Poštnin a plačana v gotovini Maribor, torelc 6 marca 1934 MARIBORSKI Štev. 53 Leto VIII. (XV.) Cena 1 Din VECERNIK ]4M Hr«d»i6tvo in ufravai Marmot, Oaiprnla ukll / Taivtoa w«u1Hm 3*40, < Uch«J« run nedelj« i« praznikov vsa* dan ab 10. uri / Valja maa«2aa prejemaa v upravi al p« potu 10 Ota, dostavljen M do« 19 Din / Oglasi pa eenika f C|iiua •prejema M oglasni oddelek .lutra' v Ljubljeni t P*tM Čekovni rm&m *♦. 11AOB 99 JUTRA 99 Japonski! nameni v MandžurIfi Po kronanju mandžurskega cesarja Pui>a Po obredu, ki ga je mogla ustvariti samo tradicija prastarega ceremoniela simbolične mistike vzhodne Azije, je bil te dni kronan prvi vladar najnovejše države na svetu, cesar P u i mandžurski. Ogromen je bil pornp in ogromne so bile vsote, potrošene zanj. In vendar se je zgo dilo vse to nekako ob strani sveta, nekako brez oficielnega zanimanja prizadetih držav Azije, Amerike in Evrope. Ceremoniji so prisostvovali edino uradni zastopniki Japonske, kar dokazuje, da razen tokijske še nobena druga vladana vsem vesoljnem svetu ni uradno priznala Mandžurije. Toda dejstva samega to čisto nič ne spreminja: Mandžurija obstoja, ima svoje meje, upravo, vlado, vojsko in sedaj tudi vladarja. Po teritorialnem obsegu prekaša vsako evropsko državo, razen Rusije, po številu prebivalstva se pa približuje skoraj že Poljski. V njenih mejah so združeni Mandžurci, Kitajci, Koreanci in tam naseljeni Japonci, nekaj pa je tudi Rusov, zlasti carističnih emigrantov, in drugih. Rasno in jezikovno je torej novo cesarstvo dokaj pisano, in domače mandžursko praprebivalstvo, kateremu je bilo po zatrjevanju Japoncev ustanovljeno, je v veliki manjšini. Večino tvorijo slej ko prej Kitajci, ki so se bili tja priselili v zadnjih desetletjih izza Velikega kitajskega zida. Kdor pozna Japonce, prav gotovo ne bo verjel, da bi jih bila snala zgolj ljubezen do šibkega mandžur ^ega^naroda v veliko avanturo krvave jojne in v akcijo za ustanavljanje nove oržave. Prvotno je svet celo mislil, da bodo Japonci obdržali Mandžurijo sami |':°t kolonijo in bodo skušali v nje naseljevati svoje ljudi. To se pa ni zgodilo, in vemo tudi že, zakaj ne. Mandžursko pod nebje je za japonske koloniste preostro; njih skominajo bolj tople pokrajine okoli nhega oceana! Da bi pa vladali sami nad mandžurskim prebivalstvom, bi bilo predrago in jim ne bi prinašalo tiste koristi, ki si jo žele. Njim in njihovim načrtom ustreza dosti bolje samostoj-n o mandžursko cesarstvo, ki naj skrbi samo za svojo upravo in naj vzdržuje tudi veliko vojsko, večjo kakor bi jo potrebovalo. če bi živelo svoje malo, tiho življenje brez velikih agresivnih tendenc. Svet naj vidi. da Japonska nima osvoje-valnih namenov, mandžursko ljudstvo naj pa spozna, da so mu Japonci »bratje« in se »nesebično« trudijo zanj! Približno to in tako so hoteli Japonci povedati, ko so ustanovili Mandžurijo in so pri tem pokazali dosti diplomatske pretkanosti. V resnici gre namreč za čisto nekaj drugega. Dasi na videz samostojna, je Mandžurija dejansko samo o-rodje v rokah Japoncev, ki so kljub kronanju Puija za mandžurskega cesarja, o-stali njeni politični, vojaški in ekonomski gospodarji. Mandžursko notranjo in zunanjo politiko vodijo Japonci, vojski poveljujejo Japonci, denarstvo in vse gospodarstvo imajo v svojih rokah J a-ponci! Japonci uresničujejo svoje težnje, plačujejo pa jih — Mandžur c i. Oni, njihova država, njihova vlada, njihova vojska, njihov cesar, vse to je tu le zaradi Japoncev in njihovih interesov. Največji interes Japoncev v Mandžuriji pa je zunanja politika. Z ustanovitvijo nove države, ki leži med Kitajsko na zahodu in jugu ter med Rusijo na severu in vzhodu, so onemogočili vsako nadaljnje rusko prodiranje v ta del vzhodne Azije, izvili so Rusom dejansko iz rok vzhodno kitajsko železnico in potisnili bližino svojega edinega neposrednega velikega sovražnika daleč preč od japonske Koreje, daleč gori na vzhodno-sibirski sever. Tu bodo sedaj z mandžur-skiml vojaki in delavci na mandžurski račun, ne da bi morali oni sami seči v žep. gradili mogočne utrdbe proti Rusiji; tu bodo z Mandžurci in njihovim cesarjem pripravljali novo akcijo, naperjeno proti ruskemu Daljnjemu Vzhodu: Smer širjenja se bo obračala preko mejnega veletoka Amurja in njegovega pritoka U s u r i j a, na vzhodu do Tatarskega zaliva in Ohotskega morja, na severu pa vsaj do Jablonskega in Stanovojskega pogorja; morda pa celo tudi do Bajkalskega jezera. Do tam se mora potisniti gospodstvo Rusije, da bo Japonska za bodočnost popolnoma varna pred vsakim napadom na kopnem, na morju in posebno tudi v zraku. Danes te varnosti ni. Rusi morejo iz Vladivostoka obvladati s svojimi velikimi letalskimi eskadrilami ne samo japonsko Korejo, marveč tudi vse o-t o k e, od južnega dela Sahalina do Kiu-šiuja. Tako je nastala »samostojna« Mandžurija samo zato, da bi bila zaenkrat jez proti Rusiji, za bodoče i>a pohodna etapa za nje izrlnjenje od obal Tihega oceana. Rusi vedo to prav dobro, zato grade noč in dan utrdbe in naseljujejo v Poamurju milijone svojih ljudi. Vesti, ki jih dobivamo z Daljnjega vzhoda, so vznemirljive. Bo nastalo spomladi krvavo razračunavanje? Morda še ne, a nekoč, prej ali slej, bo neizogibno! -r. SpecDally Heralda« piše, da Francija ne bo samo odbila angleški memorandum, marveč se bo celo vrnila k svojemu staremu stališču Iz lanskega leta, ki ie, kakor je znano, povzročilo odhod Nemčije iz Ženeve in izstop iz Društva narodov. Isti dopisnik trdi nadalje, da bo Francija mimo tega zahtevala tudi Izvedbo mednarodne preiskave o nemškem oborože vanju ter razpust narodno-socialistič- Anglija ustregla francoski zahtevi po varnosti. To prepričanje prevladuje tudi v krogih vlade. Problem varnosti bo najvažnejša točka francoskega odgovora in angleška vlada se bo morala končno odločiti, kakšno stališče bo zavzela v tem vprašanju. Če bo Anglija hotela zagotoviti obstoj konference, bo morala biti jasna. Zanimivo ie tudi, da bo Norman Davis prišel v Evropo z izrecnim naročilom Roosevelta, da ne sme razpravljati o razorožitvi. PARIZ. 