in česna bogo vom, ker rai bi si predstavljali, da bog ljubi kaj boljšega. Izmed poljskih pridelkov so stari Slovani pridelovali zelo veliko prpsa, torej so tudi bogovom radi darovali kašo. V nekem staroru skem spovednem navodilu za spovednike se glasi: "Če je baba besom kašo kuhala, tri leta posta." Kaša je veljala za splošno jed. Ruski veliki knez je poslal svojega namestnika k nekemu ruskemu plemenu in je naročil domačinom, da mu morajo dati hrano in sicer vsak dan eno kaše pa, kolikor je bo snedel. Nek arabski potnik pravi Celo o Slovanih, da pridelujejo sao proso in med. / Poleg hrane so dajali bogovom tudi pijače in in še menda ne malo. Triglavov malik je držal v roki velik rog, katerega so nalivali vsako leto in drugo l^to pogledali, če je še kaj pijače ostalo. Ako je Bog vse izpil, je pomenilo dobro letino, ako je na dnu kaj ostalo, pa slabo. Tudi Svetovit je držal v roki velik rog, kamor so mu dajali pijače. Poganski bogovi niso bili absti-uentje, kad«fr so jim darovali jedi, so jim morali dati tudi pijače. Vode menda niso marali, ker se uik- re pridigarji - pred "besovskimi pojedinami"! in ako je kdo "besom postavil mizo", ga je zadela huda kazen. Najbolj so se prirejale pojedine Rojemeanu in Rodu, ki je bil moškega spola božanstvu tovariš rojenci in nekemu Pereplutu, o katerem ne vemo sicer ničesar, zopef- katerega so pa zelo grmeli stari pridigarji. Pri teh pojedinah so se godile , velike nerodnosti, požrejsnosti in pijanosti. Ker je zoper take navade nastopala tudi že državna oblast, so se vršile na skrivaj, po hišah, pa tudi po gozdih tn skritih krajih. Ljudstvo je živelo še dolgo časa po sprejetju krščanstva v stanju, katerega imenujejo stari prijatelji dvojeverje. Hodilo je v cerkev in plačevalo duhovnikom desetino, na skrivaj pa stavilo mize bešbm in napijalo duhovom ffer poslušalo volhve in zreče — služabnike paganskih duhov. Slednjič so paganski bogovi padli na nižino navadnih strahov, olhvi in žreei so postali klateži, Čarovniki šarlatani, zmagalo je krščanstvo, sledovi starega poganstva so sč ohranili še samo v nekaterih ljudskih navadah. ZAHVALA. Moški pevski zbor "Soča"' si šteje v prijetno dolžnost, da izraža tem potom iskreno zahvalo vsem številnim gostom in prijateljem našega zbora, ki so se dne 11.-1, m-udeležili prvega našega piknika na Maksovem vrtu, Cicero, 111. Lepa hvala cenj. pevskemu društvu "Slovan" iz Pullmana in pevsk. društvu "Sava" iz Chica-ga za njih nastop pri naši prireditvi, Hvala članom Tambur. in pevskega zbora "Lira" in Hrvatskega pevskega društva "Zora" za njih udeležbo. Hvala vsem gospe in, gospodičnam in gospodom, ki so nam pomagali pri tej prireditvi, da je tako lepo izpadla. Vsem prijateljem lepe slovenske pesmi kličemo: Živeli! S pevskim in rodoljubnim pozdravom Odbor. Chicago, 111., dne 17. julija 1920. (Advertis) ; tffsa . ■ . »* '; a Pod tem glasilo a demokracije članek, ki je vseboval ne le marsi-kak podatek v označbo vojaka in človeka Borojeviča, ampak tudi nekaj zanimivih prispevkov k zgodovini zloma avstrijske fronte na italijanskem bojišču. Slovesu pok. generala, kot poveljnika v enaj-storici zgodovinskoznamepitih bi-tek na Soči gre — pravi — mesto v zgodovini vojen. Ugotavlja, da so častniki v Nemški Avstriji izrabili smrt Svetozarja Borojeviča za demonstrativne pojave starega inilitaristienega duha in simpatij za propadli habsburški državni si steni. Saj da je dalo že hrvatsko (ne: srbsko) rojstvo Borojevieevo povoda, da so mogli nadovezati na staro tradicijo habsburške monarhije. Borojevič je spadal k rodo brezobzirnih in avtokratskih vojaških narav. Bil je ojster do krutosti. V prvi zimi vojne je tedanji zborni poveljnik nadvojvoda Josip dal s strojnicami streljati na lastne vojake. Arinadni poveljnik Borojevič, ki mu je bil nadvojvoda podrejen, ni imel v svojem poročilu o tem dogodku niti besedice graje za to barbarstvo. Tak je bil Borojevič tudi na jugu, kjer mu je bila poverjena bramba Krasa in Trsta — naloga torej, ki je bila brezdvomno vojno-zgodovinska. Vendar pa zgrešajo častniki neiskrenost, ko izrabljajo njegovo ime v proslavljanje starega vojaškega sistema, kajti pokojni maršal niti pri častnikih —^ ni bil priljubljen. (To naglašanje je v skladu z navedbo* našo, da se je na skrivnem tirala gonja proti Boro-jeviču — in to tudi- z visokih nrest — radi njegovega rojstva. "Nemški in madžarski častniki ho ga nazi-vali med seboj "Kroatiseher Schweinekerl". Prip. ured. 'Ed.') "Arbeiter Zeitung" obremenja Borojeviča s strašno "tragično krivdo", ki jo je zagrenil s tem, da se ni — on, specijalist italijanske fronte v ravni — uprl neznanskemu zločinu, ki je bil v tem. da se je končna ofenziva avstrijsko-nem-ških armad 15. junija popolnoma izkvarila vsled nepremišljenosti in — brezglavosti! "Se ni uprl!" To naglašanje si moremo razlagati le tako, da vajeti niso bile več povsem v Borb-jevičevih rokah, da je bil nekako odtisnjen, da njegova beseda ni bila odločilna in da se ni mogel ali se ni hotel upirati volji drugih — nesposobnih. Nadalje očita dunajsko glasilo Borojeviču, da je po zlomu Avstrije omahoval, da se ni mogel odločiti : ali za Nemško Avstrijo, ali za Jugoslavijo. To je bila posledica dejstva, da ni bil nikoli Nemec, nikoli Hrvat, nikoli sin svojega naroda, ampak vedno le najemnik voje dinastije. Dasi je bil po rojstvu in naravi Jugoslovan, ga njegova domovina ni hotela sprejeti. V* dnevih zloma se je dogodilo sledeče. V zadnjih dneh