116. številka. Ljubljana, soboto 20. maja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. pipaj* vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, tur velja p« pošti prejeman za avstro-o^erske dežele za culo leto IH jrld., za pol leta H glđ., za trt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dum za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospod* učitelje na ljudskih šolah'in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje do četiristopne petit-vrste b' kr., če se oznanilo enkrat tiska, S kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—36 poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. ' " ■■' I II I —— ————————————— ——————I I I —— Našim ljudskim učiteljem. [Izv. dop.] II. j Ako je torej učiteljeva dolžnost, živeti v okviru postavnosti glede svojega političnega prepričanja, menimo, da ne rečemo preveč, da sme potem tudi zahtevati, da se mu ne brani svojo dolžnost v tem obziru spolnjevati. Naj bere torej učitelj politične časopise, udeležuje naj se vsake volitve, ter dela za zmago poštenih kandidatov z vsemi pripuščonimi sredstvi, kakor se to spodobi možu, kateremu je narod in njega blagostan res ljub. Saj je baš ravno učitelj na deželi dostikrat ona osoba, od katerega ljudstvo pojasnenja v tem in onem političnem vprašanji pričakuje. Ako pa on ne zna in ne ve dostojno svetovati, je to nečastno za učitelja. Pojasnenje pa naj je vselej kolikor mogoče objektivno, ter naj bode oprezen, da svoje politično mišljenje brez uzroka nikomur ne razodeva ali vsiljuje. „Pazi in glej, kateremu zaupaš" naj ima učitelj vedno pred očmi, kajti ravno mi učitelji zidamo na ulici in cesti, in kdor tu zida ima dosta gledalcev in mojstrov. Kadar pa gre pokazati svoje mnenje in mišljenje, takrat naj se to stori brez strahu in bojazljivosti. Omahljivost in bojazljivost v tacih slučajih znači polovičarsko omiko. Pa tudi neznačujuost zove ljudstvo besedo, katero dostikrat rabi, da za-s .amuje tako delovanje, kar je pa za vsacega omikanega človeka grda maroga, za učitelja pa gotovo še toliko grša. Pa tudi po besedah cesarja Avgusta: „Divide et impera" naj se učitelj ravna. Za to pa naj podpira s peresom in materijalno naše domače politične in literarne časopise. V tem obziru nahaja se sicer nekoliko učiteljev, I večina pa inšpektorjev, kateri kar naravnost odsvetujejo dopisovati v politične časopise. Pa tudi preganjajo se, od katerih se kaj tacega sumniči. Ali to so navadno osobe, katere ali nijso zmožne pri najboljšcj volji sesta\iti primniega sestavka, ali so pa prebojazljive in premlačne. So pa tudi nevoščljivi onim, kateri jih v tem prekose, ali pa se boje ostrega peresa tega ali onega učitelja, kateri bi znal polukati v njih načrte. Dostikrat pa tudi velja izrek: „Alia dicunt, alia faciunt". — Temu bi se bilo smijati, ako ki stvar ne imela pre-resnobnega lica. Časnikarstvo je velemoč in ako jo učitelji za interese svojega stanu ne rabimo, potem naj se nikar ne pritožujmo, ako naše pritožbe ne odmevajo, ter mi ne uživamo veljave, katero morebiti od naroda pričakujemo. Zakaj se pa vsi drugi stanovi časnikarske velemoei poslužujejo? Zakaj jilj podpirajo, širijo in se bojujejo v njih za svoje interese z besedo in črko? — Ne bodimo torej učitelji prebo-jazljivi ali preleni! — Res je, da se učitelji zarad tega od nekaterih osob in nekatere stranke preganjajo, ker k vsemu ne molče, ter ne prikimujejo, ampak se pogumno bojujejo za pravice narodnega šolstva in uči-teljstva, ali so pa še celo po ovaduhih oškodovani. Toda taki naj bi premislili, da so to udarci na lastni stran, ter da je nekdaj Rimljan rekel: „Concordia res parvae crescunt, discordia et magnae dilabuntur" — se slogo rasto stvari, nesloga vse podere. — Mi učitelji pa ne bodimo prepohlevni! Kaj imamo od vsega? Nič kakor to, da vedno zaostajemo. S I tem pa nikakor ne mislim, da bi moral vsak I učitelj časopise direktno s peresom podpirati, Mstek. Kako umirajo pesniki, pisatelji in učenjaki. (Dalje.) Albrecht von Haller, ki je umrl 1777. 