6. marca. Jugoslovanski poslanik dr. Miroslav Spalajkovič je odpotoval danes v Beograd, kjer bo poročal vladi o informacijah o srednjeevropskih vprašanjih, ki mu jih je te dni dal francoski zunanji minister Bartliou. V Beograd bo prispel jutri. BEOGRAD, 6. marca. Kakor j>oroča tukajšnja »Štampa«, se bodo v kratkem pričela med Italijo in državami male antante pogajanja o rešitvi srednjeevropskega odnosno podonavskega vprašanja. Ta informacija se potrjuje tudi po vesteh iz Prage in iz Pariza, po katerih bo Reforma francoske ustave PARIZ, 6. marca. Podpredsednik radikalne socialistične stranke Quid-net dokazuje v listu »Republique« potrebo, da se v Franciji Izvoli konsti-tuanta, ki naj bi izvedla reformo ustave. Ustavno reformo zahteva danes tudi več drugih dnevnikov, med njimi desničarski »Le Jour« in »Ordre«. Stavisky nemški vohun LONDON, 6. marca. Po poročilih »Shanghai Chroniclea« je sedaj ugo= tovljeno, da je bil Stavisky vodja zelo razširjene mednarodne vohunske organizacije, ki je delala najmanj za dve državi. Ta organizacija Je prodala Nemčiji točne načrte francoskih utrdb na vzhodnih mejah in dobila zato 400.000 funtov šterllngov, kar znaša v naši valuti okoli 90 milijonov dinarjev. Ob priliki svojih pogostih potovanj v Berlin so Staviskega večkrat videli v Wilhelmstrasse. Prav tako obstoje dokazi, da se je Stavisky zasebno sestajal s časniki nemškega generalnega štaba. SESTANEK V MLADENOVCU. BEOGRAD, 6. marca. Na železniški postaji Mladenovac sta se sešla včeraj Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. odpotoval češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš koncem marca v Rim, kjer bo razpravljal z Mussolinijem o skupni akciji male antante v Podonavju. Poprej pa bo še znana rimska konferenca Mussolinija, Dollfussa in Gombosa, kateri se prisoja velik politični pomen, dasi se skuša pokriti le z videzom gospodarstva. Brez sodelovanja Francije in Anglije ni rešitve podonavskega vprašanja, vendar bi bilo sodelovanje Italije in male antante, meni list, v stanju rešiti tudi vr usode Avstrije. Vel. kralj Boris. Odpeljala sta se sk. -paj do prve postaje in se nato razšla. Sestanek je bil popolnoma zasebnega značaja. GANDHI ZAPUŠČA POLITIKO. LONDON. 6. marca. Po vesteh iz Lahore je Gandhi dokončno sklenil umakniti se iz političnega življenja. Izjavil je, da mu njegovo zdravstveno stanje onemogočuje nadalje voditi politiko, poziva pa Indijce, naj nadaljujejo boj proti Angliji. Vendar se misli, da pomeni njegov umik novo mož' nost pomirjenja med Indijci in Angleži. OGENJ NA AMERIŠKEM PARNIKU. NEWYORK 6. marca. Ameriški parnik »City of Montgomerry«. ki vozi potnike »Sannaha« v Newyork, se je v bližini svetilnika Chesapeaka vnel in je v nevarnosti, da se potopi. ZOPET BO LEPO VREME. DUNAJ, 6. marca. Severovzhodnik, ki je pred dvema dnevoma zapihal nad srednjo Evropo, je prinesel severnim Alpam sneg. Med tem je v noči od včerai na danes nastala sprememba in temperatura raste. Meteorološke postaje poročajo, da prodira od zahoda toplejši zrak, tako. da se sme pričakovati v prihodnjih dneh zopet toplejše in lepše vreme. Stran 2 Dnevne vesti Smrt zaslužnega šolnika. Pri 5v. Marjeti niže Ptuja je umrl včeraj zjutraj v starosti 55 let tamkajšnji šolski upravitelj g. Ignac Čoki. Pokojnik je poučeval na raznih šolah na bivšem Štajerskem in je bil že več let upravitelj šmarješke šole. Udejstvoval se je vsestransko pri raz nih organizacijah in društvih ter je bil mnogim takorekoč duševni vodja. Pokopali ga bodo jutri v sredo na domačem pokopališču. Pokojniku lep in časten spomin, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Dan«s VELIKA humorisliCni vaier ! Svengalija! torok KAVARNA V počastitev spomina blagopokojnega šefa zdravnika gospoda dr. Franja Jankoviča, so zdravniki in nameščenci OUZD v Mariboru darovali namesto venca na grob, azilnemu skladu Protitu-berkulozne lige v Mariboru Din 775. Pomemben razglas ljubljanskega ško ia. Ljubljanski škof dr. Rožman je razglasil vsem župnijam na področju njegove škofije, da je dovoljeno od letošnje Velike noči naprej peti pri maši list in evangelij v slovenščini. Dobrodelna prireditev za mestne re veže v Mariboru. Kakor je že bilo javljeno, priredi pevski zbor »Počitniške zveze« dne 14. marca v veliki unionski dvorani ob 20. uri velik vokalno-inštrumen-talni koncert, ki bo posvečen setijorju slovenskih komponistov v proslavo bi-seromašniškega jubileja. Izvajala se bodo izključno njegova dela. Poleg že o menjenih točk programa naj omenimo še ostali del večera. Kot zadnja točka se bo v veliki zasedbi obnovila kantata »Jefte-jeva prisega«. Poleg velikega zbora P. Z. in kompletno zasedenega pomnoženega vojaškega orkestra, sodeluje zopet naš stari znanec in ljubljenec g; p. Kami-lo Kolb, gvardijan iz Iloka v Slavoniji. Marsikateremu je še v spominu njegov prekrasni bariton. V Mariboru je že velikokrat sodeloval. Nastopal je skoro vedno le v Sattnerjevih delih, tako pri kantatah »V pepelnični noči« (Glasbena Matica pod vodstvom g. dr. Topiča), ».leftejeva prisega« in »Oljki« (Drava pod vodstvom prof. Sclnveigerja), sled rijfč pa pri mladinskem koncertu Dvorak: »Mrtvaški ženin« v Mariboru in Beogradu pod vodstvom dir. Hladka Njegov mogočni bariton je povsod užigal itt po pravici smo prepričani, da bo to pot njegov Jefte zopet mogočno donel po unionski dvorani kot nekoč. Poleg omenjene solistične partije nam zapoje še • ono lepo arijo iz Kantate »Oljki«: »O da bi ti mladika mila ...« in iz »V pepelnični noči« nepozabno mogočno daljšo arijo: »A čuj, nek duh zakliče mi...« Omenimo naj ob tej priliki, da je g. Kamilo Kolb pred kratkim nastopil pri cerkvenem kon certu v Subotici ter žel za izvajanja Bachovih kompozicij ogromen uspeh. Masarykov večer obenem občni zbor Jugoslovensko-češkoslovaške lige v Mariboru. Ponovno opozarjamo vse spošto-valceprezidenta češkoslovaške republike Tomaža Masaryka, da se bo proslavil njegov rojstni dan v Mariboru na občnem zboru J. Č. Lige v sredo dne 7. trn. ob 20. uri v hotelu »Orel« in prosimo tudi narodna društva za obilno udeležbo ob tej priliki. Tukajšnja Jugoslovansko - češkoslovaška liga proslavi današnji Masarykov ju-hiiej s svojim zborom, na katerem govore: minister dr. Vekoslav Kukovec o diplomatskih bojih male antante v zadnjem času, prof. Anton Oven o Masaryku in vodja tukajšnje češke šole Josip Drby v imenu Češkega kluba. Pričetek ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel«. Vabljen: so poleg članov tudi vsi prijatelji bratskega naroča. Novo kolkovanje menic in računov. Združenje trgovcev opozarja svoje člane, da stopi povišano kolkovanje menic glasom § 18 zakona o izpremembah in dopolnitvah taksnega zakona (Službeni list z dne 28. 