oktobra so ententine vojske na reki Piavi začele z zadnjo ofenzivo v svetovni vojni. Takoj začetkoma so angleške uaskakovalne čete zavzele o-tok na reki Padopoli. To je bil začetek konca avstrijske vojske na italijanskem bojišču. Med tein pa se je odigral v zaledju zgodovinski prizor razpadanja habsburške monarhije v narodne države, ki so stopile na nje mesto. Cesar Karel , je izdal svoj manifest, ki naj bi bil še v zadnji uri strnil narode, stremeče narazen. Ali — kocka je že padla, bilo je prepozno. Usoda monarhije je bila zapečatena; narodne drž. so se konstituirale. Diie 3. novembra se je formalno skleni) dogovor z generalom Badoglio. Zgodovina pogreškov v tej pogodbi se bo šele pisala. Vsled offiaho vanja generalov Arza, Walctetaet-tena in tovarišev so bile čete na južno-zapadni fronti v R9polni nejasnosti : ali in kdaj nastopi premirje. Nekaj stotisočev vojakov je na ta način brez potrebe padlo v italijansko ujetništvo. Borojevič pa je v zadnjih dneh oktobra s svojim štabom zapustil mesto Vi dem, in se je meninič tebinič podal v Vrbo ob Vrbskem jezeru na Koroškem. Podrejena mu armadua poveljstva so bila od 28. oktobra dalje — torej v odločilnih prvih dneh novembra — brez vsake zveze r njim. Z drugo besedo: na fronti ni bilo več vodstva od strani najvišjega poveljstva. Poveljniki po postopali na svojo roko, dobiva umikale, nejasnosti so bile, al naj se za črto v ozadju vstavijo, ali naj se upro zopet, ali naj polo-že orožje, ali naj demobilizirajo in odidejo v zaledje? Niso vedele, kdo izvrSnje vrhoyno poveljstvo; kako bodo delovale železnice in kako bodo učinkovali na fronto političiii prevrati, ki so se 2e Izvršili ! V vseh teh odločilnih dneh je sedel Borojevič na Vrbi iii je le enkrat izdal dispozicijow ki je nejasni politično-vojaški položaj označila tako-le: "Jugoslovana jc smatrati kot sovražnika f' Na-to so se začela v Ljubljani pogajanja Wurmovega armadnega poveljstva z jugoslovanskim nag rodnim svetom jfl&de razorožitve se srci Vzrok na ljubezen! v najlepši dobi svoje mladosti gdč. Minjea »FegHeeva, hčerka iz odli&ie družine Jpgliče-vih na aV. Pčtr* ee*ti v Ljubljani 1 Jmenik unfcrlih ujetnikov n* Enakem. Mariborski kn. *k. konzorcij je prejel od škofijskega župn. urada.Dietaeh na €forajem Avstrijskem listo ali zanesljiv seznam ki kaže, da je v rusketn ujetništvu v Sibiriji v taboriš^,je, kjer je bil ujet 16 mesecev, ko \ AiTAttilr AliiiAS'alr TArr» o 1» JmA 4-«n -IUM I A WK t 1___Rji ' __li J NovonikolajeVsk gubern. Tomsk izmed Jugoslovanov umrl: Šah (Šah) Leopold iz Topolšice dne 7. aprila 1915: Šoler Edvard u Labuda dne 16. maja 1915; Alaul Franc iz Hruike dne 20. januarja cet. Kak je bil tedaj potofaj, go-- m5 Pristbv peter - Usc dne vori dejstvo, da so v .Ljubljani td 9 maja L j915; Berglez Jožof iz novplistvnintPrnirAlilKAtn^nn-lyj^^ dne ^ februarja 1913; Barbdrič Ivan iz Sedče (Bosnija) poveljstvo internirali! Na to je poveljstvo stopilo v z veže z vrhov-' nim poveljstvom na Vrbi, da spo- dne'10. febr. 1916; Belec Frane ..........' Vi- iz Zdol dne 27. julija 1916; sin Anton z Kranjne dne 29. la 1915; Vasolik Andrej i* Stujni-je dne 19. avgusta 1915; Mižon Ivan iz Istrije dne 9. marca 1915; Madon Valentin iz Getinga dne 7. apr. 1915: Mamek Jožef dne 6. junija 1916; Pol Ferdinand dne 18. januarja 1915: Trubar Franc roči temu poslednjemu o poteku pogajanj in o težavnosti položaja. Poročilo je naglašalo, da jugoslo-venski narodni svet popolnoma nadvladuje situacijo ter da treba računati s tem novim Činiteljeih. ,Na to pa je Borojevič on, Jugoslovan — odgovoril: "Ali, zakaj niste zaprli te družbef-na kar jč"Jftgoslovenska cenzura prekinila razgovor in od onega dne ni, seveda, nikdo v državi KctoLveČ nič vedeti o tem, da bi Svetozarjfc Borojeviča vzeli v službo. Taki bi bili torej važni momenti iz zgodovine pred, ob in po zlomu avstrijske fronte — kafcor jih podaja duuajsko poročilo. Podatki iz zadnjih dni podpirajo tudi že Izrečeno domnevo, da Borojevič ni imel več vajeti v rokah in da so odločali drugi. Kdor je poznat narav Borojeviča kot vojskovodje in človeka, si ne morejirugače razlagati te njegove pasivnosti, njegovega bega iz Vidma na Koroško in njegove brezbrižnosti. Njegova izjava, da je "Jugoslovana smatrati za sovražnika T\' in njegova apo-strofa, zakaj da niso zaprli narodnega sveta v Ljubljani da je bil do zadnjega t— avstrijski ,s ........ , i - general, udan Dunaju, da ni imel »ija 1915; Šel (Zel YPeter dne 2*. ne čuta ne smisla za usodo in bo- marOa 1915; ytudenik Alojzij dne "bratra Klekla, j« v S6m1)o,te Gotharda čez ribjo, za Jugoslavijo i na podlagi v prek- da pri Ilirtki Bistrici {Urška Blistfoea je bila v nedeljo, 13. ittnfta ovit*izgubila Jfc n* "ialbstefl £aČin vZpr mladeniča; ki smo ga'vsi spoštovali, Jo sipa Bizjak^' Joiiip, komaj 25 le? stat, se je kbmaj povrnil iz tfati- , . t . " - • iv ,iuui v gostimo, ua oi se mu ne *m. m «* Janez iz tfthdorfa dne 30. s^rftt Sehitzer Matija i« č&msv ve.c dne T. novembra 1915; favaj Pavel ,iz Spodnje Šiške dne' 2. septembra 1915 ; Kolarič Maks iz Korone dne 19. marca J915: dne 19. giarca 1915; Šinitek J6-žef te Bohinja dne 24. marca 1915^ Ilauc Mihael dne 18. maja 1915; Herčko Mihael dne 12. marca 1915; Herman Jožef dne 15. marca 1915; Heržič Ivan dne 3. marca 1915; Kolar Mihael dne 6. marca so ga tukajšnje oblasti brez kakega npvoda z$pet aretirale. Bil je čez nekoliko časa zopet izpuščen iz zapora, in je ravno nekoliko o kreval v domači