1., zabaval se je do zadnjega trenotka z znanstvenimi raziskovanji, in je bil do cela udan v svojo osodo kot pravi filozof in verni kristijan. Te-le so bile njegove poslednje besede, ki jih je spregovoril poklicanemu zdravniku: „Prijatelj, žila mi zastaja; za ta pot sva — dodelala." Kadar so Voltair-a obsipali z raznovrstnimi poslavitvumi, dejal je markizi Vilette, pri katerej je stanoval poslednje dneve svojega življenja: „Po slavo pa po smrt sem prišel v Pariz." Pri nekej njemu na čast priredjenej svečanosti je dejal: „Prav takošni ste, kakoršni so bili egipški kralji, ki so imeli mrtvaško glavo pred soboj pri pojedinah." Znan ume- teljnik mu je prinesel pokazat slavovhod, in Voltaire je omenil: „Še trugo primalajte in slika bode dovršena." In taka je bila. Voltaire je umrl 1778.1. mej navdušenimi poslavitvami Parižanov. Jean Jacques Itouseauje umrl isto leto kot Voltaire. Pravila je njegova prijateljica Tereza, da je začutivši slabosti, začel se o smrti razgovarjati, a ko je ona zajokala, dejal je: „Tereza čemu jokaš? Ali nij prav, da umrjem? Saj v miru umrjem. Ilazžaliti nijsem nikogar hotel, upam, da mi bode bog milostiv." Na to si je dal okno odpreti, da je mogel s slastjo uživati lepi jasni dan. „0 kako je čist in ljubek ta nebes," vskliknil je, „niti najmanjši oblaček ga ne krije. Upam, da me vsegamogočni vzeme k sebi tjekaj le gori." P i e t r o M e t a s t a s i o, M je bil vse svoje življenje pesništvu posvetil, je tudi smrt v verze vplel. 1782. 1. je začutil, da se smrt bliža in zapel je to-le kitico na slavo Najvišjemu : saj nijsmo pozabili Virgilovih beseclij: „Non omnia possumus omnes" — vsi nijsmo za vse> sposobni, ampak dobro pomnimo Liviusove besedo: „Non omnia eidcm dii dedeumt". — Vendar kdor tega direktno ne stori, naj vsaj nedirektno stori, kolikor more. Kaj nam pomaga tožariti in javkati jedino po pedagogičnih listih? Kaj nam koristi sestavljati in zbirati boljše misli za omiko, iz-rejo in blagor ljudstva, ako jih pa omika'** del ljudstva ne dobi v roke in tega ne bere. Koliko jih pa bere pedagogične liste! Mej narod torej s takim blagom po občnih političnih časopisih ! Zatorej pa vsak pravi narodni učitelj ne podpira jedino pedagogičnih listov, ampak tudi politične domače liste, katerim je v resnici mar razširjati in pospeševati v pravem duhu interese narodnega šolstva. — Kar zadeva direktno podpiranje političnih časopisov s peresom je treba opomniti, da je tukaj učitelju obilne opaznosti treba. Kdo se ne spominja vet Bachove okrožnice dne 31./3. št. 1083 L 1868. Od pravega učitelja se pa sme tudi po> vsej pravici zahtevati, da ako se poslužuje časopistva, da to dela na način, kateri pristaje imenitnosti njegovega stanu in sploh omikanemu človeku. — Da se pa učitelji tega po-primejo, kateri se čutijo zmožne v tej stroki, nij le za naš stan koristno, ampak celo potrebno. S časopistvom more se omika in splošni blagostan ljudstva pospešiti, da, ona. je od njega vsikakor odvisna. Naj omenim slednjič še družabnijskega življenja pri učiteljih. Ali ne najdemo tu veliko marogo pri nas učiteljih? Reči se sme, da je pri vsacem stanu družabnijsko življenje bolje, trdnejše in živejše, kakor ravno pri V imenu tvoj'ga sina, Ki z nami sije združil, In svojo ljubav sveto V zastavo nam ponudil, Izročam svojo du3o, Da on jo čuva zlega. O Jezusi tvoja milost Vesoljni svet obsega. Skeptik D i d e r o t pa je dejal, da je smrt bedasta in pusta četrtinka ure. Sloneč na komolcu je nekaj užival, in na dobrohotna opominjcvanja, da je treba pripraviti se za smrt, odgovarjal je: „Mais que diable voulez — vous que cela me fasse ? Posvarjon zaradi tolike brezbožnosti, vskliknil je razsrjen: „ Ali ne veste, da sem filozof? Prvi prag, črez katerega mora filozof stopiti, je — nevera. To so bile njegove poslednje besede. Umrl je 1784. 