2. t. 1.) v veljavo dne 20. marca, povišano kolkovanje računov, not in slično pa dne 20. aprila t. 1. Do tega dne znaša računski kolek še vedno 25 par brez ozira na velikost zneska, od 20. aprila dalje bodo pa računi do 20 Din kolka prosti, nad 20 do 100 Din bo znašal kolek 50 par, za račune preko 100 Din pa 1 Din. Zaradi dekleta... Ko se je Marica F. preselila k železničarju Vilku Č-rveku na ^obrežju, je sklenil Ignac Portenšlager ob prvi priliki obračunati s Črvekom. To »srečo« je imel sinoči, ko se je s svojim tovarišem Reihom vračal proti domu Židane volje. Oba sta navalila na Črveka in razvil se je krvav pretep z noži. Na bojišču je obležal z razrezano glavo Reih, hujše poškodbe pa sta odnesla iz pretepa tudi Črvek in Portenšlager. Hudo ranjenega Reiha so poklicani reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zdravniki imajo malo upanja da bi ostal Reih živ. Črveka in Portenšlageria pa zaslišujejo orožniki. Nezgoda. Pri igri je na Pragerskem doletela 91etno hčerkico železničarja Kaca hujša nezgoda. Dekletce je padlo tako nesrečno, da si je nalomilo desno nogo in so jo morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. »Samouprava«, glasilo županske zve ze, objavlja v letošnji 5. številki: »Ured-bodajna oblast občine po novem občinskem zakonu«. »Še enkrat trošarina«, »Osrednja zdravstvena služba«, vpraša, nje in odgovori, razna poročila iz županske zveze in razsodbe upravnega sodišča v Celju. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora v Rušah, ki bi se moralo vršiti v nedeljo 11. trn. se mora zaradi tehničnih zaprek preložiti na nedeljo 18. trn. Že kupljene vstopnice veljajo za ta dan. Tiskarnarji proti izdajanju računov na monopolskem papirju. Kakor na drugem mestu obširneje poročamo, predvideva novi taksr.i zakon izdajanje računov na posebnem monopolskem papirju. Ker bi bili s tem hudo prizadeti naši tiskarnarji se je pod vodstvom narodnega poslanca g. Krejčija oglasila te dni pri finančnem ministru deputacija zastopnikov tiskar-niških podjetij in ga opozorila na nevzdr žen položaj, ki bo nastal po sprejetju omenjenega novega taksnega zakona. Na ta način bo odvzet tiskarnam važen del poslov in eden glavnih virov dohodkov, ker bo nasial v tiskarski stroki nedvomno velik zastoj. Finančni minister je delegaciji obljubil, da bo ustregel njihovim zahtevam. Lovska sreča. Pretekli teden je grof Attems iz Slovenske Bistrice ustrelil v svojem lovišču pri Brežici 165 kg težkega mrjasca. Redko zver je izročil maribor skemu preparaterju Ziringerju. ki jo bo nagačil. Splavarji veleposestnika Franca Plažute iz Mežice pa so ulovili v Dravi 15 kg težkega sulca. Odobren kredit za električno centralo v Velenju. Odbor za državne nabave v finančnem ministrstvu je odobril kredit za povečanje električne centrale v Velenju. Poučna razstava o reklami in propagandi bo v okviru letošnjega velesejma od 30. maja do 10. junija v Ljubljani. Ta razstava bo prikazala način moderne pro pagande pri raznih narodih in bodo zastopani vsi kontinenti. Tej razstavi bo pa priključena še specialna razstava jugoslovanskih lepakov. Uprava ljubljanske ga velesejma vabi vsa podjetja, da ji čimpreje pošljejo svoje lepake in reklamni material sploh. Lepaki, vsaj po 2 izvoda od vsake vrste, naj bodo kaširani na kartonu, ostali reklamni material pa j po možnosti že pripravljen v razstavni | namen. Sodelovanje tvrdk pri obeh razstavah je brezplačno. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 18 številki: Norme za nabavo, jemanje ogledkov in preizkušanje asfaltnega bitumna za površinsko obravnavo in asfaltne kolovoze; razglas o odložitvi novih volitev občinskega odbora v občini Šenčur ter razne objave iz »Službenih novin«. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah bo ustanovni občni zbor »Jadranske straže« 10. trn. ob 20. uri v Sokolskem domu. Po občnem zboru bo družabni večer s pe-1 strim ki zabavnim sporedom. Godbeniki! Delavci in obrtniki, ki so vešči godbe na pihala in godala, torej taki, ki so že nekaj let sodelovali pri kakem godbenem društvu in taki, ki so bili pri vojaški godbi, naj se prijavijo »Godbenemu društvu »Slog a« v Mariboru, Sodna ulica 9, pritličje. (Podružnica NSZ)'. Tam dobe vse podrobnejše informacije. Odborova seja Sokola I. bo jutri v sredo ob 20. uri v novih društvenih prostorih »DTave«. Odborniki se zberejo ob 20. uri pred Nabavljalno zadrugo železničarjev v Frankopanovi ulici, odkoder bo skupen odhod na sejo. Tečaj o cepljenju vinske trte na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, ki bi se naj vršil 10. marca t. 1., je zaradi nepričakovanih ovir preložen na poznejši čas. Mlekarsko zborovanje. Zveza mlekar skih zadrug za dravsko banovino ' Ljubljani sklicuje v nedeljo 11. trn. v Mariboru v Narodnem domu ob 15. uri strokovno mlekarsko zborovanje za kmetovalce kot mlečne producente. Na zborovanju poročata odposlanca mlekarske zveze. Ker je to zborovanje velikega pomena za vse naše kmetovalce, bo gotovo udeležba povoljna. Večer mariborskih vojnih dobrovoljcev. V soboto, 10. trn. ob 20- uri bo v lovski sobi pri »Orlu« tradicionalni vsakoletni večer mariborskih vojnih dobrovoljcev. Vabljeni so vsi prijatelji in ostalo narodno občinstvo. Slovensko obrtno društvo v Mariboru naznanja svojim članom, da dobijo od danes naprej vsak dan od 9.—12. in 15, 17. ure v društveni pisarni Vetrinjska ulica št. 11 1. vsa potrebna navodila in podatke za sestavljanje napovedi za pri dobninski davek po novem davčnem zakonu. Pisarna ima tudi na razpolago po-trebne tiskovine. Brezposelnost pri nas in na Češkoslovaškem. V Beogradu je bila te dni anketa o brezposelnosti, na kateri so zastopniki delavskih zbornic na podlagi sicer pomanjkljive statistike ugotovili, da je v naši državi okrog 300.000 delavcev in profesionistov brez posla. Število brc po sel n ih na Češkoslovaškem pa je kon cem meseca februarja t. 1. znašalo 848.000, kar pomeni, da se je tam brezposelnost v encim letu zmanjšala za ■ kroglo 270.000. Za obnovo naše trgovinske pogodbe Nemčijo. Po zadnjih poročilih je pričako vati, da se bodo v kratkem pričela po gajanja med našo državo in Nemčijo za obnovo trgovinske pogodbe. V ta namen bo odpotovala v Beograd nemška delegacija. Pozor! Propagandni odsek krajevne organizacije Jugoslovanske nacionalne stranke za V. mestni okraj priredi v soboto 10. tm. ob 20. uri v gostilni Golob Pri lokomotivi« v Frankopanovi ulici svoje prvo politično predavanje. Predaval bo dr. Franjo Cerkvenie o temi: »Zakaj sem član Jugoslovanske nacionalne stranke«. Udeležba za člane je obvezna, dobrodošli pa so tudi somišljeniki in prijatelji stranke. Na.odne gledališča REPFRTf' * P. Torek, 6, marca. Zaprto. Sreda, 7. marca. Zaprto. Četrtek, 8, marca ob 20. uri »Natalija •• Red A. Premijera. Petek, 9. marca ob 15. uri »Deseti brat«. Proslava 90-letnice Jurčičevega rojstva. Dijaška predstava. Globoko znižane cene (od 10.