hifii — v vojni je bil 4kr*t ranjen —, ko je motal na tragičen način zapustiti svojo dhižino. Njegov prijatelj ga je povabil na svatbo, ki se je praznovala v Zemonu, kamor so prišli, kakor po navadi ob nedeljah, tudi fantje iz Bukoviee. Vae je šlo lepo in veselo: fantje so pili v gostilni, statje so se veselili doma, dokler ni nastal med fanti prepir, tista nesreča, ki tare nas Slovence že od nekdaj! Ko je Josip slišal, da je nastal v gostilni prepir, je šel po prijatelja, ki jfc bil ravnokar od-šel tuili v gostilno, da bi se mu ne ce gre v svojo smrt! Komaj se.je obrnil s svojim prijateljem prot; vratain gotilne na poti domov, ga je neki mladenič udaril s tako si lo s kolom po glavi — pravijo, dc po porilotti — da se je ubogi Josip zgrudil mrtev ha tla. Fantje ir. tudi sam napadalec so bili vsi izven sebe zaradi te nesreče, ki jo je zakrivilo vino. toda zastonj: bi" lo je prepozno ... Truplo nesrečnega mladeniča, edinega sina obupane1 družine, so 1915;' Nlaser Franc dne 11. aprila ?v Bistrico. Bistriški.fant-1915 ; Maister Jožef dne 3. m dekleU 80 nared,h vse mo m5; Ptah ti^-t dne 8!'fibarca 1915; Reže Janez dne 3. junija 1915: Šmutek Viljem dne 28. i^iav. 1915: Sivka Jožef dne 24. maja goče, da bi potolažili nesrečno ma-4*r in so priredili pokojnemu tovarišu pogreb, kakor jih je se mak rridel^ Bistrica. Vsa Bistrica so- pričata Sigel Leopold dne 24. ' drUŽi,!°' . .v, i ris4 ton Blaz-nik, sin strojevodje, 5 let. — Fran Debevec, uradni sluga, 44 let. — Josip Peče, kočarjev sin, 13 let. — Cecilija Marn, posestnlkova žena, 49 lat. — Mihael Sušnik, hlapec, 20 let. — Marija Tratnik, kočarje-va žena, 40 let. — Pavle Šporar, kočarjev sin, 12 let. — Terezija Strah, poljska dninariea, 33-let. -rr* Frančiška Kos, zasebnica, let. — Aha Zobec, bivša šivilja, 7l let — Jakob Jelinčič, kmet, 27 let. — Anton4 Trebežnik, želez, premikač, 32 let. Umrla je 19. junija v Savljah g. Jera Hvastija, mati gostilničarja ih posestnika Igu. Hvastija. N. v m. ju! Dolenja vos pri Ritaioi. Umrl je v Dolenji vasi pri Ribnici Franc Itromar, oče lani, umrlega nadre-videnta j. ž. g. Marko Kremar. Pokojni je bil obče pribljubljen in ugleden mož, ki se je vedno poka-zal. doma v družini in javnosti kot katoliški značaj! Kot svak nekdanjega voditelja kat. nar. stranke kanonika Karola Kluna je videl v prvih poeetkih delp in naloge S. L. S. Zato jej je ostal vedno zvest do groba. Lep pogreb je kazal na 15. maja 1915. Slovenski ujetniki v Bkobelevu. Ljubljanski "Slovenec" piše; ^ Iz Skobeleva na Ruskem smo prejeli naslednje pismo od 30. januarja 1920: Objavite v časopisih, da so sledeči Slovenci-ujetniki v Sko-belevu in okolifci še Med živimi it da čakajo netrpno svojega odrešenja iz vie; Valentie Aiiton (Cezd-ri, Istra), dr. Rok Jeseirko, Bokal $Fožef (Litija), Anton ttoter (SV. Lenart), T^)lak Alojzij (Sv; Peter pri Mariboru),. Peter Švarc. (Waiz), Sosie Viktor, (Opčina 19), Rožman Franc (Mala Nedelja), GWob Ivan (Solkan), Škor- Peršič Ivan (Opčina 42), Bohorc Anton (Reichenstein?), Čatar ha (Št. Jurij ob juž; žel ), Mdolf p«t izbruhnilo, vkljub temu, da bi •am bila sedaj sloga bolj potreb-toa nego kedajl Roparski n&pad. — Iz Zagorja lia Notranjskem: Dne 12. junija tpopoldne ob šestihNje bil napader mladenič Jožef Šircel (Miieev) i: Knezaka, doma blizu Trnovega na Notranjskem. Roparjr so mu vze. li 503 lir. ga ranili na glavi, levi roki, mu raztrgalo obleko in ga pustili na cesti nezavestnega. To se je zgodilo pri belem dnevu. Taki napadi se vršijo skoro dan za dnem. Ko bi slavna okupacijska Oblast poskrbela vsaj za to, da bi bilif pasaifti na, javnih cestah vsaj janc J (Ljubljanska ^okolica),1pri dnevu varni sV()je živ. IVkri IftoSul 42 Bohore ^^ sy()jeg imctja , V Trnovem na Notranjskem so na ^t jur j on juz. zeK^ ivuuo praznik sv. R. Telesa tatovi vlo-V^lentin fOodovic), Knzmaneie ... y • , Josip (Koper — Črnikal), Ictont Alojzij (Postojna — Col), Stft&f Jakob (Št. Riipert, Dol:), Plemeniti Andrej (Zagorje, Hrvatsko V lliševič Ivo (Breka — Dolnja mala, Bosna), Krstanovič Juro (Bn-gojna, Bo^ha,) Tomšič Janez (Kašelj), Avsec Jožef (Kašelj), Suša Lorenc (Ubeljsko), Moškat Ivan (Cerkno), Kdrče, Pilnaver (Št Rupert, Dol.), Kozel Alojzij (Krško), Kapljar Alojzij (Bučka), June Josip (Št. Jem«lj, DoL), Tra-bec Anton (Leoben), JavomiSr Jože (Veliko Mraševo), Kvas Miha (Augenbach, Štajersko1), Omik Ivan (Ploddrperk — Štaj:), Lohkar Janez (Litija), Tovernič *udv. (Zagorje, Hrv.), Gradišč ože (Stranje pri Kamn^u), Si-monišek Janez (Rajhenburg), Nova k^ Janez (Št. Lorene, Štaj.), Šte-pife Janez (Št. Jernej, Dol.), Kovačih Vinko (Tržaška okolica), Klitoek Jože (RoviSčevr- Beloyar, Hr^)«.' . ^ Iz ČraOttdja. fimm je na Telijo obče priljubljena ih spo in . Pv Zadnji uh"bi Mariborska porot« je obsodila na smrt kovaŠa Janeza Mrcino. <\oma iz SrcdW^asi W Loki, ki je dne 10. inarea letos u moril postil j ona e n* erjp iniU;' v cerkev in odnesli mon štraneo, dva ciborja in tri kelihe. Škode so napravili do 20.000 lir. O tatovih ni sledi. Povratek češkoslovaške armade. Dne 15. junija se je ob na 2 popoldne prijeljal poveljnik češkoslovaških legionarjev general Syrovy s svojim štabom v Ljubljano. Na glavnem kolodvoru je general izstopil. Pozdravili so ga t imenu, češkoslovaške republike generalni konzul dr. Beneš in ionzul Vondrdček; za deželnega predsednika vladni tajnik dr. Logar, za dravsko divizijsko poveljstvo polkovnik .Pollak, za mestno občino ljubljansko ravnatelj nia- vmj Češkoslovaška godba. Vlak je stal v Ljubljani 20 minut in se odpeljal nato' proti Celju, lz Vla-4ivosioka % Ljubljano se. je vozil gehei»t s fvopm štabom 47 dni. V delajo prevozu česfcoslova ških legionarjev skozi zasedeno ozemjje velike oicir,e italijanski f ^komunistični, železničarji, kateri izjavljajo, da jih ne bodo vozili, ker so se borili proti boljsevikom. št. 75, rojena Papež, v 52, lfetu sta- Ztlto korakajo, ^skoslovaške čete rošti. Naj v miru počiva! * ^ pi;oti Logatcu. pod ključem. Zadnje čase so vznemirjale jav liost poročila o, velikem številu vlo fjkov tako v Ljubljani, kakor tudi deželi: tudi v več cerkev je ilo vlomljeno in se je izvedlo več *—------- •" • ■ - V.