poštnina plačana v gotovini. Cena 2 din 2oth Century Fox Tyrone Power Iz fiiiri lov POTOVANJE NA KONEC SVETA Bavaria CAR OGNJENE ZEMLJE si leto za letom izbirajo iste prostore, kjer se plode in vzgajajo svojo mladež. Med otočjem Ognjene zemlje odkriva ladja .skrite prelive in zalive očarljive lepote, ki se zde kakor pozorišča daljnih nordij¬ skih pravljic, ko obliva mirno 1 gladino zaliva opoldansko sonce in se razpirajo snežne gore po ozadju oblačnega neba. Tako pomeni potovanje med prelivi Ognjene zemlje in Patagonije potovanje na konec sveta., kjer je ostala zemlja, ka¬ kor je bila od nekdaj in kamor doslej še niso zašli ljudje. Dr. B. BAVARIA FILMI V INOZEMSTVU V poslednjem času SO' od filmov pro¬ dukcije družbe »Bavaria« tekli v inozem¬ stvu: V Holandiji »Skok čez ojnice«, v Švici »Zmota srca« in »Marguerite : 3«, na Švedskem »Osvobojene roke« in na Dan¬ skem »Marguerite : 3«. Nadaljna oddaja produkcije je zagotov¬ ljena za Jugoslavijo, Holandsko, Dansko, Švico; Francijo in Belgijo. ★ Mimo vlaka zdrvi letalo. Trije Škoti se peljejo v oddelku. Prvi razred. Blazine. Ogledala. »Letanje ima še lepo bodočnost,« pravi prvi Škot. »Kmalu bomo vsi leteli.« »Tako?« pravi drugi. »Ali imata tudi vidva vozni listek tretjega razreda?« Kulturni film Bavarie »Iz Patagonije na Ognjeno zemljo«. Potovanje v Patagonijo in Ognjeno zemljo pomeni slovo od obljudenega sve- la — brezkončno samoto in doživetje ve¬ ličastne pokrajine, kamor je komaj kdaj stopila noga kakega človeka. Prelepo skalno gorovje po svoji divjosti še prekaša evropske Dolomite; divje ne¬ ukročene gorske reke in ogromni ledeni¬ ki, ki so obdani z zelenimi bregovi, se spuščajo v morje. Čeprav leži dežela na zemljepisni širini Srednje Evrope, vlada tam izrecno ant¬ arktično podnebje. Mrzli Humboltov tok ustvarja stalen mraz in neprestani zahod¬ ni vetrovi prinašajo izmenoma dež in sneg. Čisto drugače kakor pri nas je tam, kadar je jasno nebo. Mesece in mesece lahko zaman poseda filmski operater v taborišču in čaka na sonce, kakor bi sicer čakal na kako prav redko zver. Kadar se odgrne vrh Monte Sarmiento ali Monte Buckland, je to nekaj veličastvenega, a obenem redkega, kakor sončni mrk. Tu pa tam je videti ob samotni obali jate pingvinov, ki pozdravijo ladjo z ve¬ likim vreščanjem. Na malih otokih Ma¬ gellanove ceste bivajo številni tjulnji, ki Bavaria RAZSEŽNA GORSKA SKUPINA CERRO PAINE NA PATAGONIJI »FILM«, OKTOBER 1940 ŠT. 15. Tol) is Komtesa Eugenija nečakinja grofa Schinzberga, ki je navdala Mozarta s čarom, da je končal finale svoje nove opere. Predstavlja jo Heli Finkenzeller v filmu »Serenada«, ki je posnet po Morickejevi mojstrski noveli »Mozart na potovanja v Prago«. Režija je Heini- sclicva »Krambambuli« Bavaria Sepp Rist kot lovec Raunegger in njegov novi pomočnik Krambambuli Bavaria-film po istoimenski noveli M. v, Gbner-Eschenbach, z drugim naslovom »Zgodba nekega psa«. Od legla mladih psov se izgubi eden v svet in je po rajdi pustolovščin, ki so mn pokazale pisano življenje, najdeno po po¬ tepuhu Thomasu AVerndlu. Ta mu je v/,del ime K r a m b a m buli in ga vzel seboj na svoja brezciljna potovanja. Po dolgem tavanju vsepovsod, ko je Kram¬ bambuli počasi zrasel, je Thomas našel zavetje in delo na domu vdove S o n li¬ le i t n e r i c e. Med njim in njeno hčerko Ano, zaobljubljeno lovcu Barthlu Ra u - neggerju, se razprede tiha ljubezen, a kmalu tudi konča, ko se Thomas opije in nato težko razžali Ano. Razdražen zapusti dom in se znova poda v gostilno, kjer se radi svojega psa zaplete v prepir s fanti in v nastalem pretepu nekoga težko rani z nožem. Radi tega ga odvedejo v zapor. Svojega psa, od katerega se loči s tež¬ kim srcem, da bivšemu pismonoši Holz- a p f 1 u , ki je brat Sonnleitnerice. Ana se poroči z lovcem in vzame psa s seboj v lovsko hišo, čeprav" ga njen mož skraja sovraži, ker ga opominja na Thomasa, nekdanjega ljubimca njegove žene. Po¬ časi vendar opazi dobre lastnosti bistre živali in jo napravi za svojega lovskega pomočnika. Seveda je. s tein potešil vse spomine na preteklost in je dal psu tudi drugo ime. Nekdanji Krambambuli se na¬ vadi na svojega novega gospodarju in zdi se, tla je pozabil na nekdan jega lastnika. Thomas prestaja svojo kazen v ječi. ■Njegova neukrotljiva želja po svobodi in maščevanju ga spravi na pustolovski beg iz’zapora. Ko še isto noč poišče llolz- apfla in ga prosi za nekaj denarja, izve, da se je Ana poročila z lovcem in da jo Krambambuli postal dober, na lovca na¬ vezan pes. Zagrenjen se Thomas odreče obeh. V mestu se spozna na predmestnem zabavišču z. natakarico Kati. ljubko, a malo lahko deklico, ki jo radi njene ve¬ like strelske spretnosti na strelišču vsi 2 občudujejo. Vzame ga seboj kot Stephana Morda, kako L- se jjiše zdaj, v svoje sta¬ novanje; ker se kljub svojemu pogumu le zmerom čuti zasledovanega. Naslednje jutro ga pregovori, ko ji je postal poslu¬ šen — za divji lov. Thomas zapade ti na¬ meri tem laže, ker bi mogel s tem delati osovraženemu lovcu neprilike v njegovem lovišču in ga morda nekoč tudi samega srečati. Pri večno žejnem puškarju Zirblu, ki zna dobro porabiti njegovo mirno roko za nastreljevanje pušk, najde zavetje. Pri tem poslu mu je lahko za puško, ki jo rabi za svoje temno počenjanje. V tihi za¬ kon lovca je zašel nemir. Ana je zvedela za drzni Thomasov beg iz kaznilnice in tudi za to, da se gotovo potika nekje v bližini, kajti lovec sledi v svojem revirju divjega lovca. Nekoč naleti Ana v svoje brezmejno presenečenje Thomasa pri puškarju, ko prinese puško svojega moža v popravilo. Roti ga, naj odide odtod in mu končno za¬ grozi, ko zve za njegove maščevalne na¬ mene. da ga naznani. To dozdevno od¬ vrne Thomasa in obljubi ji. da se ne bo več. bližal. Srečna se vrne Ana domov, ko misli, da je odvrnila nevarnost od svojega moža, toda kmalu spozna, da se je varala. Na lovskem nožu, najdenem po lovcu v revirju, uvidi, da je Thomas oni divji lo¬ vec, ki ga njen mož neprestano zasleduje. Na vsak način hoče prepričati njuno usod¬ no srečanje in javi Thomasa žandarjem. Vendar prepozno, Thomasa ne najdejo več pri puškarju. V gorskem gozdu naletita Barthel in Thomas drug na drugega in ob tem spo¬ zna pes svojega nekdanjega