1. An dre Chenier, ki po malem začenja novo dobo francoskej poeziji, odličen, blag pesnik, hotel je bil svobodo v njenej najčistej-šej podobi uresničiti, a zaradi tega je kmalo prišel v najhujše nasprotje s krvavo in gio- učiteljskem. — Res, da je to deloma prouzročila sistema strahovanja in pokorjenja onih kolo vodjev, katerim ne dopada pri našem s 1 o-venskem narodu druzega, nego dobre in mastne službe. Vendar so pa tega krive tudi notranje strasti pri nas učiteljih. Zdi se mi, da se učitelji nalašč tako vedo in obnašajo, kakor bi ne hoteli in ne smeli postati moč. Učitelj ne sme kaj prida veljati, in zakaj? Kakor vse kaže, menda nijsmo zmožni .za kaj tacega! Sigurno se več sloge nahaja pri vsacem stanu, kakor pri učiteljskemu. Vsaj še učitelji enega okraja nijso složni! — In to znamo iz skušnje. Jeden bi rad veljal za vse, ter hoče, da naj se vse po njegovej glavi godi, drugi se pa neče večini udati. Ta bi zopet imel vse rad v rokah, drugi bi pa vedno besedo vodil itd. Ali je potem mar •čudno, ako se je vsled nesložnosti učiteljstva in prizadevnosti za tuje interese, narodnemu sovražniku posrečilo, učitelje zbegati in razdvojiti. In to prokletstvo tiči še vedno nad nami. Res, prav se nam godi, ako ee nam stvar ne predrugači, ampak gre čedalje slabše. Le premnogo je učitelj preveč ■bojazljivih. Nekateri pa celo menijo, da pridejo res v disciplinarno preiskavo, ako pristopijo temu .ali onemu narodnemu društvu. Ko so leta 1872 — 3 osnovali nekateri brezznačajni učitelji slaboglasno društvo „KrainischerLehrerverein", katerega so zvali „ svobodno, napredovalno", .zato, ker njihovo društvo ima nemško ime; vse pak, kar je nemško mora biti „liberalno", če tudi nihče izmej njih nema pojma ■o tej besedi, so šli nekateri učitelji na lima-niče, ter postali udje tega zloglasnega društva. Iz slovenskega, narodnega učitelja postal je, -ali iz nevednosti, ali kruhoborstva in materijalne in duševne slab o te protivnik lastne .svoje matere — izdajica. Pa kaj so dobili zato, da so se svojemu narodu izneverili? V organu njihovem, kateri je ponujal in še vedno ponuja vsacemu svoja predala, kdor je vedel več psovk, jeli so udri-bati po vsem, kar je narodnega in z blatom ometa vati čislane narodne učitelje. Kakor stekel pes zaganjali so se v narodnjake in •čisto dvomil bi lehko človek in vprašal, kje je ona toliko hvalisana nemška kultura in kje olika. — Učitelje pa, kateri so se slovenskemu narodu svojemu izneverili, povzdigovali zovito revolucijo. Njegove ode in elegije, pa načela, katera je neustrašeno objavljal in razvijal, primrzile so ga občinstvu na toliko, da je bil zatožen in na smrt obsojen. 1794 1. je odletela njegova glava izpod guillotine. Ra-beljni so prišli ponj ravno onaj hip, ko je zlagal neko pesen, s katero se je pripravljal na osode-polno smrt. Janez Jurij Zimmermann, sloveč pisatelj duhovitega dela „o samoti," katerej se je bil do cela posvetil, postal je zelo tru-domiselen poslednje dneve svojega življenja. Ko je 1795. 1. se mu približala smrt, milo je prosil navzoče rekoč: „Pustite me samega umrl bodem!" Jean Frangois de la Harpe, liberalec in bogatajec, umrl je takisto, kakor je bil Cazotte napovedal, umrl je do cela spreobrnem Umirajoč 1803. 1. je dejal: „Hvala bogu za milost, ki jo uživam na zadnjo uro, da spoznam in občutim, kaj premore molitev ta trenotek." Klopstock je umirajoC 1803. 