--J we tarife od 1 krone na 1 krono 20 vin. Milijonske izgube. Zagrebška občina je svoj čas nakupila velike množine pšenice po visoki ceni. Ker je zdaj cena padla, se računa, da bo imela občina 30 milijonov kron izgube. » Sladkor v Belgradu se prbdaja zdaj v trgovinah na drobno po 58 kron kilo. Dobiš ga, kolikor ga hočeš. V Ljubljani se prodaja sladkor kilo po 84 kron. . Grška kraljeva dvojica v pro-gnanstvu. Bivši grški kralj Konstantin biva s soprogo v okolici Luzerna v Švici. "Le Croi de Paris" piše, dd je sedafl Konštantino-vo financijelno stanje boljše nego lani. Največje dolgove je poplačal. V Grčiji je še mnogo bogatili trgovcev, ki verujejo v Konštanti-novo zvezdo in mu dajejo denar. * ^ grški bogataš Petra lias iz Pat rasa, ki je lastnik nekega velikega hotela v Curihu. Govori se, da neka bogata Anici i-kanka daje znatno podporo tudi Zofiji Hohenzollern, bivši kraljici, ki se še vedno strašno huduje na zavezniške vladarje in državnike. V razgovoru se izraža o Wil-sonu: "amerikanska svinja", o Lloyd Georgeu: "angleški mah>-pridnež", o Clemenceauju, da j<-lopov in apaš; privpšči si pa tudi Člane berlinske vlaf. _ * Kar najbolj mogoče nizke cene. Denar pošiljamo po kablju, čekih in poštnih nakaznicah in Vam preskrbimo brez kakih stroškov z vaše strani ^ < ' 5 J I k- mtm -fe" IZVIRNO POTRDILO PREJEMNIKA. 7 li* * r m i Za nadaljne informacije se zglasite, v naši banki« ali nam pišite v svojem materinem jeziku % COMMERCIAL r SAVINGS BANK 1935-39 MILWAUKEE AVE., CHICAGO, ILL. BLIZU WESTERN AVE. BANKA Z VELIKO URO NAD VHODOM. 7' ' -r " t-.. = 3eg3:3B=^------ ODPRTO DNEVNO od 9«~6. Ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 8:30 do8;30. Ob nedeljah od 10-12 ure. nmiiitm^ H > > Z > c- m a N( > < Z > OD > Z > 532323535348532353535323235353235353235348532348535323 532323534823482353235323532353532353482323 (Zavesa.) fSJRKA <-o in jo lene zaprto predse.) %om pa jfeal, no. (Si ll^li T^ije:) E, Jure, ti si bedak. - o ti tudi ne"?t»es" misli da ne trpim (Spfet'pi t SC? ' ? i u t, SS •m« >1 • ■ w Burka ei l>ogl.\j vozil je se cesti po ali si ga Krcmai Jure. konjiček Ali w izprazni S&fe l en liter! (i»ote- Vi d«set*k in «a da z« Qi'phieam. Nicer tfa bojevito Mi v'- tre! i (Gre proti ' ga * v % celo tvoje mfmttidi še delili. Vse naše, kajne, vidva! 'Te višje" pa bomo kar — (naredi gesto uboja). : Tako se govori! Vse je ! DeRli bomo. (Oba vstaneta In prlšedefa fcaglo k mizi; s seboj vzameta prazne kozarce.) • vencel: DeliH bomo. (Zagrabi liter in si naliva.) Jure: Bravo! Jokel: Pa daj, ampak drujfi liter boš plačal ti! Dolfe: Vse naše! Vse po pravici. I)? lil i bomo. naliva.) Jokel: In tretji liter je tvojf Vencel: Vse nase! Na zdravje! Jdfre' (skoči po kozarec v omaro in ga nastavi); Meni tudi! ie definidt Jofeei (mu brani) ga imaš sam zadosti! Jure: Kaj si ga meril? Ali si videl pobotnico, da je že plačan! Venoel beri! Over the Top. — Do cilja bomo dospeli, če pridobi sleherni izmed nas enega novega člana(ico) za K. S. K. J: neba ^ Jekel:'Saj bomo njive razdeli- Ne kar zavžite, ampak kar prebavite, je blagodejno vašemu tistemu. ' •• -i' ' • - • ' j • : * ' Dober, zdrav tek in pravilno delovanje probavnih organov bo rezultat, če vzamete Severov Esorka Dobro za ljudi, ki se ne morejo gibati. Zelo priporočljivo za slabotne in nežne osebe. Pravilna tonika za ostarele ljudi. Cene 75c in 3c davka, ali |l. L.5p in 6c davka. ^ Pri lekarjih ali pišite na W. F. Severa Čo.c* Vencel: Razloži! 'Jokel: Vesta, jaz sem to zvedel od! takih, ki to reč razumejo Dolfe: Ki ,so konje kradli -r- Tn^ . Vencel: Delili. — Kaj pa goda«?' f£ . ' '' "i,.14;.(f.r: Jokel: Delili, tako je. Ti to reč bolje razumeš. Torej boljševik rrv to se pravi: Vsi tisti, ki postopajo, ki nič ne delajo —* vsi tisti morajo proč —jali pa vrv,za vrat; To so namreč: Vsi dohtarji, ucad-oikarji, duhovniki, notarji, žandar ji, štacunarji in tovarnarji Jure (prisluha to razlago med. vratfi od leve). dvakrat. Jure. S •teboj še rte govorim ne Vfc, ko ne j ažurni;'kaj smo boljševiki. Jure Tvoj boljševizem razumejo samo lenuhi in potepuhi. Nekaj si slišat zvoniti, sedaj ti pa brenči po glavi, da sam ne veš, kaj.