gospodarja. Lovec ga kliče nazaj, toda zaman; pes se utrga in ob sunku se sproži lovčeva pu¬ ška v Thomasa in ga usmrti. Krambambuli žalostno tava okrog, do¬ kler ne pogine na grobu svojega nekda¬ njega gospodarja in tako s smrtjo zape¬ čati svojo zvestobo. V nemški literaturi je med ženskami Marie von Ebner-Eschenbach, avtorica novele »Krambambuli« v prvi vrsti. Rojena grofica Dubsky: 13. septem¬ bra 1830 v Zdislavicah na Moravskem, umrla (2. marca 1916 na Dunaju. Bila je prva častna doktorica dunajske uni¬ verze. Med vsemi njenimi deli je naj¬ priljubljenejša novela — zgodba neke¬ ga psa, katero je zdaj podjetje Bava- ria-Filmkunst posnelo na zvočni trak. Režijo je prevzel Karl Kostlin, glasbo Willi Schinidt-Gentner, zgradbe Julius v. Borsodv. Operater Hans Schneeber- ger. V glavnih vlogah: Viktoria v. Bal- lasko, Sepp Rist, Paula Pfluger, Rudolf Prack, Eduard Kock, Karl Straup in Elise Aulinger. Jra James, maščevalec za farmerjem storjene krivice Ko se je D. E. Zanuck, šef Foxove pro¬ dukcije, odločil oživeti na platnu najpo¬ pularnejšo osebnost v nedavni preteklosti Amerike, je vse kazalo na legendarnega junaka in maščevalca Jesse Jamesa. Režiser Henrv King je doslej pokazal svoje sposobnosti v filmih »Chicago« in »Ritem strasti« (Alex. Ragtime Band), pa je potreboval dve polni leti, preden je mogel zbrati in urediti številne knjige in članke, ki so govorili o življenju in delih junaka nekdanje dobe brez zakonov in pravice. Posebno paž.njo je posvetil časo¬ pisnim člankom iz tistega časa in slavni Pinkertonov detektivski urad je dal na razpolago svoj tajni arhiv, v katerem so našli mnoge neznane podatke, študije in raziskovanja popularnega Mr. Pinkertona. Rezultati so v vsem potrdili legendo; živ¬ ljenje Je.sse Jamesa je bilo tako nena¬ vadno, da je dajalo najzanimivejšo in naj¬ lepšo temo, kar si jih je kdaj osvojil film. Hote najti pokrajino, kjer bi zvrteli zu¬ nanje snetke, se je podal režiser King z letalom na polet čez gorovje Ozarks. Pre- B;vvaria AN N A SONNLEITNER v filmu »Krambambuli«, ki jo igra Viktoria v. Ballasko 3 tleli v tem gorovju so nekoč krili v svo¬ jem nedostopnem območju Jesse Jamesu in njegove ljudi. Odtod je ta opevani le¬ gendarni junak pohajal na svoja mašče- valska pota, pred katerimi so trepetali vsi oholi in nepravični. Mesec dni kasneje so dopotovali v Pi- neville: Tvrone Pouer. Nancv ICelIy, klen- ry Fonda in Randolph Scott in so prese¬ nečeni obstali pred tisoči obiskovalcev, ki so se zgrnili z, vseh strani Amerike, da bi prisostvovali snemanju filma o najpopu¬ larnejšem Američanu šestdesetih let pre¬ teklega stoletja. Vse mestece je zapadlo v veliko vzne¬ mirjenost. Množica delavcev, elektrikov. monterjev in filmskih strokovnjakov je preplavila kraj. Seveda je v tem burnem vrtincu bilo dovolj zaslužka tudi za do¬ mačine. Pineville je neznatno, toda iz¬ redno čisto mestece. Župan je bil nena¬ vadno prijazen, posebno pa ponosen na novo asfaltirane ulice in presrečen, da je prav njegovemu kraju pripadla čast, biti ozadje tega filma. Vse drugačno je bilo njegovo razpolo¬ ženje naslednjega dne. Vseh štiri in dvaj¬ set ur je presedel na stolu in preplašeno gledal ter stresal z glavo. Kaj se je zgo¬ dilo? — Delavci so po navodilih režiserja navozili na snažne ulice cele kupe peska, kamenja in zemlje, ter vse povrh še po- Bavaria »V SENCI GORE« učitelj igra na gosli in vsa mladina poje z njim. Prizor iz novega filma Bavaria POSLEDNJI DIM Hanns Schulz kot hišni sluga Avgust v filmu »Sedmi mladenič« liii z vodo in vzorno čisto mestece je bilo zjutraj v blatu in kamenju, prav tako, ka¬ kor ga je predpisoval scenario. Dva dni po prihodu glavnih igralcev se je pričelo snemanje. Sprva se je zdelo, da bodo neštevilni radovedneži in domači ljudje ovirali delo. Tako je tudi bilo, do¬ kler ni režiser po megafonu improviziral lep nagovor in opozoril ljudi na težkoče, ki mu jih ustvarjajo s svojini ponaša¬ njem. Občutljivi mikrofoni so zabeležili vse: vsak šepet in modre »strokovne: pripombe. Tako ne gre! Res. množica ni hotela, da bi ovirala delo in je potem po¬ kazala izredno disciplino, pomagala jo igralcem in tehničnemu osebju ob vsaki priliki. Po mesecu dni napornega dela se je vsa odprava vrnila v Hollywood. Tam ji' trpelo še nekaj tednov, dokler ni bil film dokončno urejen. Mali romantični Pineville je čez noč spl-t zapadel v svoje sanjam podobno življenje. Toda bivanje dela Ilollvvvooda med njimi jim je ostalo v. neizbrisnem spominu. Zvečer so sedali meščani na klopi pred svojimi domovi in si pripove¬ dovali potekle doživljaje in iz mraka ji' prihajala melodija pesmi, ki je govorila o Jesse Jamesu, ki se je boril osamljen, obdan le z malo tropo zvestih, za pravice zatiranih ljudi... 4 Bavaria ANNELIESE UHLIG v filmu »Golovin je v mestu«, kjer igra vlogo Madeleiue Vznemirjenje radi nekega gospoda Golovina Verjamete, da Golovin resnično živi? Seveda; danes opoldne so ga videli v ho¬ telu Metropol, ko je obedoval češpljeve cmoke; saj veste, da jih je zmerom tako rad jedel. Pomota je povsem izključena. —Toda, tu mora hiti vmes zamenjava, mrtvi se ne vračajo iz grobov. Saj ste videli dragi venec z lilijami, ta je bil od senatorja Rada. In Madeleiue, kaj že ve? Vse leto je žalovala za njim, zdaj pa je zaročena z dr. Kablinskim; to bo strašen škandal! Škandal ho tako in tako, denar bo treba vrniti vsem, katere je spravil obenj. Torej »Golovin je v mestu...« Družba Buvaria-Film je pravkar kon¬ čala snetke za film z Leom Slezakom. Oskarjem Simo. Anneliese Uiilig in dru¬ gimi igralci. Film ima naslov »Golovin je v mestu . Zanimivo dejanje se odmotava v izmišljenem mestu Boguslavi. kjer se zapletejo v tok dogajanj: senator Rado, dr. Aleksander Kablinski, urednik Dušek, župan Ju ranic (Leo Sleznk!) in še cela vrsta ljudi s slovanskimi in madžarskimi imeni. V ozadju dogajanja je velikopo¬ tezna zavarovalna goljufija, združena z važnim vprašanjem, ali je neki zagonetni gospod Golovin še živ ali ne. Ves film je žgoča satira na koruinpirano in omejeno malomeščansko družbo. Film so snemali v praških ateljejih in zdi se, tla cika na slovaške razmere. ★ BAVARIA FILMI NA FILMSKEM UMETNIŠKEM TEDNU V BENETKAH V času od 1.