— Din navzdol). Sobota, 10. marca ob 20. uri »Vijolica«. Red B. Gostovanje gdč. Erike Druzo-vičeve. V četrtek, 8. tm. je premijera »Natalije«, učinkovite drame znamenitega ruske ga klasika Ivana S. Turgenjeva. To tipično rusko delo, ki je na največjih odrih doseglo velike uspehe, je naštudiral glavni režiser J. Kovič. Prihodnji uprizoritvi Kalmanove izredno uspele operete »Vijolice z Montmar-tra« bosta v soboto, 10. t. m. za red B ter v nedeljo. 11. tm. za red C..Pri obeh predstavah poje naslovno vlogo spet Eriča D ru z o vi če v a. ki je v tej opereti dosegla tako sijajen uspeh. Ob 90letnici Jurčičevega rojstva uprizori Narodno gledališče v petek. 9- tm. ob 15. uri kot diiaško predstavo njegovega »Desetega brata«. Če se nabavijo vstopnice do četrtka zvečer, veljajo ne od Din 7 navzdol. ce- Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztreb-jenje črevesja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Joseio-va<. voda sigurno in uspešno tudi pri congestijah. proti jetrom in danki in pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Fotoamaterji! Za album, ki bo tiskan v bakrotisku in razkošno vezan, zbira založništvo zanimive in lepe posnetke P mesta in okolice. Fotoamaterje in druge imeiitelje takih posnetkov prositffo. na’ jih izroče upravi »Večetnika« in naj tam sporoče svoje zahteve. Radio Ljubljana. Spored za sredo 7. t. m. Ob 12.15: narodne pesmi in plesi raznih narodov na ploščah; 12.45: poročila; 13: čas, pevski jazz v reproducirani glasbi; 18: komorna glasba, radio-kvintet; 18.30: radio-orkester; 19: predavanje o nacionalni vzgoji, predava dr. Stanko Gogala; 19.30: literarna ura: letošnji knjižni pregled; 20: prenos iz ljubljanske opere, v odmoru čas in poročila; Grajski kino. Do vključno srede izborna vojaška humoreska »Vesela tovariša«. Paul Horbiger in Fritz Kampers. Film je dosegel sijajen uspeh. Naš prihodnji fihn: »Bodi um'3’ Kino Union. Danes veseloigre »Beneška noč«. Od jutri srede dalje razkošna veleopereta »Dvorec na jugu« z Liano Haid, Viktorjem de Kovo in Paulom Kempomom. Film v režiji Bol-varija, kakor svojčas »Zvezde z neba«. moja!« v torek zadnji dan Pri revmatizmu v glavi, ledjih, nlečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu, se u-porablja naravna Franc-Jožefova voda z velikim pridom pri vsakdanjemu izpiranju prebavnega kanala. Aretiran tat koles. Mariborska policija je že delj časa sumila nekega brezposelnega Rudolfa P., da krade po Mariboru kolesa. Ko je preiskala včeraj njegovo stanovanje, je našla pri njem tri kolesa. Tat bo izročen sodišču. Aretiran tihotapec. Preteklo soboto dopoldne je ustavil policijski organ na državnem mostu nekega 42-letnega Ferdinanda M., ki se mu je zdel zelo sumljiv. Povabil je moža na policijo, kjer so našli pri njem več zavojčkov kresilnih kamenčkov. Tihotapsko blago so mu zaplenili in bo prejel zato občutno denarno kazen. Smola tihotapca, Neki Štefan K.', stanujoč v Vetrinjski ulici, je pred nekaj dnevi prijavil policiji, da mu je nekdo u-kradel iz stanovanja dve suknji in 1500 Din. Medtem pa so varnostni organi u-gotovili. da je Štefan K. pred dnevi tihotapil iz Avstrije neko blago in da je bi! na meji zasačen. Ko so ga obmejni stražniki pozvali, naj se preda, se je spusttbv divji beg in pri tem odvrgel obe suknji. Oddali so za njim več strelov, ki g p pa niso zadeli, ker se je Štefan spretno skril Y gozdu. V žepu suknje so našli tudi 1500 Din in vse skupaj izročili carinarnici. ki je o tem obvestila mariborsko policijo. Štefan sc bo moral zagovarjati zaradi lažne prijave pri sodišču, zaradi tihotapstva pa bo imel opravka z našo finančno oblastjo. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal 0.7 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 0.4 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 13.4 stopinjah 737.3, reduciran na ničlo pa 736.7; relativna vlaga 84; od včeraj na danes je padlo 0.8 mm padavin; vreme je jasne in tiho. Vremenska napoved pravi, da bo nekoliko topleje. Trg za seno In slamo. Na trg so v soboto pripeljali kmetje 12 voz sena, 8 voz otave in 3 voze slame. Prodajali so seno stot po 28 do 30 Din, otavo stot od 2» do 35. slamo pa stot po 22 do 25 Din. Prijava in plačevanje davkov Vložitev prijav za pridobnino, davek na ponovni promet in davek na luksuz za 1. 1934. dobička, b) izvleček' iz računa (glavnice), c) prepis lastnega računa, vsakega poedi-nega družabnika in njegovih rodbinskih članov, d) pojasnilo o izvršeni amortizaciji, e) izvleček iz računa fabrikacije in f) bančna podjetja izvleček iz računa valut, faktur in deviz. Ostali davčni zavezanci, ki žele, da se jih obdavči po poslovnih knjigah, morajo prijavi priložiti iste kot priloge. Obrtniki morajo v prija- vi izjaviti, če prodajajo tudi nakupljene gotove izdelke, če delajo s stroji na pogon ter koliko pomočnikov in vajencev zaposlujejo. Podjetniki, ki delajo po akordu, morajo tudi to navesti v prijavi. Prijave se izr063 osebno ali po pošti občinskemu uradu ali davčni upravi, na katere področju je obrat. Davčni zavezanci, ki so za leto 1934 prijave že vložili na dosedanjih obrazcih, morajo vložiti nove prijave na novem obrazcu. B. Za odmero davka na poslovni promet je vložiti posebno davčno prijavo, in sicer: 1. a) Oni davčni zavezanci, ki so zavezani 2°/» splošnemu davku na poslovni promet in katerih promet v letu 1933 ni presegal 300.000 Din (pavšalisti) in ni bi! manjši od 15.000 Din, potem vse svobodne profesije, naštete v točki 1, čl. 3. pravilnika k zakonu o davku na poslov ni promet iz leta 1922. b) Oni zavezanci skupnemu davku na poslovni promet in davka na luksuz, katerih promet z blagom, ki ga vsebuje tarifa skupnega davka na poslovni promet v letu 1933, ni presegal Din 500.000. 