— Jokel: Brrr — brrr — bo že tebi zabrenčalo! , Jure: Obračunajva. Jokel. Moram zapreti. Mari bom sam plačeval? Še ona dva ppkHčil ? Jmre:'7fe vem, kje tičfta. (Gre _iy»en I . Jokel: Vsi ti nič ne delajo,,zatojj . štirinajsti prizor' pa vsi stran — sedaj je vse naše J. _ , • W J" ki delimo. Jok^ ^ s^ze v l Enajsti prizor. Jure (pride, k mizi): No, no, Jokel! Prav posebno ti tudi ne jo, Jure. Le gor z njimi! Še tri klobas*! Jure: Žal, da nimam nobene več. Zadnja je bila ta! Jokel (ga jezno pogleda, nato vstane in ga prime za prsi): Lazes! Bogatine?! JClo^ase sem, če ne, grem ponje sam. (Krčmar se mu smleja, Vencel pa Jokelnu ročno izmuzne iz žepa listnico tako, da.občinstvo vidi.) Dolfe (tudi vstane in brani krčmar ja) : Kaj bi se prepirali? Tp najprej razdelimo, kar imamo. Vencel (vtakne listnico v žep in sede ter seže po koščih bloba-se): Tako je. Le po bratovsko si delimo! Dolfe (tudi sede in poje zadnji košček.) - trpiš. Jokel Kdo praVi, in ne delam? Jure: Tako trpiš, kot doht&r> On dela z jezikom, kadar pravdo P^lje, ti pa tedaj, ko mešetariš. Jokel: Jaz tudi z rokami dela m!. (Kaže roke.) Jure: Takrat p, kadar, kozarec goniš po mizi. rt VCttcel: Oho, krčmar, to je žaljivo. Tako ne boste govorili z nami. Mi smo boljševiki, Pazite! Jure (prekriža roke na prsih in se smeje): Ha — ha — ta j se vam POZOR gg. TAJNIKI KRAJEVNIH DRUŠTEV! | Kadar potrebujeta nova društvene pravila, lično ywlelana pisma. V kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 2146-50 Blue Island Ave., Chicago, III. f t Ta Vam bode iegotovila vso tiskovine v popolno zadovoljnost gled" cene, točnosti in okit&aega dela. Osobito vam priporočamo zrlo pripravne Vplaellne knjižice za Mane In članice, izdelane v malem žopnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za bht-gajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskaue imamo tudi Bolniške liste, ve«'je in manjš(> in posebne pole za vOd^fvo Članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natan 1 čen pregled števila članov, po skladih, ali razredih. f ^ Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec, gonnnvedcnih tiskovin, nt» ogled'brezplačno! . f OPOMBA: V naši tiakarni se tiska "GlUailo K. S. K. Jodnote". ! i t * --—~—•— __a jire, ti si bedak. — Ati da bo po" tvojem. — . se bomo razdelili. ()Spet pij|e.) Dovolj ga je za potrebo. —^ Bom pa plačal — no — šam^ak ofna dva tudi. — Koliko pa imam? (Šteje'na prfcte.) En liter, eno klobaso — en kruh — 20 kron vržem na mizo — dovolj -bo. (Odpre listnico in išče denarja. Čezdalje bolj nervozen pretika vse predale. ^Nato sega hitro po žepih.) Hiidirja — kje je pa denar; to je od^kunka — ali sem ga izgubil. (Gleda popi mizo.) Tristo medvedov! (Spet gleda po letnici in zagleda liste.) Kaj, pa Investirajte sami svoj denar na varne prve Mortgage Bonde, ki nosijo prit %% ftilc/> obresti namesto, da ga daste bankam, ki z vašim denarjem kupujejo j Mortgage Bonde in | vam dajo le 3'/r. Mort- | gage se dobe po $50, j $100, $500 in $1000. ■ Potefejo od 1921 do | 1929. Če želite kratke ■ dobe mortgage, zglau- | te se pri nas takoj. | : H Prodajava in vza- meva naprodaj hiše in |. farme. Pošiljava v g staro domovino denar. ^ Izdelujeva vsakovrstne p. notarska dela in druge g M. MLADIČ ti ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aula THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO. i hi ____ . GLAVNICA $50,000.00. PREBITEK $50,000.d0. Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagnteljica. Plačujemo po 4-% obresti pri hranilnih vlogah. Posebno posemost dajemo Inozemskemu oddelku. 'EI D S II B a (fl vidi. Tak boliševik, da bi zastonj ,0? : "Hvala lepa za de- jedel in pil, bi bil vsak norec' Jaz nar bWjSH^ naše tudi. Hahaha! " živeU delitev! Vencel Beži, Dolfe (plane od mize): Ne bo- f>olfe ~ boste nas zasmehovali. Danes smo?kraf1? Sta, mi «ospodje! (Plane kvišku.) Jure! .Ture! Jure: He — he — dober Petnajsti gospodje — hthehe. • j • <' Jure (skozi vrat Vencel: To je že od sile. grajaš? (Trna k dari ob mizo.) Ven ga vraimo. . kali.) ' Hm (miti.} Ne tako, prijate- Joikel: Jure, pomagšj! Okra lja. »Sedaj še ne. Se ni naša ura. den sem. Saj bomo delili — in tedaj se t\ Jure: Ni mogoče. Jure, ne boš takode hahljal. , Jokel: Kje sta lumpa? * •jm.-***-1* ~ - ....... : Kaj pa ra-čo 'ifždo v ro- ■IBBSIil®®®®®®®®^®®®®®®®®®®®®® IZ STAREGA KRAJA je prižlo že mnogo oseb, katerim sem jaz izdelal proSnje na podlagi katerih jim je bilo mogoče d&blti potrebno dovoljenje za potovanje v Amerike. Kdor želi poslafi svojcem v stari domovin! take prošnje, naj se zaupno obrne na mene in jaz mu bodem zadevo povoljno uredil. TI"Dr V VSEH DRUGIH NOTAR8KIH ZADEVAH, BODISI V AMERIKI ALI V STAREM KRAJT, se poslužujte moje pisarne. Delo jMjvoljno. cene ni rkc. A ANTON ZBA5NIK, javni notA, soba 102 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. vogal Diamond and Grant Sts., (nasproti Courts), ali pa zvečer na domn, 5633 Butler Street. »O* 172* So. Racine Ave, CHICAGO, f Telefon Canal 4503 JAVNI NOTAR izvršuje rame Hatine SPADAJOČE V TO STROKO. POŠILJA DOLARJE V STARI KRAJ —IN— PRODAJE ŠIFKARTE. E | flUUIIMIIIUlllttUUIIllBUIHilllllfUillllftlUIHflllllUllltllllllUIIIIIIIIIIItllKllfUllllllljj^ ♦Spisal A. M. Dostojevski. Prevel Vladimir Levstik. (Dalje.) ,"I*aže!" ja zatrdil Bulkin se ".Pa sera se domislil in poslal odtod svojim sorodnikom solzno pismo, češ, morda mi posljo kaj drobiea. Za|c> so dejali, da sem šel proti svojim starišem; nespoštljiv da sem jbil do njih. Zdaj je že sedmo lečo, odkar sem jim pisal." "Pa ni odgovora!" sem ga . vprašal s smehom. ' "Seveda ga ni," je odgovoril on ter se nenadoma sam t zasmejal, moleč mi svoj nos vse bliže in bliže v obraz. "In, veste, Aleksander Petrovič, jaz imam t»kaj ljubico .. ." "Vi! Ljubico!" "Onufrijev mi je dejal »e prej-le: — Moja je sicer kozava in grda, zato pa ima mnogo obleke; tvoja pa je lepa, toda beračica, z vrečo hodi okrog ..." "Ali je to resnica?" "Zares je beračica!" je odgovori! on ter se stresel v neslišnem smehu; zasmejala