—8. septembra je bila v Be¬ netkah toletna nemško-itali janska film¬ ska razstava. Med nemškimi filmi so bili predvajani od Bavarie en večji film in trije kulturni filmi. Predvsem je vzbudil pozornost film »Befreite Hancle« z Brigitto llornev, Olgo Čehovo, Evvaldom Balser- jem, Carl Raddatzom in Paulom Dahlke v glavnih vlogah. Ta film je režiral Hans Schvveikart, on in Brigitta llornev sta predvajanju tudi osebno prisostvovala. Vsi ti filmi so bili že v Nemčiji ozna¬ čeni za visoko umetniško ter državno- poiitično vredne; taista ocena jim je bila priznana od razsodišča razstave. Pri nas tega filma ne bomo videli, pač pa gotovo enega kulturnih filmov, ta je »Velikonoč¬ na smuška tura v Tirolah«. Bavaria NEKAJ NOVEGA! Tako se zabava visoka družba v filmu »Golovin je v mestu« 5 NOVI ZVEZDNIKI RISANEGA Eli.MA 20th Centurv Fox je v novi produkciji zelo uspelih risanih filmov, ki so predva¬ jani pod imenom Terrv-Toones, ustvaril nove pojave. Med najuspelejšimi je vse¬ kakor mali, črni racak Pandi, ki s svojimi pustolovščinami zmerom izziva salve sme¬ ha. Gosak Gandi, pes Canipek, maček Manili so ostali zvezdniki teh zelo pri¬ ljubljenih filmov. FILMSKI IGRALCI BREZ ŠMINKE Ob snemanju velikega socialnega filma Plodovi mržnje« je režiser John Ford odredil, da noben igralec ne sme uporab¬ ljati ne šminke in ne pudra. Ford je s tem hotel izločiti iz filma \ sak »fabrici- rani naturalizem«. Ta njegova odločitev je zelo odjeknila v strokovnih krogih filmske metropole. To je prvi primer, da v tako velikem filmu nastopajo umetniki prav taki, kakor so v svojem zasebnem življenju.. »BOBNI VZDOLŽ MOHAAVKA« Irski igralec Arthur Schields se je po telegrafu dogovarjal s šefom Foxove pro¬ dukcije Zanuckom za vlogo pastorja v ve¬ likem tehnikolor-filmu »Bobni vzdolž Mo- havvka«.. — Ko sta se sporazumela, je Schields odpotoval z letalom Yankee Clip¬ per iz Lisabone na Portugalskem v Nevv- Vork in od tam v llollvvvood in takoj sto¬ pil pred filmsko kamero. V tem filmu je ta znameniti igralec podal svojo najboljšo kreacijo kot junaški pastor hrabrih na¬ seljencev legendarne doline reke Mn- havvk, ki je bila pozorišče krvavih bojev med naseljenci in divjimi indijanskimi plemeni. V ostalih glavnih vlogah Clau- dette Colbert in llenrv Fonda. SONJA II ENI E SE JE POROČILA Sonja Ilenie, nekdanja svetovna prva. kinja v drsanju, se je nedavno poročila z znanim ameriškim športnikom Danimi Toppingom. Poročenca sta po poroki od¬ potovala na medene tedne na Aljasko, kjer sta hotela preživeti nekaj nemotenih dni daleč od velemestnega hrupa. Žal so jima Sonjine obveznosti napram 20th Cen¬ turv Foxu skrajšale medene tedne na kratkih 14 dni. Na spodnji Friedrichstrasse, v stari filmski četrti Berlina, visoko zgoraj v četrtem nadstropju s prostim razgledom čez strehe velemesta, si je Hans lleld. stvarilec barvnega trikfilma »Bavarie« uredil atelje. V tesni izbici je od ranega jutra do pozne noči na delu devet oseb in ustvarjajo po idejah tega mladostnega umetnika. Vsekakor po načelu: v slogi je moč, kakršen naslov ima tudi film. To je pravljica iz življenja živali, napisana po Hansu Heldu samem, po njem risana in kolorirana. Trak je dolg okrog 400 m in bo tekel četrt ure. Zanj je bilo treba vsega skupaj 28.000 filmskih slikic. Ta število je precej neenakomerno podeljeno po posameznih prizorih. V enem prizoru sta samo dve slikici, dočim je bilo za dru¬ gega potreba 8000 slikic. Najdaljša scena v filmu meri 30. metrov. Toda kako nastaja risani film v posa¬ meznostih? »Najprej,« tako pove mojster lleld, »je treba napraviti osnovno skico cele scene. To je potem izdelati v glavnih podrob¬ nostih. kjer je skrajno paziti na preciz¬ nost dela in enakost risarskega sloga. Posamezne faze gibanja narišemo s sv in¬ čnikom na papir, tako da so pravilno postavljene v danem prostoru. Risbe s svinčnikom dobe potem koloristinje — za¬ poslujem jih šest, ki kopirajo risbe s tu¬ šem na male celuloidpe ploščice in obar¬ vajo posamezne ploskvice med potezami z barvo.« Sestavo barv določa Hans lleld sam. ki tudi sam meša barve, da je tako zago¬ tovljena popolna enakost. Izdelane barvu- Tiavaria Gozdne živali so zmagoslavno končale bitko proti roparici lisici. Iz barvnega risanega filma »V slogi je moč« 6 ste faze polo/.e potem iui odgovarjajoče ozadje — risba tega je spet mala moj¬ strovina — in filmska kamera posnema sliko za sliko po Gasparcolor-postopku. To je negotovo in naporno delo, ker je treba vsako sliko po trikrat fotografirati: rdeče, modro in zeleno. 2oth Centiuv Fox WARNER BAXTER »simpatični gosposki potepuh«, kakor ga nnzivajo v Hollywoodu, igra v novem velefilmn »Gentleman potepuh«. Do zdaj so porabljali predvsem žareče barvne odtenke,« nam pojasnjuje Hans lleld, »n jaz sem se odločil za nežne akvarelne barve in to z dobro premišljeno namero. Potrebno je 24 slik v sekundi: pri počasnejšem teku sc premikajo slike po¬ časnejše in je radi tega treba znatno več slik.« Ozadja in panorame riše umetnik sam. te ostanejo nespremenjene. Rezanja fil¬ ma. odnosno prirejanja, kakor je to obi¬ čajno pri normalnem filmu, tu ni. kakor jo posneto, tako tudi ostane. Delo na takem traku, kakor je »V slogi je moč . traja okrog pet mesecev, vključ¬ no izdelavo rokopisa in ozvočenje. Tonski snetki so pri trikfilmu nekaj posebnega. Treba se je varovati preveč realističnih zvokov, če naj bo ohranjen pravljični značaj dela. Radi tega Hans lleld tudi ni dal živalim govoriti z. jasnim človeškim glasom, temveč je njihov govor sestavljen iz zabrisanih besed. To je \ glavnih potezah ves nastanek risanega' barvnega trikfilmu Bavarie«. Hermann Jokisch film po romanu ameriškega pisatelja Louisa Bromfielda I ri leta so trajale priprave za snema¬ nje, tri milijone dolarjev je potrošila Fo- xova družba za filmska trak po romanu ameriškega pisatelja Louisa Bromfielda ■Itains čarne«. O tem grandijoznem fil¬ mu. ki s svojimi umetniškimi osnovami ih tehnično dovršenostjo nadkriljuje mnoga d ozd a j ustvarjena filmska dela, je nastala pred snemanjem ostra diskusija v ame¬ riškem časopisju. Na prve vesti o odkupu pravice filmanja po Darrvl F. Zanucku, šefu Foxove produkcije — so prodrli gla¬ sovi. da je nemogoče prenesti vse to v film. kar je mojstrsko pero Louisa Brom¬ fielda tako genijalno opisalo. /anuck je povabil Bromfielda, živečega poslednja leta v Franciji, naj pride v Hollywood in osebno sodeluje pri prede¬ lavi svojega romana za film in tudi priso¬ stvuje snemanju. V razkošnem okviru moderne Indije, se razvija dejanje filma v trenutke bujnega življenja in nas spravlja v zanos ob ekso¬ tičnih lepotah te bajeslovne zemlje ma¬ haradž. Ob drugih prizorih omahujemo pred strašnim besnenjem prirode, ki s potresi in poplavami uničuje vse kar je ustvaril človek. 