2. Podjetja zavezana javnemu polaganju računov in zavezanci, katerih promet z blagom, ki ga ne vsebuje tarifa skupnega davka na poslovni promet, je v letu 1933 presegal znesek Din 300.000 in so plačevali splošni davek na poslovni promet četrtletno po knjigi opravljenega prometa, vložijo letno prijavo do 31. marca 1934, ne da bi čakali r.a poseben poziv. Z zakonom z dne 14. avgusta 1932 »Sl. list« št. 563/67 je bil uvedsn davek na luksuz. V prijavah splošnega in skupnega davka na poslovni promet je zato iskati posebej promet z blagom, ki je zavezano davku na luksuz. Zavezanci splošnega prometnega davka imajo izkazati v eni vsoti ves promet z blagom, ki je zavezano samo 2% splošnemu davku na poslovni promet, kakor tudi promet z blagom, ki je poleg tega zavezano tudi davku na luksuz, a v posebnem razpredelu naj izkažejo, koliko od tega skupnega prometa odpade na blago zavezano davku na luksuz. Kdor ne izroči prijave za pridobnino ali davek na poslovni promet v roku določenem s tem razglasom, plača kot kazen 3°/o odmerjenega osnovnega davka, če pa na pismen poziv ne izroči pri- Vsa podjetja, obrati (trgovski, industrijski in obrtni), kakor tudi vse osebe s samostojnim poklicem in vsi drugi, ki so zavezani pridobnini, so dolžni vložiti V roku od J. marca do vštetega 31. marca 1934: A) Za odmero pridobnino prijavo o dohodku, ki so ga dosegli iz teh poslov v letu 1933. Prijavo je vložiti za vsak obrat in vsako vrsto poslovanja, torej tudi za vsako podružnico posebej. Prijavo morajo vložiti tudi osebe, ki so po čl. 46. zakona oproščene plačevanja tega davka. Davčne prijave pa ni treba vlagati prodajalcem srečk državne razredne loterije, agentom zavarovalnih družb in malim obrtnikom, ki ne delajo z več kakor dvema pomočnikoma ter obveznikom 3. skupine člena 42. zakona o neposrednih davkih, ki prebivajo v krajih do 5000 prebivalcev, ki niso sedež okraja in za katere veljajo odredbe točke III. člena 37. cit. zakona. Dolžnosti vlagati davčne prijave za pridobnino niso torej oproščeni davčni zavezanci v mestih in trgih ter v onih vaseh, ki imajo nad 5000 prebivalcev. Prijavo izpolni in podpiše lastnik obrata ali podjetja, v primeru zakupa pa zakupnik, če je več lastnikov podjetja, vsi skupaj, za mladoletne njih starši ali skrbnik, za konkurzno maso njih zastopnik. Prijava se izpolni le na prvi strani po vrsti v vseh rubrikah ir. podrobno. Morebitna pojasnila navedb naj se obrazložijo na posebni poli. Davčni zavezanci morajo tudi označiti ali so samci, vdovci brez otrok, odnosno ločeni m vpisati rojstni dan ir. leto. Družabniki podjetja morajo razen tega označiti tudi s koliko odstotki so vdeleženi pri podjetju. Ker je predmet obdavčenja enoletni čisti dohodek, dosežen v preteklem poslovnem letu, se priporoča davčnim za vezancem, da ta dohodek točno prijavijo, 'da se izognejo kazenskim posledicam netočnih prijav. Enoletni čisti dohodek je kosmati (brutto) dohodek po odbitku izdatkov, potrebnih za obratovanje podjetja, obrata, oziroma za izvrševanje poklica. Izdatki, ki niso v zvezi z obratom, temveč služijo za vzdrževanje lastnika obrata, njegove rodbine ali drugih oseb, se ne smejo odbiti od kosmatega dohodka. V smislu čl. 105. odst. 3. cit. zak. mora davčni zavezanec priložiti davčni prijavi tudi vse druge podatke, ki so potrebni za pravilno odmero davka. Industrijska, bančna in mednarodna transportna podjetja, katerih letni promet presega Din 500.000. morajo prijavi priložiti bilanco z računom zgube in dobička ter začetni in končni inventar. :n sicer za poslovno leto 1933, kakor tudi za leto 1932. Razen tega morajo prijavi priložiti a) podroben pregled zgube in jave v osmih dneh, plača 10% kot kazen. Kdor da v prijavi netočne izjave z namenom izogniti se plačevanju davka ali zataji kak objekt ali vir dohodkov, ga zadenejo posledice čl. 142. zakona o neposrednih davkih. Ako davčni zavezanec ne zna pisati ali izpolniti prijave, sme dati prijavo ustno na zapisnik pri pristojni občini ali davčni upravi. Tiskovine za prijavo se dobijo pri občinskem uradu ali pri davčni upravi po nabavni ceni 1 Din kos. Vse pravne in fizične osebe, ki niso zavezane pridobnini, kakor tudi osebe, ki izvrše slučajni promet stvari po zadnjem odstavku čl. 4. zakona o davku na poslovni promet, morajo vložiti v 14 dr.eh od dne opravljenega prometa prijavo pri oni davčni upravi, ki je glede na kraj opravljenega prometa krajevno pristojna ter morajo hkrati plačati na ta promet odpadajoči 2°/n davek. Močem mleka slišimo često od otrok. Vsak otrok pa hoče in ima rad Agilnost središča naše Prlekije Vinska razstava in sejem v Ljutomeru Vinska podružnica v Ljutomera priredi 20. marca 1934 vinski sejem in razstavo vina v kavarni g. Resnika v Ljutomeru. Otvoritev ob 9. uri. Na poskušnjo bodo prvovrstna vina iz Ijutomersko-or-možkega, gornjeradgonskega in štrigov-skega vinarskega okoliša. Ljutomer je že iz davnih dni znan po svoji izborni vinski kapljici, saj je središče vinorodnih goric med Dravo in Muro in je tudi kot križišče železnic za tako prireditev zelo pripraven. Že zaradi tega so bile dosedanje razstave dobro obiskane in tudi letos je veliko zanimanje med vinogradniki in kupci ter drugimi interesenti. Vabijo se vsi vinogradniki iz ljutomer-sko-ormožkega. gornjeradgonskega in Strigovskega vinarskega okoliša, da razstavijo svoja vina, ker na ta način jih bodo mogli vinski kupci poskusiti ter se prepričati o izvrstni kakovosti vseh razstavljenih letnikov ljutomerčana. Vsi vinogradniki v omenjenih okoliših, ki želijo svoja vina razstaviti, naj to prijavijo najpozneje do 11. marca t. 1. na posebni prijavi ali dopisnici ali ustmeno v pisarni mestne občine ljutomerske. Istotam se sprejema vino za razstavo, ki se mora poslati najpozneje do 16. marca t. 1., in sicer od vsake sorte 3 steklenice po sedem desetin litra. Kdor nima primernih steklenic, jih dobi pri mestni občini ljutomerski, lahko pa pošlje tudi dva sla-tinščaka; prazne steklenice se v tem primeru vrnejo. Kdor pa pošlje vino že v buteljkah, se buteljke izmenjajo za druge prazne ali se vrnejo po razstavi lastniku. Na lanski vinski razstavi je bilo mnogo vinogradnikov odlikovanih z diplomami ministrstva za kmetijstvo, a še odlične in hranive bonbone, ki vsebujejo mleko. Dajte svojim otrokom mlečne ker so hranivi in zdravi. 887 PROIZVOD : ,,UNION-, ZAGREB. več jih je dobilo nagrade v orodju. Upamo, da bo tudi letos vinska razstava vsestransko ugodno uspela. Opozarjamo vse interesente, vinske trgovce ter gostilničarje, da si ogledajo to vinsko razstavo ter se Sami prepričajo o izvrstni kakovosti tukajšnjega pridelka in zelo ugodnih cenah. Polovična vožnja po železnici je dovoljena samo za povratek. Legitimacije se dobijo pri Vinarski podružnici v Ljutomeru. Plul Občni zbor Nabavliaine zadruge državnih uslužbencev. Pretekli ponedeljek je imela Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ptuju svoj 14. redni občni zbor, ki mu je predsedoval predsednik za druge davčni uradnik Albert Primc. Iz po ročil upravnega in nadzornega odbora sledi, da je zadruga razmeroma pri majh nem številu članov (215) znatno napredovala; v preteklem letu je bilo 45.000 Din čistega dobička. Ta dobiček se razdeli na sledeči način: 30°/« pride v rezerv ni fond, 9°/o v dobrodelni fond, l#/o v pokojninski fond za zadružne nameščence, 5°/o je določeno za nagrade zadružnim nameščencem, 5°/o gre za nagrade članom obeh odborov in 5% dobijo izplačano zadružni člani nakupovalci kot dividendo. V okviru Nabavljalne zadruge se ustano- vi pogrebni fond in bo v kratkem v ta r.amen izredni občni zbor, ki bo sestavil za to novo .ustanovo potrebna pravila. Prvotno je obstojal načrt, da se Ptujčani priključijo mariborskemu pogrebnemu fondu, večina članov pa se je izjavila za ustanovitev lastnega fonda, zato se nameravana priključitev ne izvrši. Pri volitvah izžrebanih odbornikov je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom Albertom Primcem na čelu. SK Ptuj:SK Drava 1:0 (0:0). V nedeljo 4. t. m. se je vršila na igrišču v Ptuju nogometna tekma med domačima SK Ptujem in SK Dravo. Obe stranki sta se dobro držali, toda podlegla je SK Drava, in sicer v razmerju (0:0) 1:0. Publika je z zanimanjem sledila poteku igre in nagradila zmagovalce z burnim aplavzom. A. P. Čehov; Živa kronologija Salon državnega svetnika Šaramikina je zavit v prijeten somrak. Velika bronasta svetiljka z zelenim okvirom barve stene, pohištvo in obraze z zelenjem a la »ukrajinska noč«. Izredka vzplamti V ugašajočem kaminu tleče poleno in za trenutek ožari obraze s svitom požara; toda vse to vendarle ne kvari splošne Svetlobne harmonije. Splošni ton, kakor pravijo umetniki, je nedotaknjen. .. ^.r.e^ kaminom sedi v naslanjaču v pozi cioveka ki je pravkar poobedoval, sam Saramikin. prileten gospod, s sivimi ura niškimi zalizci in s krotkimi sinjimi ? nil\f °braza mu odseva nežnost, usta .,s Isniena v otožen smehljaj. Pri nje-f „ V noph sedi na pručici podguberna-°BWey, korenjak štiridesetih let, se • ri^lja 1,1 iztega noge h kaminu, okoli ,, M j e Saramikinovi otroci: Nina, Kolja, Nadja in Vanja. Izza lahno priprtih vrat, ki vodijo v kabinet gospe Šara-e, prihaja svetloba. Tam za vrati, za svojo pisalno mizo, sedi Šaramikinova zena Ana Pavlovna, predsednica mestnega damskega komiteja, živahna iti pikantna damica tridesetih let s pribirkom. Njene crne in žive oči begajo skozi r.anosnik o straneh francoskega romana. Pod romanom leži počečkan komirejski obračun za preteklo leto »Včasih je bilo naše mesto v tem pogledu srečnejše,« pravi Šaramikin in upira svoje mežikajoče oči v tleče oglje »Niti ena zima ni minila, da se ne bi oglasila pri nas kaka zvezda. Celo znameniti igralci in pe i so prihajali, zdaj pa... vrag vedi, kaj je! Mimo burkežev in lajnarjev ni nikogar. Prav nikakega estetičnega užitka. Živimo ko v gozdu. Da, vaša svetlost, ali se še spominjate tistega italijanskega trageda, kako se je že hne-roval? Črnolasec, visok. Ne morem se spomniti. Ah, da! Luidži Ernesto de Rud-žieto... Izvrsten talent. Siila!« »Komaj je spregovoril prvo besedo, že je bilo vse gledališče v ognju navdušenja. Moja Anjutočka je njegovemu talentu precej pomagala do slave Poskrbela je, da so mu dali dvorano na razpolago in vstopnice je za deset predstav naprej razprodala. On pa jo je v povračilo učil deklamacije in mimike. To ti je bil človek! Prišel je sem, da se ne zlažem, gred dvanajstimi leti. Ne, lažem... ni še toliko let od tistih dob, deset jih je samo. An-njutočka. koliko let ima naša Nina?« »Deset!« vpije iz svojega kabineta Ana Pavlovna. »Kaj pa je?« »Nič, mamica, samo tako vprašam... in izborni pevci so prihajali včasih. Ali se spominjate Prilipčina? Tenore di grazia. Kakšen človek je bil to! Kakšna zunanjost! Plavolasec, tako izrazit Obraz, pariške manire. In kakšen glas, vaša svetlost! Samo malo preveč s trebuhom je pel in »re« pogrgraval, drugače pa je bilo vse lepo. Dejal je, da se je učil pri Tamberliku. Midva z Anjutočko sva mn preskrbela dvorano v ljudskem domu, on pa nama je v zahvalo prepeval podnevi in ponoči. Anjutočko je učil peti. Spominjam se, kakor bi bilo včeraj, kako je ob velikem postu prišel, pred dvanajstimi leti je bilo. Ne, že več je tega... Moj Bog, kako slab spomin imam! Anjutočka, koliko let ima naša Nadjočka?« »Dvanajst!« »Dvanajst... če pristejem še deset mesecev. Nu. da, saj bo nekako takole, trinajst let. Tudi več življenja je bilo včasih v našem mestu. Vzemimo samo en primer, dobrodelne večere. Kakšne večere so znali včasih prirejati. Koliko pre-lestnosti. In pojejo, igrajo, čitajo. Po vojni, ko so bili pri nas turški ujetniki, da, prav dobro se še spominjam, kako je Anjutočka priredila večer v korist ranjencem. Zbrali smo tisoč sto rubljev. Turški častniki so bili iz sebe, ko so slišali An-jutočkin glasek. Roko so ji poljubljali. He, he, he... Čeprav so azijati, hvaležen narod so vendarle, to moram reči. Večer je tako sijijno uspel, da sem si to zapisal v dnevnik. Kolikor se spominjam, je bilo to v šest in sedemdesetem. Ne!... v sedem in sedemdesetem letu je bilo... Ne! Povejte, prosim, kdaj so bili Turki pri nas? Anjutočka, koliko let ima r.aš Ko-Iječka?« »Papa, sedem let imam,« je dejal Ko- Ija, temnopolt deček z lasmi, črnimi ko oglje. »Da, postarali smo se in nič več tiste moči nimamo!« je pritrdil Lopnjev in vzdihnil. »To je pravi vzrok. Starost, ba-tenka. Novih iniciatorjev ni, stari pa so se postarali. Nič več ni tistega ognja. Ko sem bil jaz mlad, nisem nikdar dopustil, da bi se družba dolgočasila. Bil sem prvi pomočnik vaše Ane Pavlovne. Če je bilo treba prirediti večer z dobrodelnimi nameni, tombolo ali pa kaj podobnega, če je bilo treba sprejeti kako imenitno osebo, vedno sem bil na mestu in vse dm-go sem vrgel vstran. Neko zimo sem tako skakal okrog, da sem se prehladil in zbolel. Nikoli ne bom pozabil tiste zime! Ali se spominjate, kaj sva priredila z Ano Pavlovno v korist pogorelcem?« »Katerega leta pa je bilo?« »Ni tako dolgo tega. Devet in sedemdesetega leta, ne, osemdesetega, vsaj zdi se mi tako. Oprostite, koliko let ima vaš Vanja?« »Pet!« kriči iz kabineta Ana Pavlovna. Potem je bilo to pred šestimi leti. Da, bater.jka, to so bili časi! Sedaj je vse drugače. Nič več ni tistega ognja!« Lopnjev in Šaramikin sta se zamislila. Tleče poleno je še enkrat zagorelo in se razsulo v pepel. Spominjajte m CMO Stran 4. Mariborski »V e S e r n! k« Jtrfri V Mariboru, dne 6. III. 1934. MARIJ SKALAN: Roman iz prazgodovine človeštva. Na obeh straneh so ji delale senco velike širokoliste palme fantastičnih obiik. Levo in desno so se širila skoraj v nedogled skrbno obdelana polja in v vročem solneu je zorela bogata žetev. Rahli vetrovi so zibali bilje in steblovje, da je valovilo v rjavem, zelenem in srebrnem blesku kakor razigrano morje. Kje pa kje so zagledali popotniki sužnje, ki so spravljali zrele poljske pridelke in paznike, ki so stopali za njimi, ali pa so sedeli v senci in se dolgočasili. Od nekod se je dvignila jata ščebetajočih ptic in preletela cesto prav nad karavano. Aftagad se je ozrl za njimi in jih preštel. »Sedem; srečno število za moške«, je zamrmral. »Sedem; nesrečno število za ženske«, je pomislila princesa Evalasta. Sklonila je glavo in se zamislila. Ves čas, odkar je bila z bratom Aftagadom zapustila hišo svojega očeta, aztežkega kralja, je bila njena mala glava skoraj čisto vedra. Samo kdaj pa kdaj se je spomnila materinih in očetovih besed. »Zavedaj se, da si princesa aztežkega, hči vazala velikega faraona, toda ne nje- govega sužnja. Bodi uslužna, a s ponosom in dostojanstvom!