se je tudi vsa kasarna. Kajti res je bilo znana stvar, da je začel ljubezen z neko •beračico, ki je dal v pol leta celih deset kopejk. / "No ,tak kaj bo?" sera ga vpra- šal. hoteč se ga vendar že( enkrat odkrižati. Pomolčal je, pogledal me milo ter izpregovoril z nežnim glasom: "Ali mi ne bi blagovolili dati glede na to za merico žganja? Veste, Aleksander Petrovič, sam čaj sem pil danes,"" je dejal g^ njeno, sprejema je denar, "in Jako sem se na lokal tega čaja, da mi je kar sapo vzelo :*v trebuhu mi pljuska kakor v steklenici ,N. ." Dočim. je on jemal denar, je prekipela nravnstvena zmedenost Rtilkina poslednjo mejo. Gestiku-liral je kakor obupan ; le malo je manjkalo, da se ni razjokal. "Ljudje božji!" je kričal v svoji besnosti, obrača je se k \teej kasarni. ""Le poglejte ga! Neprestano laže! Karkoli- reče,* vse je laž, vse, vse, vse je laž P "Kaj je to tebi mar?" so kričali nad njim arestanti, čudeči se njegovi besnosti. "Ti bedak, ti!" "Jaz ne pustim lagati!'' je kričal Bulkin z žerečimi očmi, ratfbi-jaje na vso moč s pestjo po ležišču. "Ne maram, da laže!" Vsi so se zasmejali. Varlamov je vzel denar, zahvalil se mi ter od-i ' hitel med pokloni iz kasarne, k žganjarnarjn seveda. In šele zdaj je menda prvikrat zapazil Bulki-na. "No, pojdiva!" mu je dejal ter obstal na pragu, kakor da bi ga res potreboval za kaj. "Takšen eepec!" je dodal s preziranjem, pustil, ogorčenega Bulkina naprej ter začel zopet brenkati na bala-, lajko. A čemu bi opisoval ta dim! Prišel je naposled konec chihomorne-ga dneva. Arestanti so težko zaspali na pogradu. V snu govore in blodijo še bolj nego druge noči. Tuintam sede še pri igri. Dolgo pričakovani praznik . je minil. Jutri je zopet delavnik; z zarjo se obnovi staro življenje . . . XI. Glediška predstava. Na večer tretjega dne praznikov se je vršila prva predstava v na-šera gledišču. Skrbi pred prireditvijo je bilo gotovo mnogo, toda igralci so prevzeli vse »ase, tako da ostali nismo vedeli, kako je s stvarjo in kaj se pravzaprav prireja. Niti „to nam ni bilo povsem znano, kaj bodo predstavljati. Odhajajo na delo, so si prizadevali igralci vse te tri dni, dobiti spotoma čim največ kostumov. Kadar rac je srečal Baklušin, ni rekel ničesar, samo s prsti je tlesknil od zadovoljnosti. Zdelo se je, da je uašel tudi za majorja pravo besedo. Bilo nam je sicer povsem neznano, ali 011 ve ,da bo gledišče, ali ne. Ako je vedel, ali ga je dovolil Szrečno, ali je samo sklenil molčati in raahml z roko nad to prismojeno arestatsko idejo, seveda ne brez pogoja, da se vrši vse po možnosti v redu? Mislim, da je vedel o gledišču ; nemogoče je bilo, da ne bi bil. A ni se hotel vmešavati, ker je razumel, da utegne biti še iiujse, ako prepove; arestanti bi jeli razgrajati in pi-jančevati, tako da je mnogo boljjje, ako imajo kakršenkoli opravek. Ta preudarek pa podtikam majorju samo zato,, ker je edini naraven, edini pravilen in zdrav. Tudi tako bi lahko rekli: če arestanti 0 praznikih ne bi bili imeli gledišča ali kakega drugega podobnega posla, bi si ga moralo izmisliti na-eelstvo samo. Ker pa se je naš major odlikoval s popolnoma obratnim načinom mišljenja nego ostali del človeštva, je zelo ne-modro, da jemljem velik greli na svojo vest, ko dopuščam, da je vedel o gledišču in ga je dovolil. Ljudje, kakršen je bil naš major, imajo vselej in povsod potrebo, tlačiti koga, jemati komu kaj in odrekati komu pravice, z eno besedo — razporejati kark.oli. V tem pogledu je bil znan po vsem njestu. Kaj je bilo njemu mar, da so mogla ravno ta zatiranja povzročiti v ostrogn ^ierede! Za nerede so kazni — tako mislijo vsi, kar .jih je podobnih našemu majorju — a v občevanju z lopovi in arestanti je strogost in neprestano dpslovno izpolnjevanje "zakona edino predstojnik. Ti omejeni izpolnjevali zakona resnično ne razumejo in tudi niso zmožni razumeti, da Vodi njegovo zgolj doslovno, brezmiselno izpolnjevanje brez razumevanja njego vega duha po ravni poti do neredov in tudi nikoli še ni vodrLo drugam: V zakonu stoji ; česa je-treba več?" — tako govore in se čudijo odkritosrčno, ako zahtevaš od njih kot dopolnila zakonov tudi zdravega razsodka in trezne glave. Vzlasti poslednje se zdi mnogim izmed njih nepotrebno 111 dražeče razkošje, napotje njihove osebnosti in samo živa, vlelešena nestrpnost. A naj bo .kakor hoče, starejši podčasnik ni branil arestantom, in drugega jim ni bilo treba. Smelo trdim, da tiči ravno v gledišču in hvaležnosti za to, da so ga dovolili vzrok, da ni kalil nraznij^ov noben resen nered v.^osirogu; prišlo ni do nobene tatvine. Sam sem bil parkrat priča, kako so tovariši prijeli razgrajače ali prepirajoče se,-z edino pretvezo, da drugače prepovedo gledišče. Podčastnik je vzel od arestantov obljubo, da bo vedenje vseh mirno in dobro, ti a so bili pripravljeni z veseljem in so sveto izpolnili svoj obet; seveda, laskalo se jim je.tudi ,da verjamejo njihovi besedi. Sicer pa je treba povedati, da dovoljenje gle-diške predstave ni stalo načelstva prav ničesar, najmanj pa kakih žrtev. Prostftra niso morda ogradili že prej; ves oder je bil v četrt ure postavljen in razdrt-. Predstava je trajala poldrugo uro, in če bi bilo prišlo višje povelje, da naj se prekine — bi bilo vse storjeno trenotku. Kostume so imeli arestanti skrite V svojih kovčegih. Preden pa povem, kakšno je bilo gledišče -in kakžni kostumi igralcev, se obrnem k sporedu gledišča, t. j. temu, kar so namerjali igrati. Pravcatega pisanega