2oth Cenlurv Kok SONJA HENIE in TVRONE POWER v glasbenem filmu »Druga violina«. Pred tem eksotičnim ozadjem je nastala velika ljubezen., vsa prepričevalna prav v strašnih trenutkih naravnih katastrof. 7 V STARI PRAGI Bava Amieliese Uhlig in Carl Raddatz, glavna igralca v filmu »Golovin je v mestu« Osebnosti Bromfieldovega romana se jasno odražajo pred očmi gledalcev in oživljajo značaje, človeške slabosti in strasti vse v ogromnem vrvežu množice, s katero je režiser Clarence Brown ustva¬ ril nepozabne prizore. V filmu sodelujejo T.vrone Power, na¬ slednik starega ranžipurskega maharadže kot mladi indijski zdravnik in major Salti: potem lepa in mistična Myrna Loy kot amoralna Lady Esketh, neutešljiva v lovu za moškimi: George Brent — Tom Ran- some, človek, ki mu je življenje nudilo že toliko lepot, da ne najde nič več zani¬ mivega v njem — dokler ne spozna pre¬ prostost in svežino Kern Simon, Brende Joyce... , IIANS ALBERS )E NAVDUŠEN ZA NOGOMET Hans Albers, ki zdaj igra za družbo Bavaria glavno vlogo v filmu "Carl Pe- ters«, si kot navdušen športnik ogleda vsako večjo nogometno tekmo. Deset mi¬ nut po začetku dvoboja Rim : Miinclieu prihiti nek zapoznelec, se postavi tik Al- bersa in ga napeto vpraša: Oprostite, kakšen je že rezultat?« Albers radevolje odgovori 0:0. in žanje nepričakovano novo vprašanje: ■Za koga? « Filmska literatura Ufe Delovanje filmske družbe Ufe ni ome¬ jeno le na izdelovanje filmov, ampak družba vzdržuje \ Berlinu poseben film¬ ski muzej, ki prikazuje ves razvoj filma. Poleg tega pa izdaja tudi spise, ki obde¬ lujejo eno ali drugo polje danes izredno razvite filmske vede. Priročna zbirka pod naslovom El I ..VI SC IIA E FEN, EI LVl K() R - SCIIUNG« je namenjena laiku, ki bi sc rad poučil o tem ali onem problemu kine¬ matografije. Kot drugi zvezek te zbirke je izšla pred kratkim izpod peresa dr. Tranba razpra¬ vica: Ko se je začelo s filma- n j e ra. Je to nekakšna zgodovina začet¬ kov tehnike filmanja, opremljena z mno¬ gimi lepimi slikami raznih aparatur in pripomočkov za filmanje, ki so jih upo¬ rabljali približno do leta 1900. Vsi nasli¬ kani predmeti so razstavljeni v že ome¬ njenem muzeju. Na idejo, da se da s po¬ močjo več zaporednih fotografij analizi¬ rati gibanje, so prvi prišli Francozi. Več izumiteljev je hotelo skonstruirati aparat, s katerim bi lahko, posneli faze gibanja, vendar dolgo niso prišli do pravili rezul¬ tatov: poskušali so s pomočjo vrtečih se objektivov, snemali so na vrteče se plošče. Efekt prvih poskusov so bile slike na pa¬ pirju. ki za projekcijo v današnjem smi¬ slu sploh niso bile primerne, gledalci so 2otli Centurv l'o\ »PESEM DIVJEGA ZAPADA« Jane VVithers in Gene Autrey. 8 jih gledali skozi špranjo, za katero so se vrtele, oziroma premikale slike, ki so bile narejene na papirju. Prva dva, ki sta po¬ kazala tekoče slike v projekciji, sta bila brata Lumiere v Parizu 1. 1895. Tu so bili predvajani že filmi, dolgi po 16 do 17 m, predstavljali so razburkano morje, življe¬ nje na ulici itd. Tudi Edison se je mnogo pečal s kinematografijo. Pri tem mu je pomagal znani fabrikant Kodakovih izdel¬ kov Eastman, ki je v svoji tovarni od I. 1884. izdeloval negativni materijal na pregibne liste iz celuloida — današnje filme. Seveda so bile vse te naprave v primeri z današnjim filmom dokaj po¬ manjkljive, saj se je kinematografija raz¬ vila šele v našem stoletju. ★ DOBER PREDLOG Ludviga Schmitza, igralca ene glavnih vlog v novem Tobis-Cinema filmu »Zadnja runda«, so že jezila neprestana vprašanja, če sta si s priljubljeno filmsko umetnico Svbillo Schmitz. kaj v rodu. — Predlagal sem spoštovani tovarišici — je nedavno izjavil ta priljubljeni komik — naj si dava natisniti vsak po 100.000 kartic, da jih bova delila vpraševalcem o najinem sorodstvu. Na mojih karticah bi stalo: Žal. nisem sorodnik Siby 11e Schmitz — na njenih pa: Ne, Ludvig Schmitz hva¬ la Bogu, ni z, menoj prav nič v rodu! Bavaria GOSPODIČNA BARNHELMSKA Kšitlie Gold v istoimenskem filmu po Lessingovem delu 20th Century Fox-Film je dol v promet 24 skrbno izbranih fil¬ mov iz skupne produkcije 60 filmov v sezoni 1940/41. Sen Indije: Tvrone Pover, Myrna Lov, George Brent, Brenda Joyce, M . Upen- skaja. Modra ptica: Shirley Tempi e, Jolumv Russel, Spring Byington. Bobni vzdolž Mohavka: Ileury Fonda, Clau-dette Colbert. Hollywood Cavalcade: Aliče Faye, Don Ameche in številni komiki še iz dobe nemega filma. Melodija reke: Don Ameche, Al Jolson. Andrea Leads. Mar.yland: Brenda Joyce, John Payne, Marjorie Weaver, Andrea Leads. Stanley in Livingstone: Spencer Tracy, Nancv Kellv, Richard Greene. Tanja Vronska: Vera Zorina, Richard Gre¬ ene, Eric.h v. Stroheim, Peter Lorre. Lilian Russel: Aliče Faye, Henry Fonda, Don Ameche, Leo Carrillo. Marsikaj se dogaja v noči: Sonja llcnie, Ray Milland, M. Moskovič. Standust: Linda Danieli, John Payne, Mu¬ rv Tlealv. Ples z vragom: Tyrone Pover. Dorothv Lamour. Edvard Arnold. Plodovi mržnje: Henry Fonda, Doniš Bovdon, John Carradine. Željna ljubezni: Tvrone Pover, Linda Danieli, Binnie Barnes. Frivolna dekleta: Lynn Bari, Robert Lowrey, Jean Davis, Elise Knox. Pesem divjega zapada: Jane'Withers, Ge¬ ne Autrey. Marjorie Weawer. Zvesti tovariši: Jane Withers, Arlen \Vhe- lan, Richard Bond. Vragoljanka: Jane Withers, Joe Brovn jun., CJiff Edvards. Little Old New-York: Richard Greene, Aliče Fave, Fred Me Murrav, Brenda Joyce. Viva Cisco Kid: Cesar Romero, Jean Ro- gers, Chris-Pin Martin. Bandit kavalir: Cesar Romero, Marjorie Weawer, Virginia Fieltl. Krona kraljice iz Sabe: Peter Lorre. Jo¬ seph Schildkraut, Lionel Atvill. Virgi¬ nia Field. Sabotaža v Panamskem kanalu: Sidnev Toler. Jean Rogers. Kane Richmond. Žrtve Zodiaka: Sidncy Toler. Cesar Ro¬ mero, Pauline Moore. * MED HAMBURGOM IN HAITI J EM je naslov novega Ufinegu filma, ki ga snemajo na Babelsbergu v režiji Ericlia VVaschneeka. V glavnih vlogah so: Gustav Knuth, Gisela Ulilen, Gretlie Weiser, Wi11 Dolini. Rutli Eveller. Walter Franck in Albert Florath. Glasba je Eisbrennerjeva. 