1. reciti- so do neba, ter hvalisali njihovo učenost, ako-pram vse, kar so imeli v svojih ponemčenih možjanih nij otlega oreha zaslužilo. — Ali nekateri učitelji, kateri so se bili izneverili, ter postali udje tega zloglasnega društva, osnovanega pod egido c kr. priliznjencev, so kmalu spoznali svojo sramoto in greh, ter se začeli sramovati, in iz društva izstopili. — Nikdar in nikoli še nij bil nobeden egoist v resnici srečen, kajti sreča njegova se v tako majhenem kolobaru suče, da jo gotovo povsodi naleti. Neizostali spremljevalci samopridnosti so vedno razprtije in razžalovanja. — Srečen, kateri pride do časa k spoznanji ter se poboljša ! — Slovenske izdajice pa in nemškofili naj pa jadrajo pod pokroviteljstvom nemčur-jev, narod jih obsoja! Slehrni sigurno spozna in vidi, da narodna društva nikakor ne nameravajo kako nezakonito združevanje, ter da ne mislijo kaj storiti, kar bi bilo zoper službeno dolžnost in vest. Tudi jih pri tem ne vodijo nobene socijalne-demokratične ideje, ampak združujejo se jedino v prospeh delovanja za občni blagor, za povzdigo narodnoga Šolstva in za razširjanje omike mej narodom. — V tem smo pa tudi uže mnogo dosegli, in upamo še vedno v tem napredovati, ako se bolj zložimo, ter prav cenivše svojo vrednost z ostalimi domačinstvu in narodnim težnjam zvestimi v družbi delujemo. Narod pa bode onim možem hvaležen, kateri so mu v tako viharnih časih zvesti ostali, ter mu svoje moči posvetili. Združujmo se torej v prihodnje bolj in bolj, da branimo svoje in narodne pravice, ter da dosežemo, kar želimo! Kajti to zamoremo doseči in storiti jedino v družbi; glas posameznega se rad izgubi in prezira, celota pa se ne more prezirati. Je pa tudi za slehrnega sigurno nekako bolj spodbudno, ako vidi, da v boji za to ali ono nij sam, ampak ako vidi okolo sebe mnogo somišljencev, kateri stoje kakor falanksa, katero sovražna sila prodreti ne more. Čedalje bolj začenjajo vse vrste ljudij ceniti učiteljevo delavnost v šoli in zunaj šole, delajmo, da se tako mnenje o učiteljstvu tudi ohrani in utrdi. — Podpirajmo vse dobro in žlahno, pravo in lepo, in ako znabiti tega ne moremo vselej storiti tako kakor bi radi, storimo vsaj kolikor vsak more. ral svoje verze na smrt Marijino iz Mesijade, one prekrasne in vzvišene verze', ki nam slovesno in milo slikajo dohod pravičnika v večni počitek. Umrl je, dejal bi, pod poljubci svoje božanstvene muze, in ob poslednjih odmevih svoje harfe. More li pesnik lepše, veličestnejše umirati.? Vit to rio Alfieri preminul je v duhu svojih dramatičnih del 1803. 1. Zametajoč frazo, težil je v svojih dramatičnih spisih po grandijoznej priprostosti in kratkosti, ter se prizadeval posnemati naravno veličino staro-davnikov. Isto tako kratek je bil tudi konec njegovega življenja, dejal bi, klasično kratek. Oktobra meseca omenjenega leta je nevarno zbolel na protinu, ki so mu je v želodec preselil. Zdravniki so poskušali z ženo-fovimi in druzimi obkladki odvoditi ga v ekstremitete, a ker bolnik nij hotel opustiti navadnih preljubljenih izprehodov, morali so na meča navezati jih, kjer pa nijso izdali. Ker je bil Alfieri nemiren in razdražljiv človek, opojili so ga z opijem, kar pa je na toliko Tako delovanje pa ne bode le nam koristilo, v šoli, pri nauku, ampak pospešilo bode tudi naše delovanje zunaj Sole — mej narodom. Po tem potu se ga bodemo učili vedno bolj spoznavati, ga čislati in ljubiti. Meja mej šolo in domačo hišo bode razpala, in tesneje se bodemo ž njo združili. Razmere in okoliščine stari še v naših učencev bodemo bolj izpoznali, in ne več jednostransko sodili o tem in onem. Učence bodemo mogli vspe-šnejše pripravljati za življenje, in sploh o marsikaterem obziru bode naše