glediškega lista ni bilo. Sele pri drugi in tretji predstavi se je pojavil tak list, ki ga je tyil spisal Baklušin za častnike in vobče za imenitnej-še goste, ki so že ob prvi predstavi počastili naše gledišče s svojim posetom. Izmed gospode je prihajal namreč strašni častnik; nekoč se je oglasil celo dežurni sam, enkrat tudi ženijski častnik. Kanadi teh gostov je glediški list zagledal beli dan. Nadejali so Se, la zagrmi slava ostrožnega gledišča daleč po trdnjavi in celo po mestu, tem bolp, čim v mestu ni bilo gledišča. Pravili so, da so enkrat diletantje priiVdili predstavo, ki je bila doslej edina v tem kraju. j,'- Arestartti so1«*1 radovali vsakega najmanjšega uspeha kakor otrobi 'Saj nihče ne ve," so mislili in govorili pri nas zase in med seboj, 1 'nemara izve celo najvišje načel-stvo, pa si pridejo pogledat in vidijo, kakšni arestanti so pri naš. To ni navadna vojaška predstava s tistimi strašili, plavajočimi barkami, z medvedi in kozli, ki hodijo po dveh.nogah. To so igralci,, pravi igralci, ki igrajo gospodske komedije; takega gledališča še v mestu ni. Pri generahi Abrosimo-vu> pravijo, je bila enkrat predstava, in bo še: 110, tam nas morda posekajo v kostumih, kar se pa tiče razgovora, se jih naši prav nič ne boje. Morda pride vest do gubernatorja in — s čim si vrag ne poigra ? — nemara-se celo njemu samemu zahoče pogledati. V mestu ni gledališča. . ." je: ravno toliko, da se ni povzpela do nagrad in zmanjšanja kazni, dasi so se smejali z največjo dobrodušnostjo sami nad seboj. Iz-kratka, bili sp otroci, popolni 0-troci, dasi so šteli nekateri izmed teh otrok p^> štirideset let. Vzlie temu, da hi bite gledališkega lista, pa sem v glavnih ♦ potezah vendar že poznal spbred namer-jane predstave. Prva igra je bila nalovi jenf: "Filatka in Miroska. tek meed". Baklušin se mi je hvalil teden dni pred predstavo/ das>bo uloga Filatke, ki jo je bil prihranil zase, igrana tako, da tudi v sankt peterburškem gledališču še" niso videli boljše, llodil je po kasarnah ter se bahal neusmiljeno in nesramno, obenem pa s popolno dobrodušnostjo, dokler ni zinil katere "po tiatralno"* to je, iz svoje uloge; takrat so se smejali vsi, najsi je bilo smešno ali ne. Sicer pa je treba priznati, da so se arestanti znali tudi tukaj premagovati in paziti na svoje dostojanstvo: Baklušinove istorije o bodočem gledališču saaavdtiše-vale ali samo najmlajše, mlečno-zobe arestante, ki se še piso imeli v oblasli, ali pa le imenitnejše, katerih avtoriteta je bila usta- 'ji/ novljena neomajno* tako' da se jim ni bilo treba bsti izr&ti svoja čuvst va naravnost, pa'Če bi bila najnaivnejsa, t. j. po otrožnih pojmili najnedostojneji^l' vfste. (Dalje sledi.) __Ml po mojo knjigo, ki daje k o iznajdbah in pat Knjigo vam dopoSljom ZASTONJ. Jaz imam Se 90 letno sku&ijo | kot odvetnik za patente, valed česar lahko posvetim vašemu pa> tentu posebno pozornost? Moj urad se nahaja samo nekaj korakov ,od Patentnega urada in jaz lahko izvrSian vašo zadevo v kratkem času. Pošljite mi svojo iznajdbo v pregled. PiSite mi danes v svojem lastnem jeziku. '?.. A. M. WILSON, Registered Patent Attorney, 315 Victor Bldg. Washington, SlFKAflTE ■A , - Severova zdravila vrrir/ujejo zdravje v družinah. Natresite ga v svoje čevlje. Da dosežete za svoie boleče, žgoče in srbeč« noge zaieljen komfort, in da ustavit« neprijetno potenj« ki duh, Id nastaja iz tega, n atr esite v tvoj« čevlje in nogavic« Foot Powder (Severov Praiek za noge). Ta prašek pomaga, č« vas bole 1 vlago in drži vate komfortu. Dobite karju. Csna 26c noM, suši te nos« »uh« in v ga pri vatem lain ie davka. W. F SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Ne čakajte! Prostor na vseh boljših parni-kih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in ai prostor na njem za-arate. Mislite v naprej. NEW Y0RK-DUBR0VNIK-TRST. 17. avgusta — Argentina, 28. avgusta — Panoriia, 14. stfpt. — Pres. Wilson, 21. sept. — Belvedere. NEW YORK-HAVRE-CHERBOURG. 30. julija — La Payette, 31. julija — Aquitania, 5. avgusta — Mauretania, 6. avgusta — La Savoie, 14. avgusta — La Touraine, 14, avgusta — K. A. Victoria, 20 avgusta — La Lorraine Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede. POTNI LISTI:—Potnikom pre-skrbim potne liste in drugo, .kar rabijo za potovale. IZ STAREGA KRAJA. je do sedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal, potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Leo Zakrafšek 70—9th Ave., New York,N.Y. Začimbe, zeliiča in najraznovrst-nejša domača zdravila • . . katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po ■ brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. JUGOSLOVANOM ! IZ CHISHOLM A IN OKOLICE! __r " - Vsled udobnosti za potni-1 in stranke, ki hočejo po* večje svote denarja v ro domovino, sm6 uredili jfcvezo, da izdelujemo drafte \ ameriških dolarjih na Prvo Hrvatsko Štedionico. Ta banka ima več* svojih podružnic po celi Kranjski, Koroški in štajerski. Vendar se morajo drafti glasiti od $100.00 naprej. Pristojbina je zelo nizka. Nadejamo se da se bodo naši jugoslovanski prijatelji v obilni meri posluževali nakupa teh draftov. Poleg tega pošiljamo tudi denar v Jugoslavijo po dnevnih cenah. Ker smo v direktni zvezi, vam damo lahko bolj ugodno ceno, boljšo in hitrejšo postrežbo, kakoršno dobite drugod. Oglasite v naši- banki pri vasem domačinu (rojaku) J. Os-bolt-u, ki Vam bo dal vsa pojasnila, kako je najboljše poslati denar v Jugoslavijo. ! Ako