9 Vesti letro-GoldwyiiHlayer MICKEY ROONEY najpopularnejši filmski zvezdnik Amerike Mickey Rooney je danes gotovo najpo¬ pularnejši mladinski filmski zvezdnik. To ugotovitev povsem potrjuje anketa neke¬ ga ameriškega strokovnega časopisa, ki je svojim čitateljem, kakor tudi lastni¬ kom kinov zastavil vprašanje, — koga najrajši vidijo na platnu, odnosno kateri filmski igralec jim prinaša največje bla¬ gajniške uspehe. V ti anketi se je poka¬ zalo, da je Mickey Rooney prvi na listi «money-makersov« v Ameriki. To je goto¬ vo veliko priznanje, ko je z dolgo rajdo svojih filmov prepričal ves svet o svojih umetniških in igralskih sposobnostih. V prvi vrsti so to njegove neposnemljive stvaritve Andyja Hardvja v filmih pri¬ ljubljene »Rodbine Hardv«, potem v fil¬ mih »Veseli potepuhi« in »Bezprizorni«, v katerem tudi dovršena igra Spencer Tracyja ni mogla zasenčiti hudožestveni- ške igre Mickev Rooneva. Mickey je začel svojo igralsko knrijero že v prvem letu svojega življenja. Odtlej je njegova pot do današnje filmske slave posuta z vsakovrstnimi tegobami življenja in uspehi na odru. Zdaj je Mickev Rooney med prvimi zvezdniki Hollywooda. Po uspehih, dose¬ ženih v filmih »Rodbine Hardv« so mu dajali vse težje in težje vloge, med temi tudi dosti karakternih, ki že od odraslega umetnika zahtevajo naj večjo koncentri¬ ran ost in razvoj vseli sposobnosti. Taka je bila tudi vloga legendarnega Mark IVainovega junaka llucklebsrrv Kinna in nepozabna udejstvitev v filmu »Bezpri¬ zorni«. V novi filmski sezoni ga bomo videli v dveh delih o »Rodbini Hardv« in sicer v glasbenem filmu »Vek ^Radosti obenem z Judy Garland in v filmu o življenju velikega izumitelja T. A. Edi¬ sona. JEANETTE MAC DONALD IN EDDY NELSON sta za novo filmsko sezono kreirala dva velika glasbena filma, kjer nastopata skupaj. To sta »Melodija hrepenenja« in »Ti si moj angel«. Prvi film je režiral Robert Z. Leonard. drugega slavni W. S. Van Dyck II. — Produkcija je Metro— GoIdwyn—Maver. VIVIEN LEIH H IN ROBERT TAVLOR sta romantični ljubavni par v velikem Metro-filmu »Zatemnjeni London«, ki je s svojo vsebino izredno aktualen. Vivien Leigli je po senzacionalnem uspehu v svojem prvem nastopu s Clarkom Gable znova podala dokaz svojih neizčrpnih umetniških sposobnosti. Zdaj bo nastopila drugič z Robertom Tavlorjem: prvič sta se srečala v filmu »Ljubimec Oxforda«. 2otli Centuiy Fon »TRIJE MUŠKETIRJI« llona Massey madžarska operna pevka osvaja Hollywood. Težko je. najti pot v Hollywood. Nešteti znani in priznani evropski umetniki so to zaman poskušali. Ilollvvood je božja pot, kamor hodijo vsi zvezdniki sveta, kajti iz hollvvoodskih ateljejev je najbližje do svetovne slave. Kako si je mogla llona Massey, ki so jo tovarišice v šoli klicale »Grda IIuš«, osvo¬ jiti filmsko metropolo? llona Massev je ena redkih evropskih umetnikov, ki so danes zvezdniki Holly- vooda. Pot do tega ni bila lahka, še manj pa nagla. Treba je bilo dosti truda in še v eč samo pr ema go v a n j n. llona Massev je dete vojne. Njeni starši so izmed malih ljudi v madžarski pokra¬ jini. llona je že kot otrok ljubila glasbo. Po vojni je bila z drugimi otroki poslana na Nizozemsko za nekaj mesecev, da bi si opomogla od vsega slabega v vojni. Vrnila 10 se je čez pol leta. Njena rodbina se je medtem preselila v Budimpešto. Iz šole je šla llona v uk v neki krojaški salon, toda od svojih neznatnih dohodkov si je še odtrgovala toliko, da se je mogla učiti petja in je pozneje dobila nameščenje v zboru budimpeštanskega gledališča. Od tam je odšla na Dunaj in se ponudila v Volksoperi. Njeno petje je napravilo do¬ ber uti.s, vendar so bile težkoče, ker ni znala dovolj nemščine. Uspeli pa ni iz¬ ostal, kritika jo je vzporejala s slavno Mario Jeritzo. Prvič je nastopila v Tosci. Dva meseca zatem jo je dirigent Felix AVeinartner pozval na Državno opero in evropska karijera ji je bila zagotovljena. Toda llona Massey je hrepenela za 11o 1 - ly\voodoni. Kakor na Dunaju z nemščino, je imela tu težkoče z angleščino. Nastopila je v' samostojni sceni filma »Rosalie« z Nelsonom Eddvjem in Eleanor Povvell in dosegla velik uspeh. Njen glas je tako popoln in dovršeno lep. da očaruje pu¬ bliko. Kmalu ji je bila na ponudbo pre¬ lepa prilika za popolno uveljavljenje. Snemali so glasbeni film »Balalajka« z Nelsonom Eddvjem. Iloni so poverili glavno žensko vlogo in igrala je z nale¬ tom in pogumom, kajti vedela je, da je njena usoda na kocki. Film je dosegel izreden uspeh. Njen talent je zadivil tudi Nelsona Eddyja in obadva sta dala naj¬ sijajnejše pevske točke, kar jih je svet slišal zadnja leta. llona Massev je danes ena naj večjih pevskih zvezdnic liollywooda 1 FRANZ OSTEM. ANGAŽIRAN PRI »B A V ARI A« Franz Ostem ustvarjalec velikih filmov, je tekom zadnjih pet let izdelal v Indiji 17 popolnih programskih filmov v enem indijskih jezikov in s tem pomembno so¬ deloval pri izgradnji indijske filmske umetnosti in produkcije. Zdaj je bil po sedem mesečni interna¬ ciji zamenjan ter se vrnil. »Bavaria« mu je poverila ureditev in vodstvo svojega celotnega filmskega arhiva. Metro Gol(l\vyn Maver llona Massey 11 Parada sneženih mož Pri zunanjih snetkih za film »Levo Izara, desno Spreva« Bavaria PRIZNANJE Hansi Knoteck in Albert Janscheck v prizoru iz filma »Grešna vas« jovijalnim obrazom, ki se mu (v filmu) ob besedi »Prus« takoj spremeni v odklo¬ nilen izraz. Za njim pride okrogli in do¬ brodušni Leo Peukert. Dražestno se pokaže v kapuci anoraka obrazek miin- chenške deklice, kakor si je le moremo želeti, Vesela in pripravljena za vsako nagajivost. To je Charlotte Seli el 1- horn, ki je svojega partnerja' Fritza G e n s c h o v iz plemena berlinskih Scbulzejev pri slalomu nabrisala za ne¬ kaj točk. Oprezno prikolovrati potem v primerni razdalji Oscar Sabo, ves zavit in komaj spoznaven. Mali miinchenški Martin S c h m i d h o f e r trdi na vse pretege, da