« je dejala mati, ko io je objela in blagoslovila za dolgo naporno pot. Princesa ni razumela njenih besed, a ko je videla v materinih očeh solze, ki jih poprej nikoli ni bilo, je čutila tiho tesnobo v grlu in v srcu. Bilo ji je, da bi se tudi sama razjokala in zaprosila: »Naj ostanem doma!« Toda izipregovorila ni; besede ji je zaustavil na jeziku oče, ki se je dotaknil s kazalcem desnice njenega čela in dejal s trdim, ukazovanja in poslušanja brez ugovora vajenim glasom: »Ne pozabi, da si ženska, rojena zato, da služiš svojemu gospodu. Do Semisi-risa si podložna bratu Aftagadu, v Se-misirisu pa preide moja in njegova oblast nad teboj na njega, potomca R&jevega velikega faraona atlantskega. Ustrezi mu, izpolni mu vsako želK>, tudi tisto, ki je ne bo izrekel. Beri mu z obraza, kar želi. Njegov vazal sem in ne bi hotel pritožb. Si razumela?« »Sem, veliki moj oče, kralj kraljev, služabnik solnčnega božanstva in gospo- dar usode aztežkega naroda!« je odgovorila pohlevno, pokleknila pred njim in se oklenila njegovih z zlatom okovanih kolen. Sedaj pa, ko je že videla pred seboj mogočno obzidje veličastnega Semisirisa in za njim Goro prihoda, na kateri se je v žaru solnca blestel tempelj z zlatimi strehami in mramomatimi obeliski, ji je j bilo bolj tesno pri srcu; in ko je videla ; sedem ptic, kako so preletele cesto nad njeno glavo, sedem ščebetajočih ptic, ki so oznanjale nesrečo, bi se bila najrajše razjokala. Če bi bila sama, bi položila svojo lepo glavo v drobne, mehke dlani, bi zaihtela in lovila kristalne kaplje bridkosti v prgišče, da bi izmila zle slutnje in nejasne bojazni. Toda poleg nje so sedele na hrbtu orjaškega slona tri sužnje, tri njene služabnice. Kako bi mogla velika princesa aztežka, vtelešena boginja, ženska nadzemskesa izvora zaihteti pred tremi smrtnicami, tremi brezpravnimi sužnjami svojimi? Prvič v vsem svojem mladem življenju jo je obšlo trpko spoznanje, da je jetnica nečesa, kar ji ne dovoljuje niti tistega, kar smejo naj nižja človeška bitja, kar smejo brezpravne, zaničevane sužnje. Zakaj ji je bilo tako tesno? Saj ni imela nobenega povoda, nobenega najmanjšega vzroka! Še razlike med materinimi in očetovimi besedami ni razumela. Vse je bilo samo temno, podzavestno neugodje, bila je rahla, komaj doznavna slutnja nečesa mračnega in neprijetnega. »Sedem ptic, sedem ščebetajočih, ženskam zlo oznanjajočih ptic!« Dvignile so se s polja. Bog ve, kaj jih je preplašilo. Bog ve, zakaj so usmerile svoj let nad karavano, zakaj so preletele cesto? Jim je tako veleval neznani demon, kralj temin, zlovešči mučilec človeških src in duš? Toda cesta se je krčila. Vedno večje je postajalo obzidje mogočnega faraonovega mesta, vedno višje so se dvigale kockaste terasne stavbe in vedno bolj ostro so se risali na ko oko čistem modrem nebu obrisi vitkih obeliskov in o-gromnih piramid. Sloni so se pomikali dalje bolj naglo, bolj lahkotno, ko da bi vedeli, da se bližajo svojemu končnemu cilju in zaželjenemu počitku. Tudi vojščaki, sužnji in sužnje so postajali živahnejši, ne samo zato, ker so se veselili konca napornega večtedenskega potovanja, temveč morda še bolj zaradi novih utisov in doživljajev, ki so jih pričakovali tam za obzidjem v mestu mest, v sil nem. ponosnem, bogatem in razkošnem Semisirisu. Voditelj karavane in poveljnik oboroženega spremstva Savadagak se je obrnil k tekaču Buramaku in mu naročil: (Se bo nadaljevalo.) Šport Slovenski kolesarji polagajo račune Občni zbor Kluba slovenskih kolesarjev In motociklistov „Perun“ Preteklo nedeljo dopoldne je imel naj-agilnejši kolesarski in motociklistični klub v naši banovini »Perun« v restavraciji Narodnega doma svoj 14. redni letni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Otvo ril in vodil ga je požrtvovalni in nadvse agilni predsednik g. Anton illebš. Uvodoma je pozdravil številno članstvo ter zastopnike sorodnih in kulturnih organizacij. Nato je podal predsedniško poročilo ter orisal vse težave in boje »Pe-runa« v preteklem letu. Dotaknil se je tudi vprašanja Mariborske kolesarske pod-zveze. Ob tej priliki se je razvila Živahna debata, po kateri se je m>ral vsakdo vprašati ali je sploh mogoče, da obstoja Kolesarska podzveza, v kateri ni zastopan najmočnejši kolesarski klub dravske banovine, če ne vse države sploh?. Na razna vprašanja je nato predsednik g. Hlebš odgovoril in obrazložil članstvu, zakaj je »Perun« iz le podzveze izstopil. V nadaljevanju svojega poročila je naglasil, da »Perun« vzgaja mladino v narodnem in državnem duhu ter edinstvu, kar vse v največjem obsegu propagira v našem severnem obmejnem delu naše banovine. Za svoje uspešno delovanje pa potrebuje moralično oporo ne samo članstva, ki se je v polni meri zavedalo dolžnosti, temveč tudi širše javnosti. »Perun« je v preteklem letu organiziral več izletov v obmejne kraje ter sodeloval tudi pri vsaki narodni manifestaciji. Organiziral je tudi naše podeželske kolesarje ter ustanovil sekcije v Pesnici, Sv. Petru in na Teznem, ki prav lepo delujejo in napredujejo. Tajniško poročilo je podal g. Motoh. »Perun« šteje danes 327 članov. Med letom je pristopilo 35 članov. Veliko delo se zrcali tudi iz sprejetih in odposlanih dopisov, ki jih je bilo nad 1000. »Perun« je lansko leto priredil 12 izletov, in sicer v Radgono, Sv. Marjeto, Sv. Lenart, Ormož, Sv. Jurij, Ruše itd. Priredil je tudi več cestnih dirk in kolesarsko dirko na dirkališču na Teznem. Tudi za družabnost je klub skrbel ter priredil več družabnih večerov. Sledilo je poročilo blagajnika g. Čretnika. Denarni promet je znašal v preteklem letu nad 15.000 Din, društveni Inventar pa je vreden nad 20.000 Din. Tehnični referent g. Valentin Šibenik je podrobno I poročal o delovanju društva na šport- \ nem polju. V imenu nadzornega odbora je poroča: g. Anton Močivnik, ki jc predlagaj odboru razrešnico, ki je biia tudi soglasno sprejeta. Sledile so volitve in je bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: predsednik g. Anton Hlebš, I. podpredsednik g. Oton Črepinko, II. podpredsednik g. Oskar Gornik, tajnik Franjo Motoh, blagajnik Ludvik Čretnik, tehnični referent Valentin Šibenik, člana tehnične