ne morete sami priti, pišite nam v svojem lastnem jeziku. Banka odprta od 9 do 3. Ob sobotah zvečer tudi od! 7. do 8. ure. FIRST NATIONAL BANK, CHISHOLM, MINNESOTA za DUBROVNIK TRST, HAVRE in HAMBURG prodajemo p o ■■■■■imimimii n a j p o v ol jnenih cenah za najsigurneje brzoparnike. DOPREMAMO osebe iz starega kraja z malimi stroški in brez zavlačenja. POŠILJAMO denar v domovino, ter izdajemo Tf čeke na dolarje, ali krone, katere izplačujejo razni denarni zavodi v starem kraju. ZAVARUJEMO hiše proti požaru, osebe na življenje in ponesrečbe. JNAš ODVETNIŠKI in javni notarski oddelek prevzema tožbe, tirjatve, prevode, uknjižbe m vse v to stroko spadajoče posle tukaj in v domovini. PRODAJEMO hiše, lote ter farme pod ugodnimi pogoji. Za dobro postrežbo jamči.. JOHN A. LAJEVICH & CO. 1137 West 18th Street, Chicago. III. Phone: Canal 4116. IllligtilSISIiigiSISISiaiSlilSgligOSlillSSilS MATIJA. SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in Stari Kraj 5227 Butler St Pittsburgh, Pa. Sprejema Tožbe, dela Pooblastila, Kopne pofodbe. Pota« " Listo (PAŠOŠE) i Iztirim dolgove tukaj la t starem kraju. Izvriuje VSA r Notarsko stroko »padajofm dela le polnih 10 let aa istem mestu. Telefon: Canal 6027. FRANK GRILL'S D AIR1 V . •• , \ . Prva slov. hrvatska mlekarna 1818 W. 22. St. Chicago, HI.! Se priporoča aažim gospi dinjairt. Mleko razvažam nai dom. i Dr. Koleri! SLOVENSKI ZDRAVNIK 638 Pena Are., Pittsburgh, Pa. X Zastave, bander a, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, III. nr. Koler je najstarejši slovenski xdiwvnik, specialist v Pitts-burghu, ki ima 2 8-letno prakso v sdravljenjfl vseh moikih bolezni. Zastruplje n j • krvi zdravi t gla-sovitem 606, ki ga j« ixumei dr. prof. Erlich. Če imate mozolje ali menarčke po Mesu ali v «rlu, izpadanje las. bolečine v kosteh, pndite in izčistil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze. Vse moške bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehu-je zdravje, ne Čakajte, temveč r pridite in jaz vam ga bom zopet povrnil. Hydrosele ali vodno kilo ozdravim v 36.-urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri pučanju vode, ozdravim z gotovostjo. , Revmatizem, txganje, bolečine otekline, srbe«Qe, škrofle in druge kožne bolezni, ki nasta-J. nejo vsled nečiste krvi, ozdra-* vim v kratkem Času, da Vam ni potrebno ležati. Uradne ure: vsak dan od 8. ure ziutraj do 8. zvečer; v pet-9 kih od 8. zjutraj do 5. popol-dne; ob nedeljah od zjutraj do £ 2. popoldne. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje mnoiine denarja med ljudstvom delajo ipekulantje velike dobičke s onimi, ki jisa sredo na limanice. Nai denarni sSvod je zanesljiv in poznan med narodom po tvoj! uljudni in hitri postreibL Mi plačujeaao as hranila« uloge ki jih pripiftcuo k glavnici ako jih ne dvignete. Naia banka Js pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica federalnega rezervnega sistema. Pri poiiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni meietarji nastavljajo sedaj kronam visoke eene, ker se hočejo okoristiti s nevednostjo ljudstva. telite poslati BANKA EMIL KISS = vstanovljena 1898.—državno nadzorovana) pošilja denar hitro, zanesljivo in pod jamstvom na vse kraje po najnižji dnevni knrzni ceni in je ena prvih bank, ki je dosegla izplačilo vseh Vaših pošiljatev v stari domovini. — Izdaja bančne nakaznice, (Drafts) in pošilja hranilne vloge na vse zanesljive denarne zavode v domovini. _____ « Hi JI lil Sprejema hranilne vloge, plačuje 4% obresti ter izplačuje vloge brez odpovedi. Kupuje, prodaja in menjuje denar po najnižji dnevni borzni ceni. Izvršuje točno, vestno in najceneje vse pravne in notarske zadeve. Prodaja "iifkarte" za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah in Vam zamore urediti vse potrebno, da dobite svojce iz stare domovine v Ameriko. TAKOJ zaana prostor, ker s tem si prihrani nepotrebnega čakanja in stroškov. Za sedaj zamorete dobiti prostore na sledečih ladjah: TRST. 1. NEW YORK—DUBROVNIK— "CRETIC" 21. julija ......................... "PRESIDENT WILSON" 27. julija ............. "GIUSEPPE VERDI" 27. julija .......*....... "ITALIA" 31. julija ......................... "PATRIA" 7. avgusta ....................... "DUCA D' ABRUZZ1" 12. avgusta ............ "ARGENTINA" 12. avgusta ................... "ROMA" 31. avgusta........................ "PROVIDENCE" 1. septembra'................. "PRESIDENT WILSON" 14. septembra ......... "BELVIDERE" 2}. septembra ................. 2. NEW YORK—HAVRE "LAFAYETTE" 30. Julija .................... "LA SAVOIE" 8. avgusta ................... "LA TOURRAINE" 14. avgusta .............. "ROCHAMBEAU" 21. avgusta ................ "LAFAYETTE" 27. avgusta 98.50 130.00 9&.50 105.00 91.00 93.00 12S.OO 91.00 . .91.00 130.00 125.00 . 76.50 . 7 6.50 . 74.50 . 78.50 . 76-50 "LA SAVOIE" 3. septembra ...........................:......76.50 Pri navedenih cenah je državni davek vi tet. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na staro in priznanja vredno tvrdko EMIL KISS, BANKER T 33 Second Ave., vogal 8. St., New York, N. Y. Povpraiajte naa za nasvet in cene, ks domovino! Ako imate donia Liberty Bund*, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili brezplačno. Poelopje, kjer so naii iradi, je nafta laatnina. Odprto vsak dan izven aedelj in praznikov od 9. dop. do s. pop. , THE JOLIET NATIONAL BANK ' • JOLIET. ILLINOIS kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00