bi bil na tem slalomu, ki so ga priredili filmski igralci med seboj, brez dvoma prvi., če bi mu le smuči ho¬ tele tako drseti kakor kakemu prvaku... razen tega je ugledal še srno ob progi in se zapletel v bitko s kepami z nekim po¬ bom iz Ehrvvalda . .. Sedem nosačev iz All.gaua, katerim ni nobena gora prestrma in noben sneg pre¬ visok. prinese za njimi še filmsko kame¬ ro, s katero to pot rokuje Bruno Ste¬ pli an in zvočne naprave tonskega moj¬ stra — Fritza T h e r y. Dosti je šuma in ropota, preden je vsa druščina pod streho. In koliko je potem še govorjenja ves večer. Seveda teko be¬ sede predvsem o soncu, katerega danes ni hotelo biti, ali pa je premalo sijalo... Zgodbica, o kateri bo pripovedoval ta film, naj ne bo vnaprej izdana. Za enkrat naj bo dovolj, ko ste videli, s kakšno vnemo teži ta filmska družina za svojim ciljem. H. Hacker. V pogorju Zngspitze snemajo Osterma- mayrjev film. Ostermayrji so v Miinchuu doma, torej nič čudnega, če je naš začel z Izaro. To se pravi: Preden so igralci šli v Berlin, so se napotili v gore po zunanje snetke, brez katerih si pravega Ostr- mayrjevega filma sploh ne moremo misliti O zunanjih snetkih, ki se zde v konča¬ nem filmu nekaj samo po sebi umevnega, imajo gledalci na splošno povsem drugo predstavo, kakor je stvar v resnici. In o zimskih snetkih še posebno. Na metre visok sneg, zasneženi vrhovi gora in strme stene; z bleščečim okrasjem obložene veje drevja, ljudje, ki izginjajo v drznih spu¬ stih na smučeh v dolino, lesketanje sne¬ ga, ko se upira sonce v zasnežene brego¬ ve — za vse to je treba neskončno mnogo truda in potrpljenja, časa in dela, preden je sneto na filmskem traku. Ko se igralci, ki jih je režiser Paul Ostermavr zbral za svoj novi film. vra¬ čajo od snemanja v bližini Ehrvvalda in Lermoosa v halo visokega Zugspitzhotela in trkajo na neusmiljeni barometer: sne¬ majo smuči, se otresajo snega — potem imamo pred seboj pravo parado sneženih mož. Med njimi so sami dobri znanci. — Fritz Kampers z ivja polnimi brki in Ulil ZAMENJANO OKNO? Fritz Kampers in Charlotte Schellhorn v filmu »Levo Izara, desno Spreva« 12 13. nadaljevanje. Hitro je Murrel zaklenil svojo kajuto ter planil h kovčka. Z nervozno naglico se je lotil jermenov in ovojev, zaklopov in vijakov... pokrov je odskočil ... Murrel pa je /.v iškoma sedel na tla. Dobro jutro, mr. Murrel!« je dejal Jack Bell, zlezel iz-kovčka, zaprl pokrov in sedel nanj. Strela božja, ves sem že trd!« je rekel smehljaje ter raztezal roke in noge, Vi... Vi?!« je zaječal Murrel, kakor bi videl živ strah... »Vi ste Jack Bell?! ■Kajpada!« je prikimal Jack. Milijonski tat iz Chicaga, kakor trdijo. Zelo me veseli, da je sloves mojega zločina prodrl tudi že do vaših ušes.« »Kaj želite?« je zaječal Brank Murrel. »Ne uganete?« se je smejal Jark. »Vzamete me namesto svojega tovariša s seboj v London. Toda nikakor nočem ostati celili osem dni v tej kabini.« ■A na krov vendar ne morete!« se je čudil Murrel. Zakaj pa ne? Nič ni nemogoče. Da boni sedel sedajle na temle kovčku na¬ mestil vašega prijatelja, bi se vam zdelo včeraj čisto nemogoče. Ukrasti dva mili¬ jona dolarjev se vam zdi morda tudi nemogoče. Zagotavljam vas, to mi je bila malenkost. Zato pa je, tudi mogoče, da pojdem na krov in da vas za vse vaše usluge kraljevsko nagradim.« ■Kje pa imate denar?« je poizvedoval Frank Murrel lokavo. »Na Angleški banki v Londonu, seveda!« je lagal Jack, ne da bi trenil z očmi. »Veste, ta banka je idealna hranilnica za vse defraudante. Tamkaj je naložen naš denar varno, kakor bi bil položen v Abrahamovo naročje. Če me zgrabijo — česar seveda nikakor ne želim me zašijejo za par let. No, potem pa dvignem svoja dva milijončka z obrestmi vred. Nič težkega. — Torej — ali mi hočete po¬ magati? Plačujem pošteno vsakršno uslugo.« Goddam!« je dejal I rank Murrel in mu pomolil roko. »Všeč ste mi — po¬ morom vam. A kaj želite, da storim?« Vi ostanete ves dan v kajuti, jaz pa ostanem ves dan na krovu,« je dejal Jack. Murrel. je povesil glavo: preveč se je zahtevalo. Ves dan naj tiči v kajuti! Celih Oisetm d nit »No, plačam vam to prijaznost!« je tolažil Jack in ga potrepal po rami. »Ponoči boste tudi sami lahko hodili na zrak, saj sva si malo podobna. To ste videli že v Nevvvorku, ko so vas aretirali namesto mene. Najtežje vprašanje je: kako vas pre¬ živ iti? Toda tudi to se bo dalo izlahkn rešiti. Glavna stvar je sedajle, da se iznebim teh prekleto rdečih las.« in že jo stal pri umivalniku, da si z milom in ščetko izinije barvo svojih las. O. to znam jaz bolje! se je pobahal komedijant, si nataknil na roke posebne rokavice, poiskal v kovčku steklen ičieo ter začel obdelovati Jackov o glavo. V pol ure so bili Jackovi I as j e zopet temno-ru javi. Ker sta bila oba dolgolična in obrita ter sta imela enako barvane lase,, sta si bila Jack in Brank v somraku podobna kot dolar dolarju, seveda (tri luči bi ju mogel zamenjati le kratkoviden človek, vsak drug bi ju izlahka razločil. Tedaj je potrkalo na duri. Brank Murrel je skočil v kovček, Jack pa je odprl. Vstopil je stevvard in zahteval billett. Pojdi semkaj, deček!« je dejal Jack prijazno in zaklenil duri za stevvardovim hrbtom. »Glej, tu sva dva, a imava le en billett.« In dvignil je kovčkov pokrov. Stevvard je strmel v kovček, iz katerega se je dvignila postava Franka Murrela, vsega zmedenega, da bi se bil od sramu najrajši udrl. Le Jack je ostal čisto miren. »Le dobro si naju oglej!« je dejal. »Gre za neko stavo. Gospod ti bo dal takoj dvajset dolarjev. Natančno toliko dobiš, ko dospemo v Plvmouth. Nočeva te morda podkupiti ali te spravljati v neprilike. Toda najin princip je: vsako uslugo pošteno plačati! Zate tiči ta gospod neprestano v kovčku, čeprav ga boš morda videl ležati na zofi. Razumeš? Drugače drugih dvajsetih dolarjev ne dobiš. A če ga boš ves čas skrivaj dobro krmil, dobiš povrhu še deset od mene.« 13 Stevard ni bil za bit. zato je takoj razumel: 20 in 20 in 10 je 50 dolarjev! Lep zaslužek! — In takoj je iztegnil roko ter nastavil dlan, v katero je Frank Mnrrel s kislim obrazom položil dvajset dolarjev... Kmalu nato je prišel Jack Bell na krov kot bi bil Frank Mnrrel. Vsekakor je bil oblečen v najlepši obleki, ki jih je imel komedijant v svojem kovčku. Medtem je Miha Mohr preiskal in pretaknil že vso ladjo, klical Jacka po imenu, toda ogda.sil se mu ni nihče. »Gotovo je že izginil s krova!