delovanje in požlahnovanje na razne razmere naroda plo-dovitneje in vspešnejše. Za to narodni učitelj, idi mej svoj narod, uči se ga prav spoznati in potem delaj zanj z~ vsemi svojimi močmi, da bodeš človek v pravem pomenu besede! „Non scho-lae, sed vitae discimus", ne za šolo nego za življenje se učimo. Naroden učitelj. Jugoslovansko bojišče. V severnej Bosni bilo je od 8. do 11. t. m. zopet celo vrsto bojev. „ Splošni značaj teh bojev," piše denes dopisnik „Pol. Corr." iz Kostajnice, je vedno le ta, da nema ni zmagovalec ni zmagani uzroka veseliti se. Ubijajo se stranki jedna drugo, požigajo vasi in kule, denes se ločijo, zato da jutri zopet vkup udarijo, in da se zopet vnovič koljejo. Turki ne morejo vstanka zadušiti, vstašem mj mogoče, da bi se kde stolno utaborili. Vedno je tako pobijanje, katero ne stane nič menj žrtev, nego regularna vojna. Brigadni generali Soli-man in Selim-paša dobila sta predpretečeni četrtek nekaj taborov vojske v pomoč in poleg tega tudi ukaz, naj skupno z divizijonarjem Ali-pašem zjedinjono in ofenzivno postopata proti vstašem in sicer v gorah Kozari, Rizovci in Grmci. Dopisnik dvomi, da bi se Turkom posrečilo prodreti, ker imajo komaj 18.000 mož v severnej Bosni in za pravo operacijo potrebujejo 30 000 mož. O vstanku v Bul ga rij i dohaja „P. Corr." iz Ruščuka 10. t. m. sledeče poročilo: Mir, kateri je do sedaj vladal v konaku generalnega guvernerja, izginil je, kakor poročila iz Adrijanopelja pripovedujejo. Poročila, katera valiju uže nekaj dnij sem iz raznih stranij svojega vilajeta dohajajo, naprav-Ijajo nam skrbi. Iz kraja Jamboli, neke velike Stacije Carigrad - Jamboliške železnice, došli so shujšalo njegovo bolezen, da je začel blesti ter recitirati iz svojih in druzih pisateljev spisov. Grofinja Albanv njegova prijateljica in zvesta tovaršica nij se genila od postelje, dokler je bledel. Kadar se je zboljšalo mu, odšla je, ali kmalu so jo nazaj poklicali, ker se je bilo pesniku shudilo. Stopi vsej k postelji poda pesniku svojo roko in del: „Še jeden pot jo stisni, umrl bodem". In brzo na to je molče ugasnil. Herder je tudi 1803. 1. umrl. On je bil ne hote gotovo brez slehrnega predčutja napisal te-le verze za deseti prizor svoje Adrasteje: In noiie Gegenrlen ent tlekt, Bohattt ma'n begtristert Aug' unaher Dan Alighmz hiili'rer Gottheit, ihro Wolt Und dieso II i minul — ihr Gozult. Mein schwachor Geiat, in Staub gobougt, Fusflt ihro "VVunuVr nieht und — schvvotgt. — Položivši pero iz rok se je vlegel na smrtno posteljo. Nij pa mirno in udan pričakoval smrti, kakor se je bilo nadejati. Nemirno in vihamo je bilo življenje in taka dopisniku glasi o iako sumljivih gibanjih. V okolici Vidine se je tudi začelo vse vzdigovati. V Lom - Polansko došlo je orožje iz Srbije. Filipopelju, pravi tretje poročilo — žugajo hudo bulgarski vstajniki. Od vseh teh krajev prosijo paše za vojsko, katere pa Turčija nema na razpolaganje. Na prvo poročilo o bulgarskem vstanku pri Tatar-Bazaržik, poslali so iz Barne, Šumle od tu in Vidina toliko vojske, kolikor je bilo le mogoče. Iz Silistrije odposlali so 4 tabore nizamov tako, da sedaj tej tvrdnjavi ostaje samo 400 mož. Iz Vidina odšlo je pak 8. t. m. devet bataljonov nizamov v Filipopeljski sandžak. Večji garnizijski kraji ne morejo nikake vojske več odposlati in vendar potrebuje generalni guverner najmenj 10.000 mož, kakor je tudi Seraskirja telegrafično za to prosil. Iz taborov pri Nišu so izmarširali 4 polki v sredino Bolgarije. Vse to vzbuja mej našimi kristijanskimi in tudi mej inahomedanskimi prebivalci — pravi dopisnik — lehko razumljivo razburjenost, katera se prikazuje najbolj v strahu in pravljicah. Tako pripovedujejo naši Grki in Bulgari, da so derviši iz Carigrada odpotovali, ter da pridigujejo po deželi sveti boj za vero. Jaz to navajam le zaradi tega, da vam naznanjam, kako je vse v strahu. Tukajšnji konzuli, akopram je v Ruščuku in okolici še vse popolnem mirno, so ipak začeli ko lektivno posvetovati se." Iz Kostajnice se 17. t. m. „Obzoru" brzojavlja: Vstaši napredujejo zmagonosno po bojnej trti proti Podzvizd-Vranograe-Čaglica-Bužim. Pri Bužini bila je v noči od 14. na 15. t. in. huda bitka mej 3500 Turki in 1000 vstaši. Zadnji so začeli strašno streljanje, katero je 6 ur trajalo. Ko je vstaj -nikom streliva zmanjkalo, napali so Turke z nasajenim bajonetom ter jih s tem prisilili, da bo se brzo umaknili. Turkov je 150 mrtvih, vstašev je komaj 42 mož mrtvih in ranjenih. Bužim je vsled tega v velikem strahu. Iz zanesljivih virov se poroča o novih bojih pri Prozari in Kozari, kateri so pak bili za Turke jako neugodni. Iz Kotara se pak 17. t. m. javlja, da je kneginja Črnogorska došla denes o polu dne s tremi svojimi otročiči tu sem na avstrijsko, ter da otide v poletno stanovanje v Bianco poleg Ercegnovega. Politični razgled. V Ljubljani 19. maja. Zoper «/»«yo/II>© z Ogri je sprejelo dunajsko demokratično društvo resolucijo, naj se vloži peticija na državni zbor, v katerej se prosi, naj ne odobri dogovorov naših ministrov s Tiszo. — V Ljubnem na zgornem Štajerskem je ustavoverni poslanec baron Zschok govoril pred svojimi volilci tudi zoper sprejetje. Jednako Dumba v Wiener-Neustadtu. Bivši minister €limhwi% nij smel vsled prepovedi od 16. marca 1875 več na dvoru pokazati se, ker je bilo znano, kako je ta vodja nemške ustavoverne stranke zlorabil svoje mandate in kar po 100.000 gld. tujega denarja za „trinkgeld" jemal. Sedaj si je pa izprosil pri dvornem višjem maršalu, da je oni dekret odpravljen. Da ga sram nij po-nemčenega moža. Iz dtfiffMflct se poroča, da so tisti turški študentje „softi" — nekateri listi pišejo, da jih je bilo 20.000 — ki so poulično revolucijo naredili in sultana primorali nove ministre nastaviti, razšli se po deželi in pridigujejo boj. Sin prejšnjega sultana je tudi iz Carigrada zbežal, in baje, da bode revolucijo začel, ker je naslednik prestola. Denašnji sultan je na pol blazen, zapira se v železno sobo, ker ima strah, da bode zgorel. In Grškega se piše „Pol. Corr." : Vlada Komundurova ne more ljudstva grškega nič več brzdati. Uže se terja občno oboroženje uže divjajo opozicijonalni listi zoper nepripravljenost vlade, in celo ministrom prijazni časniki terjajo bHrega vojnega pripravi anja, sklicanja izredne zbornice, da se potreben kredit dobi. Z jedno besedo: vlada je v kritičnem pologi in bode še bolj čem verjet no j še je da bodo resultati bližnjesti izpali Slovanom na korist, ter bodo tudi grški element poželjivejši naredili. Torej Evropa dobi v kratkem še grško vprašanje in to nikakor ne bode razmotavalo uže tako zamotane si-tuvacije. itnniiinsi.ii vlada razglaša, da letos vojaških rekrutov ne bode sklicavala. S tem hoče li znamenje miroljubnosti dati? V f B'l4tl1 HI in lili uivii in '.'ii (i i ji n m brez stroškov po izvrstni ReTalesciere k Barry 30 let uie je nij bolezni, ki bi jo ne bila onlra vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezui v lelodcu, ua živcih, dalje prsne, i na jotrah; žlezi i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro bavljenje, zaprtje, prebujenje, uespanje, slabosti, zlat«, lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glave •uničuje v ušesih, slabosti in blevanie pri nosečih otožnost, diabet, trganje, ahujšanje, biedičico in pre-hlajenje*, posebno bc priporoča za dojenee in je bolj«, nego dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spricV val zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi sprt 6evala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Buneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorohmd-, Hr. Campbella, prot Dr. Dedi'', Dr. Ure, grofinje Časti« atuart, Markize de Brehan a mnogo družin imenitnih osob, »e razpoiiljava na posebno zahtevanje zastonj Kratki iskat ii 80.000 spričevalo*. Spričevalo št. 73.070. ■Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a, Bonn. 10. jul. 1852 Kevalesciere Du Barry v mnogih slučaiib na gn.." on zdravila. Posebno koristna je pri dristi i: griži, dalje pri sesalnih in obiatnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljiveni a bolehnem draženji v skalni cevi, zaprtji, pri bolebnem bodenji v obintib in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs nih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovaleč in čl« mnogo učenih drultev. Winohester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila vcčletn« i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, borne Čutnice in vodenico. Prepričal sem se sum gle-i* vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočan. James Shoreland, ranoeelnik, 96. polka, izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca goap. Dr. A ; i >; c 1 .i t e i n a. Bero lin, 6. maja 135K. Ponavljajo izrekam glede Kevalesoiere du Barr> vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo 6t 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj pat ion t, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetiu jeter, ter ničesar použiti uij mogel, Je vsled rabe Vaše Kevalesciere ua Harry po-polnsma zdrav. Viljem Burkart, ranoeelnik. Spričevalo št. 72.618. La Roche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Kevalesciere ozdravila me je popoinom strašnih želodčnih in čutnicnih bolezuij, katere so ae deset let ..učile. (Gospa) A rman d a Prevost, posistuica. Revalescičre je 4 krat tecnejša, nogo meso, tor se pri odrafičenik in otrocih prihrani 50 krat več -o. coni, ko pri zdravilih. V plohastih pulioab po pol fanta 1 fcoki. 50 ki 1 runt 2 gold. 50 kr., 2 fanta K gold. 50 kr., 5 fantov 10 gold., 12 fantov SO gold., 24 funtov 3i> gold - Kevaiesoiere-Bijouitan v pušicah in Kevalesciere-Cbocolatee v prahu 12 tas i gid. 50 kr., 2* ta« a gl 50 kr.? 4b tas 4 gl. 60 kr., v prahu za 120 tu» U gl Prodaje: Du Barry & Comp. na *>u»,a;i, iVali* đaehgaase žf. 8, kakor v vseh mestih pri dobrii. lekarjih in ■paoerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hjla na vie kraje po poštnih 4&kaznioah al; povzetjih. V Ljubljani Ed K u ti r, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", i Reki pri lekarju J. Pr o damu, v Celoven pri lekarju Bi r n nac herj a, i Hpljetu pri lekarju A Ij i no viču, v Trata pn lekarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Roccu ii J. Hir srhu, v Zadru pri An dro viču. (1) 18. maja • atvropa: Rubcto iz Nabrezine.— >Schmidinger iz Dunaja. — Ogrincc iz Kranja. — Kunenfcld iz Londona, — Brivec iz Samobora. Pri Sklonu: Jenkner iz Novega mesta. — Puhar iz Kateč. — ILiring iz Trsta. — Uranu iz Dunaja. ■— Havnikar iz Notranjskega. Pri Hallel: Grunvvald iz Gradca. — Ružička iz Dunaja. — Zdunič iz Reke. — Just iz Dunaja. — Kanzingor iz Kočevja. — Schvvarz iz Dunaja. — lleiman i? Berlina._ Dunajska borza 19! maja. (izvirno telegrafi ono porodilo.) Enotni dri. doig v baukovoih . 65 gld. 75 kr. Enotni dri. dolg v srebru .69 „ 50 „ 1860 drž. posojiio .... 108 . 75 Akcije nArodue banke 834 . — , Kreditne akcije .... 132 , 60 London........119 , 85 Napol.........9 . 55 C. k. cekiui ....... 5 „ 68*/, , Srebro . . . . 102 G0 Delavci se iseejo! Delavci za razprhnenje, ?a valalno železnico (Rolbahnarbeitor) in zidarji (lobodo takoj delo in sicer za visoko plačo v akordu pri stavbi pri „ Salzkammcrgutsbnhn, Section Aussee". Aussee 17. maja 1876. (146—1) ./««*.*. V l a v ch v r S Svhavtt-n, Izseljevanje, usoja se svojim p. n. pacijentom uljudno naznaniti, da od 7. maja naprej v (ll9—4) I?lali-J«'vt'J lildi, v 1. nadstropji poleg IIradozky-jevega mosta stanuje. Ordinira pa kakor do sedaj od do 12, in od '-. do f>. ure. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Lek zoper gušo f (krof), izkušeni pri pum "ček zopor gušo fdebel vrat), razpošilja z uakazanjeui o rabjenji po 1 gld. 7. Franz in Holoubkace a/d biihin. Wetdbuhn. (134— U) (Češkem.) DorŠko olje iz »ale kilo vili jetckr, iz Boryena na Norvegskeni; rumono 1 steklenica o'<) kr.; nepremoujivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; se železnim jodiroin 1 steklenica 1 gold. Da se poiiaiejevanjii izogne vtisu eno bode moje imo ua vsakej steklenici. kr. Dr. B«'riiitfiiici'-jcv dišeči kronini duh, krasna voda za duhauju in umivanje, ki krepča in budi živelj ; v izvirnih steklenicah po 1 gld. 25 kr. in 7o kr. Prof, dr. Linde-va rastlinska poinada v Stanj-scali, poviša svit in voljnost las in jo pripravna posebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po BO kr. Balzamičiio milo iz oljke se odlikuje po oživ- Ijevajoči in ohramijoči moći za voljnost in meh-kost kož-; v zavitkih po BO kr. Dr. lhM'ingiiier-jcv rastlinski juipomofek za barvanje las, barva prav orno, raj HVO In rumenkasto; s krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartmig-ova zeljisčna pomada za oživljenje in /bujenje tasti i&t; v zapečatenih in v steklu štcmpljaiiih posodicah |>o 8") kr. Dr. Jleriugttier-Jevo olje iz zcmljišouih korenin za okrepčanje in ohranjenje las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koch-ovi bonboni iz zeljiše, znan in sku-sen deiiiać pripomoček za prehlad, hripavost, zatias* m- nt, hripavo grlo itd.; v izvirnih škat-ljicah po 70 in 35 kr. Bratov Lodarjevo bnlsamirno milo iz oja ze-uieljskdi orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 25 kr. paket (4 kosovi 80 kr. Pravi ti po pripoznaui solidnosti in pripravnosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki se dobivajo: v Ljubljani pri Frane Tereeltu in lekarju HIi-hIču in A. Krift|ieiju: v Zagrebu pri lekarjih', J. J. (,'ejbek in Žg. Mittbach in Flor. Ki-ralovicu; v Celjl pri Kr. Krispcrju; v Kelti pri droglijeru Nikolu Pavačiču; v CSorlel pri lekarju A. rran/a >nij u; v Celoveu pri lekarjih; A nt. llei-nitzn, Kraincrju in Kellerju; v Kranjl pri Rajmund Krfsperju; v Mariboru pri Mariji Zanki; v Tratu pri lekarjih: J. Seravallo, K. Zanettiju, P. Prendini, Fr. Vedovattu in Pavlu Kocca: v Veljaku pri Matevžu Piir.stu : v Varaždinu pri lekarji: A. llochsingerju in A. Haltcrju; v Kadru pri parfum. N. Androviću; v Karlovcu pri N. Slavnicu. Pred pačenjem in ponarejanjem svarimo ostro Raymond & Co., v. h.prte. last.torarn ht/gecUjstičhih cosm. stearij v Berlinu. (»7 - 3) Povabilo k občnemu zboru društva Martine bratovščine kateri bode 21. uiaja 187(> ul> 10. uri du polu dne v mestnej dvorani. Na vrati uotle: 1. Letno poročilo in sklep računa za I. 1875. 2. Volitev 3 udov v vodstvo. 3. Nasveti vodstva in posameznih udov. 4. Volitev zaupnega odbora, da pregleda društvene knjige in račune. (141—2) Vodstvo društva Marijne bratovščine. Einladung z ur Generalversammlung des Marien-Bruderschafls-Vereines in Laibach, vvelclie am 21. Mai 1876 Vormittag um 10 Uhr i m GemeinderatuS-Saale abgehalten werden vvird. Programra: 1. Jahresbericht und Kichnungsubschluss pro 1H75. 2. \\aln vou 3 Direktioiibuiitglicdern. 3. AllfSHise Autiiigo der D;rektion und der ein-zelnen Miiglieder. 4. Wahl oiuefl Vertrauens (Jomite's iur Revisiou der Reohnungen und BUcher. Vorsleliiiii'i