komisije Valentin Šibenik in Vinko Frkanec, v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni gg. Jože Peitler, Lojze Lisjak in Justin Gustinčič, a kot namestnika gg. Ivan Ferk ml. (Pesnica) in Josip Bud-ja (Sv. Peter). Pri raznoterostih so spregovorili delegati posameznih sekcij. G. Kumerc je poročal o razmerah na Teznem ter naglasil potrebo intenzivnejšega dela in propagande na deželi. Šolski upravitelj g. Vauda iz Sv. Marjete je naglasil potrebo koncentracije narodnih sil na severni meji. Vsem je odgovoril predsedn. g. Hlebš ter zagotovil, da bo »Perun« podprl vsako akcijo za procvit jugoslovanske misli na našem obmejnem ozemlju. Po večurnem trajanju je bil nato zaključen ta lepi občni zbor, ki je pokazal solidarnost član stva in veliko delo za procvit in napredek slovenskega kolesarstva. Ping pong za prvenstvo Maribora Preteklo nedeljo sta priredila Mariborski akademski sabljaški klub in ISSK Ma ribor v telovadnici v Cankarjevi ulici ping pong turnir za prvenstvo Maribora, ki je v vsakem oziru prav dobro uspel. Na turnirju je sodelovalo 20 tekmovalcev, članov Mariborskega akademskega sabljaškega kluba, ISSK Maribora, SK Železničarja in ŽSK Hermesa iz Ljubljane. Končni rezultati tekmovanja so bili naslednji: 1. Drovenik (Hermes) 14 zmag. 2. Senekovič 13 zmag, 3. Kavčič (Hermes) 13, 4. Marinko (Hermes) 11, 5. Vaško Škapin (MASK) 7, 6. Vod2b (ISSK Ma ribor) 5 in 7. Železnik (SK Železničar) brez zmage. Vsi imenovani so se morali boriti v predtekmah za nastop v končnih tekmah. Rezultati so bili: Drovenik (Hermes) .'Senekovič 3:0, Drovenik:Marinko 2:1, Drovenik:Škapin 2:1. DroveniktVo-deb 3:0, Drovenik:Železnik 3:0 in Kavčič: Drovenik 2:1 (edini poraz prvaka), Senekovič :Kavčič 3:0, Senekovič :Marinko 1:2 Senekovič:Škapin 3:0, Senekovič:Vodeb 3:0. Senekovič:Železnik 3:0, Kavčič;Ma rlnko 3:0, Kavčič:Škapin 2:1, Kavčič:V<> deb 3:0. Kavčič:Železnik 3:0, Marinke Škapin 2:1, Marinko:Vodeb3:0, Marinko: Železnik 3:0, Vodeb:Škapin 2;i, Škapin Jezernik 3:0, Vodeb:Jezernik 3:0. V se-niorski skupini so. končni rezultati tile: l.Koser 13 zmag, 2, Bergant (ISSK Maribor) 12, 3. Pušenjak (Železničar) 8, 4 Puh (ISSK Maribor) 8, 5. Kirbiš (ISSK Maribor) 4 in 6. dr. Pihler (MASK) brez zmage. V damskem tekmovanju si je priborila prvo mesto gdč. Rižner (ISSK Maribor), dosegla je 6 zmag, 2. gdč. Gregorc (ISSK Maribor) 4 in 3. gdč. Weis brez zmage. V tekmovanju v dvoje sta zasedla prvo mesto Drovenik-Kavčič (Hermes) z 9 zmagami brez poraza, 2. Vodeb- Senekovič 6 zmag, 3. Dernovšek -Korenčan 3 zmage in 4. Škapin I in I! brez zmage. Rezultati tekmovanja mešanih parov so bili: 1. Vodeb - Rizman 6 zmag, 2. dr. Pihler - Gregorec 4, 3. Pušenjak - Weis brez zmage. Tekmovanje za prvenstvo MZSP v smuku. MSK priredi v nedeljo 11. t. m. tekme v smuku za prvenstvo Mariborske zimskošportne podzveze pri Seniorjevem domu, cilj pa v Ribnici na Pohorju. Pravico do starta imajo vsi pri JZSS verificirani tekmovalci. Tekmovalec, ki doseže najboljši čas, prejme darilo MZSP, II. in III. plasirani pa plakete MSK. Razglasitev rezultatov ter razdelitev daril bo v nedeljo 11. tm. ob 16. v restavraciji Grogi v Breznem. Prijave sprejema MSK, Maribor, Trstenjakova ul. 6, odnosno na mestu starta do najkasneje eno uro pred startom. Po tekmi v smuku priredi MSK smuško tekmo za svoje odbornike v okolici Ribnice, v primeru neugodnih snežnih razmer pa pri Pisniku nad Ribnico. Žrtve avstrijske revolucije. Število žrtev, ki jih je zahtevala meščanska vojna v Avstriji še ni točno ugotovljeno. Dunajska »Reichspost« je pred dnevi objavila število žrtev, ki so padle v boju od 12. do 15. februarja in dodaja k temu svojemu poročilu, da število padlih ni točno, ker so socialisti mnogo svojih žrtev na skrivaj pokopali. Ugotovljeno je doslej število žrtev samo pri ekse-kutivi, ki je izgubila 104 može, 309 pa je bilo ranjenih. Od vstašev je padlo na Dunaju 19 žensk, 104 moški in 2 otroka. Na Štajerskem je padlo 32 mož, na Gornjem Avstrijskem 27 mož in 2 ženski, na Dolnjem Avstrijskem pa 7 mož, skupno torej 170 mož, 21 žensk in 2 otroka. Ranjenih je bilo na Dunaju 263 mož, 69 žensk in 4 otroki, na Štajerskem 71 mož, 1 ženska in 7 otrok, na Gornjem Avstrijskem 54 mož, 9 žensk in 1 otrok, na Dolnjem Avstrijskem 12 mož, na Tirolskem pa 2. Skupno je bilo pri socialistični armadi ranjenih 79 žensk, 12 otrok in 402 moža. Po dosedanjih podatkih je zahtevala torej revolucija 269 smrtnih in 802 ranjenca. Mali oglasi Razno KRAJNIKE 4 »( dolge, stebre za ograjo in vse potrebščine za brajde, Špalirje itd. ter rezati les, popol nonia suh, kupite poceni v lesni trgovini Albina Ceha, Maribor, Betnavska cesta 4. 900 MODERNE SPALNICE in kuhinjske opreme (mehke) prodam po res zelo nizki ceni. Mizarstvo, Levstikova ul. 9 Istotako oddam veliko soln-čno sobo s Štedilnikom. 895 SVETLI PREMOG DInT7.~ Mejovšek, Tattenbachova ul. 13, Tel. 2457. Karbopaket. 860 Pf€xlam Lepo, skoraj novo, trdo SPALNICO prodam takoj za polovično ce no. Naslov v upravi »Večer-uika«. 892 »VE STAVBENI PARCELI. ena vogalna v največjem centru takoj na prodaj. Valiak, Maribor. 813 KRASEN OBJEKT, stavbišče 1800 m*, velika dvorana postranski prostori, izborne kleti, v centru, tako) na prodaj. Valiak. Maribor. Kino Union. 812 Stanovanje Posest HIŠE ALI POSESTVA od 20.000 Din. naprej m odaja Realitetna pisarna. Maribor, Slovenska ul. 26. 897 DVE SOBI kuhinjo in pritikline oddani s 1. aprilom mali in mirni dru-, žini, v bližini parka in vinar- i KUPIM ske šole. Ponudbe pod »Soln-čno 500« na upravo vVečer-nika«. 899 Kupim Dvosobno, leno STANOVANJE oddam mirni stranki. Vprašati Mlinska ul. 30. 896 SOBO IN KUHINJO oddam § 1. aprilom mirni stranki. Melje, Erjavčeva uli-ca 10. ®1 TRGOVINO s stanovanjem oddam. Melic. Erjavčeva ul- 10. S9(j ŽELEZNO. ZLOŽLJIVO POSTELJO. Danjkova ul. 8-b/I. 893 Službo lile NADZORSTVO nad vinogradnimi in sadnimi posestvi v okolici Maribora sprejme kmetijski strokovnjak. Ponudbe na upravo »Ve ■ črnika« pod »Strokovnjak«. S87 Zgublieno BOLJŠE STANOVANJE, velika soba, kuhinja, klet, pralnica in vrt, v lepi hiši. oddam s 1. aprilom. Praprot-nikova ul. 30, lastnik Kavčič, Laporje. 889 ZLAT UHAN z rdečim kamnom sem zgubita v n'cdi:!io na poti na Kalvarijo. Naiditelj ca naj odda v Sodni ulici 14/111. 886 Sposobnega tajnika s primerno izobrazbo, za čimprejšen nastop sprejmemo. Pismene ponudbe opremljene z dokumenti in po možnosti s sliko je poslati do 15. marca pod značko „Tajnik* na 'Združenje gostilniške obrti v f ’ar iboiu Osebne intervencije izključene. m Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. ' ”