« si je mislil Mohr ten je šel javit kapitanu. Ta je nato takoj brzojavil v Newyorl4 'da tatu milijonov ni več na ladji. Ko pa je Mohr odhajal zopet v svojo kajuto, da izpije ondi na zdravje svojega prijatelja Jacka tiho čašo groga, je prišel mimo njega golobrad gospod s trdim, okroglim klobukom na kratko ostriženih, kostanjevih laseh in s cigareto v ustili. Palca obeh rok je imel zapičena v hlačna žepa, z ostalimi osnierimi prsti pa je veselo igral klavir po hlačnem robu. »Michel!« je šepetal gospod, ne da bi vzel cigareto iz ust. »Brez skrbi! Meni se godi čisto dobro.« In že je izginil okoli vogala, Mohr pa je zijal za njim, »Vražji človek!« je premišljal Mohr. »O, to je tiček! Ni ga takega prebrisanca kakor je moj prijatelj Jack!« In krenil je veselo razburjen v svojo kajuto, da podpre omajano ravnodušje z nekaterimi čašami groga ... Medtem je Poliv zvedela, da je ves Newyork poln lepakov z Jackovo sliko in tiralico, lzprevidela je iz tega dejstva, da jo je Dodd nalagal, da zasleduje Jacka tudi policija, in to spoznanje jo je silno razkačilo. »Mister, vi hočete mojega moža uničiti!« je kričala in krčila pesti. »Uničiti, ne pa rešiti, kakor ste mi, obetali! Zato pa vam ne zaupam več ter ne pojdem nikamor več z vami. Pojdite, kamor hočete, jaz pa ostanem v Newyorku. Če bom le mogla, bom delovala odslej celo proti vam ter pomagala svojemu soprogu, da vaih tein bolj gotovo uide.« Zelo je bila jezna in energično' je cepetala z obema petama ob tla. Dodd je bil obupan in očaran. Razkačena Polly je bila krasna in njegova simpatija je zato le naraščala. Toda na »Mauretaniji« je bil najel že dve kabini, da bi bil na njej dva dni poprej v Liverpoolu kakor »PennsvIvanija« v Pl ymor.it Im. Keitli naleti na golo mladenko Brigitte Horney (Anna) in Willy Birgel (Keitli) v filmu »Sovražniki Bavaria 14 »Mrs. Bell,« jo je rotil, »zakaj mi ne zaupate?!« Zaradi vaše tiralice! Nalagali ste me! je odgovorila brez okolišev. »Zato osta¬ nem tu. Če ga ne najdeni tukaj, se odpeljem v Hamburg in od tam v Nemčijo. Tam ima Jack sorodnike, strica, ki mn je bil drugi oče.« Kaj veste, kje živi njegov stric?« je poizvedoval Dodd z nedolžnim obrazom. Kako se tistemu mest n reče, sem pozabila, je odgovorila Poliv, toda to vem, da je majhno, prijazno mestece. Tam je hodil Jack nekaj let na gimnazijo... tudi imen profesorjev, o katerih mi je večkrat pripovedoval, se sedajle ne domislim... ampak počasi se že vsega spomnim.« >Mrs. Bell. predlagam vam nekaj,« je dejal Dodd odkritosrčno, »iz. česar iz.pre- vidite, da imam pošteno voljo ustreči vam resnično popolnoma. Priznavam: brez policije ne opravim ničesar. Toda policija brez tiralice z Jankovo sliko tudi ne opravi ničesar. Dobiti pa ga morava! Predlagam vam torej, da ga popoln-om« za¬ tajite, kadar ga nama policija predstavi. Trdite odločno, da ni pravi'Jack Beli, da ga ne poznate, ter da ga še niste nikoli videli! Nato ga zopet izpuste... midva pa pojdeva lepo mirno in skrivaj za njim tor uredimo vso reč po domače med nami. V sanatorij pa mora seveda na vsak način.« Poliv je strmeče gledala v detektiva: kako je mogoče, da je uganil njen naj- tajnejši sklep? Prav tole, kar ji je sedajle predlagal, je ona že davno sklenila storiti! Ne bo vam torej treba delovati proti meni,« je dostavil Dodd. »Bog ve, če ne!« je odgovorila osorno. »Jaz vem, da ne.« je ugovarjal Dodd mirno. »Moja največja želja je, da mi zaupate, kajti vaša simpatija je zame najdragocenejša!« »Zakaj neki?« J (Dalje) Mickey Rooney n .Maver 15 M. I., C. Gustav Knuth je iz Braun- sclnčeiga, tam se je tudi šolal. K filmu je prišel z gledališča. Njegove filmske vloge so: »Mož proti možu«, »Zastor je padel«, »Pesem pustinje« in »Med Hamburgom in ITaitijem«, 'F. D., L. Madžarska filmska industrija obstoji šele nekaj let. Filmi so večinoma visoko umetniško vredni. Najnovejši uspeh je »Umirajoča pomlad«; predvajal ga je Kino Matica v Ljubljani.. D. G., M. Lista igralcev, ki sodelujejo pri Ufi obsega 140 imen in to so le igral¬ ci važnejših vlog! Za vse je naslov: Uni- versum-Film A. G., Berlin SW 68, Kran- senstrasse 37-39. Z zasebnimi naslovi Vam žal ne moremo postreči. T. K., B. O Trenkerjevi produkciji stro- kovlii tisk ne ve ničesar poročati. Gorske filme izdelujeta trenotno družbi Tobis in Bavaiia. To so predvsem »Jastrebica Wal- ly« in »V senci gore« poleg plezalnega učnega filma »Gorsko poletje«. G. F., L. Jane AVithers je stara jedva 13 let! Postala je najpriljubljenejša ke¬ mičarka ameriškega filma. Njen najno¬ vejši trak je »Pesem divjega za.pada« kjer nastopa z Gene Autrevjem. R. Z., H. Hedy Lamarr je zvezdnica Me- tro-filma. Naslov: Metro-Goldwyn-Mayer Studios, Hollywood, Cafifornia. T. F., B. Ruski filmi prihajajo k nam iz Bolgarije; seveda ne vidimo vsega, kar izdeluje ruska filmska industrija. Odkar so urejene diplomatske zveze, je upati na zboljšanje. D. S., F. Če se bosta Tvrone Po\ver in Annabella zares ločila, še ne vemo. Vest o krizi njunega zakona smo .posneli po ameriškem časopisju. Morda je v ozadju le velikopotezna reklama za kak nov film. 'F. E., K. Francoska- filmska industrija je v popolnem zastoju. Igralci in strokov¬ no osobje se je razteplo na vse strani. Študiji so večinoma v zasedenem delu dr¬ žave, kjer ni misliti na neovirano delo. Trajalo bo gotovo nekaj časa, preden se bo vse uredilo. W. Z., S. B. Filmi s tendenco ne morejo biti umetniški. Propaganda je komu pač potrebna, toda s tem ni rečeno, da bi vsi filmi morali biti po enem kopitu in okusu. R. O., G. »Star« je angleška beseda in pomeni zvezdo; včasih smo brali tudi filmska diva«. Mi pišemo za moškega filmskega igralca »zvezdnik«, za žensko »zvezdnica«, kar je udomačeno že nekaj let. Pločniško latovščino, zmes fabricira- nih domačih in tujih izrazov, kakor jih moremo brati v marsikaterem časopisu ni¬ že od nas, — na vzhodu — odločno od¬ klanjamo. Stara žalostna resnica je, da prija vse kar je tujega, veliko bolj kakor pa donrače. Kotiček ameriškega humorja — Vendar, ljuba Mund, kako moreš tako slabo govoriti o svoji prijateljici — končno le ljubi svojega moža... — Res, tako ga ljubi, da lajša hodi z drugimi, le da bi njega ne utrujala. BRIG ITT F IJORNEY IN NOVINARKA Ob predvajanju filma Bavaiia »Osvo¬ bojene roke« v Benetkah, je bil prirejen sprejem glavne igralke Brigitte Hornev in režiserja Hansa Seli wei karta s strani zastopnikov tiska. Brigitta l lorney je mo¬ rala znova in znova dajati intervjuje in avtograme. Po dveh urah je bila s svojimi močmi dodobra pri kraju. Neko novinar¬ ko pa ni nikakor mogla zadovoljiti, zme¬ rom znova in znova je prihajala z vpra¬ šanji. Končno je igralki priskočil na po¬ moč. vodja tiskovnega urada Bavarie, vzel Brigitto Hornov pod roko in prisoten urednik nekega nemškega časopisa je v naglem razumevanju strnil isto na drugi strani ter jo odvedla s seboj. Italijanska novinarka je za hip prese¬ nečeno obstala, potem pa zgrabi iz neke vaze? šopek krizantem in jih izroči Brigiti llorfiev z besedami: »Ta šopek sem prinesla s seboj za vas gospa in čisto sem ga pozabila izročiti.« * »No. kaj je rekel zdravnik?« »Sredstvo za potenje mi je napisal.« »Čaj ali tablete?« »Ne, račun.« 16 NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1. drugi del imena ameriške filmske družbe, 4. formula za železo, 6. prva črka grške abecede, 9. mesto v Galiciji, 12. dva soglas¬ nika, 14. ogljikova spojina, ki razvija acetilen, 15. medmet v primorskem narečju, 16. izraz žalosti in bolečine, 18. angleško moško ime, s pridevkom Un- cle pomeni USA, 20. mesto v Romuniji, 22. soglasnik in samoglasnik, 24. mesto ob zgornjem Jadranu, tik ob naši meji. 25. akademski naslov lekarnarja, 26. izdelek iz mleka, 27. stara vprašalnica, 28. blatna mlaka, 30. angleško moško krstno ime, 31. preprosto zgrajena gospodarska stavba. 33. morska žival, 35. španska predpona, 36. italijanska pritrdilnica, 37. kratici imena prvega slov. pesnika, 39. oziralni za¬ imek, 40. glava rodbine, 42. soglasnik in samoglas¬ nik, 44. okrajšano žensko ime (iz Emilija), 47. žen¬ sko ime, izvedeno po grškem gorovju, 51. ima vsak človek, 53. dva enaka samoglasnika, 54. kakor 20., 56. je človek, če se mu nič ne ljubi, 57. mesto ob Jadranu, 59. hrvatski izraz za naš »ves«, 60. samo¬ glasnik in soglasnik, 61. kakor 27., 62. nota v solmi- zaciji, 64. dva samoglasnika, 65. skupina potovalcev v puščavi, 69. država v Mali Aziji, 70. egipčansko božanstvo, 71. turško-srbski izraz za orodje. Navpično: 1. nekdanji ruski plemič, 2. sa¬ moglasnik in soglasnik, 3. tekočina, ki jo vsebuje rastlina, 4. francoski izraz za utrdbo, kakor ga iz¬ govarjamo, 5. = emb, 6. bajeslovni velikan, 7. nota v solmizaciji, 8. kozaški poglavar, 10. nekaj z gla¬ ve, 11. = eia, 13. iglasto drevo, 15. poljska, rdeče cvetoča rastlina, 17. prostor za kurjenje, nekdaj mesto peči, 18. ledeni stolp na ledeniku, 21. darilo, 22. potrebščina za pranje, 23. krstno ime režiserja šesta, 24. pregovor, 26. glasbeni izraz za »sam«. 29. pokrajina v naši državi na kraškem svetu, 30. oseb¬ ni zaimek, 31. stara vprašalnica, 32. samoglasnik in soglasnik, tudi izraz bolečine, 34. kakor 30., 36. drug izraz za naselje, tudi kraj pri Ljubljani, 38. del drevesa, 41. plovilo, 42. arabski plemič, 43. popis, 45. planet, 46. gospodarsko najbolj važen del vsa¬ kega časopisa, 50. cerkveni čas pred Božičem, 52. reka v Nemčiji, 55. trije enaki samoglasniki, 57. del železniške proge, 58. nasprotje stropa, 61. svetlika¬ joča se barva, lošč, 63. žensko ime, 65. soglasnik in samoglasnik, 66. ploskovna mera, 67. soglasnik in samoglasnik, 68. stara pesniška vprašalnica. ★ Danes smo vam pripravili križanko, ka¬ tero boste zlahka rešili. S tem hočemo itstreči našim prijateljem, ker so nam ne¬ kateri potožili, da so naše križanke pre- težavne zanje. Da delo ne bo zastonj, ko bodo reševali, smo jim pripravili pet nagrad, in sicer: 1. originalna fotografija: Hedy Lamarr (Metro-Goldwyn Mayeij, 2. originalna fotografija: Hansi Knoteck (Bavaria-Film), 3. originalna fotografija: Linda Danieli (2oth Century Fox), i. originalna fotografija: Willy Fritsch (Ufa), 5. originalna fotografija: Don Ameche (2oth Century Fox). Torej se reševalcem splača malo potru¬ diti. Rešitve je poslati v enem tednu po izidu revije na uredništvo in priložiti ku¬ pon. Rešitve brez kupona ne bodo upo¬ števane. Nagrajence izbere žreb. Na rešitvi tudi pripomnite, če se vam je zdela križanka težavna ali ne. ¥ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Vodoravno : orel, d. d., Rila, T. A. Edison, li, Hodnik, R. J. (Rihard Jakopič), ata, Pau, Kolk, ol, past, Baedeker, šum, ot, Rim, Tom, klas, sol, ol, la, Ik, ka, ali, AA, osa, Adalbert, rano, Fe, diva, Ela, Pali, Lil, st., ta, NN, Du, Germinal, emir, at, bora. Navpično: oblaki, let, Lah, ddd, din, rok, in, Anjuta, Eol, Sič, i to, ras, album, Pariš, kam, per, šola, moka, to 1 , ka, si, la, Lido, kor d, lana, alfa, Abel, stil, freske, valuta, alt, vid, par, Inn, ter, Nab, gi, ma, it, Lo. Vsega smo prejeli 102 rešitvi. Skoro vse so bile pravilne, le reševalci preradi po¬ zabljajo priložiti kupon. Radi tega smo morali spet izločiti 23 rešitev! V bodoče torej ne pozabiti na kupon. Žreb je razdelil nagrade med sledeče: Anča Bremec (Shirley Temple); Ivo Kres¬ nik (Brenda Yoyce); Tone Valant (Tyrone Power); Binca Rupnik (Richard Greene); Ivica Križnik (Shirley Temple). Tokrat je bil žreb silno muhast in je izbral same Ljubljančane; oglase se naj po nagrade v uredništvu. Nenagrajeni pridejo na vrsto morda prihodnjič. V 16. številki bo¬ mo razpisali nagrade na drug način; re¬ ševalce bomo obdarili z vstopnicami za prvovrstne filme! Če pravi na Angleškem gost, da je kava premalo sladka, ulovi gospodinja naj¬ manjši košček sladkorja iz doze in mu ga da. Na Irskem ponudijo vso dozo in prosijo gosta, naj vzame, kolikor hoče. Če pa pove to na Škotskem, odvrne go¬ spodinja: »Morda pa niste dobro pome¬ šali.« Revija »Film« izhaja 1. in 15. dne v meseca. Letna naročnina Din 40.—, polletna Din 20.— inse plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po ceniku. Uredništvom uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6; čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodmat- ska ulica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman).