155. številka.
Ljubljana, sredo 9. julija.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzomši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en mesne f gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 goid. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt lata 2 gold. 90 kr., po posti prejeman za Četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačujo od Četiri* stopne petit-vrsto 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravn:štvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Mag j ari.
Od kar so Magjari pred skoro 1000 leti v ravno Podonavje in Potisje prijezdili, ter se tu kot čudsko-tinska naselbina nastavili, nijso imeli še nikoli toliko političnega upliva in toliko državne veljavnosti in važnosti, kolikor je denes imajo. Okrog in okrog njih je politično vse opustošeno. Sredi te politične pustinje pa leži kakor lepa zelena oaza „magjar orszag" ! — Deset milijonov Polj-cov na severu je izgubilo svojo državno samostalnost, nasproti njim pa stoji četiri milijonov Magjarov denes celo v zenitu svoje državne neodvisnosti. Ista osoda kakor Poljee, udarila je sedem miljonov bro-ječi češki narod na severozahodu ma-gjarorszaga. Klavna češka kraljevina je že dve sto let izbrisana iz broja evropskih samostalnih držav. Osem milijonov avstrijskih Nemcev na zapadu klanja se poniževalno pred magjarskim Cudo-Finom. Heust je leta 1807 javno izpovedal, da so avstrijski Nemci v magjarskem škripcu. In kar jc Beust ta čas rekel, to velja tudi še donos vse v dilj. Nemci v rajhu simpatizujo z Ma-gjari kot s predno stražo proti panslavizmu. Na jugu niagjarorszaga je iznemogla Turčija. Njene državne sile so iztrošene. Denes ne govori se tolikanj o Turčiji, kolikor o njenih naslednicih. Rumunija in Srbija Bicer nijste prijateljici niagjarorszaga, to njijub neprijateljstvo mu pa denes mnogo nahuditi še ne more.
Takšeu je izvanjski politični položaj magjarske države. Pogledimo sedaj še v notranje pobjžjo.
Četiri milijoni Magjarov gospodujejo nad deset milijoni Slovanov, Rumunov in Nemcev. Iz tega brojevuega razmerja bi se moglo
soditi, da je stanje, ali bolje rekoč nadvla-danjc magjarskega naroda dosta težavno. Pa to nij res. Magjari so skoz sto- in stoletja ine narodnosti v tolike in tako silne spone vklenili, da se denes skoro ganiti ne morejo. Slovaki so politično celo mrtvi. Njih narodno življenje brli samo v nekolikih jako skromnih literarnih zavodih. V ogerskem drž. zboru nemajo niti enega zastopnika. Ravno taka je z Rusini. Poldrugi milijon naseljenih Nemcev čuti se za „Ogre." Er-deljski Umnimi in Saši so sicer poskusili opozicijo delati, braneči svojo narodnost in svoje ime. Pa njih poskusi so že v prvih naskokih popolnem zatrti bili. Samo žilavi Jugoslovani: Srbi in Hrvati so umeli Magjarom itn pomivati. Hrvati so z revizijo Uauchijanske nagodbe pomirjeni, kajti klada, v katero so bili ukleneni, zlajšala se jim je za tri luknje. Osamele Srbe bodo pa že komisarji ii la Majthenv ukrotili. V državnem zboru vlada in odlučuje Deakova volja in beseda.
Taksna je notranja sltuvacija. Teško jc reči, katero položje je povoljnejše: ali notranjo ali vnanje ? — Magjarski bog si more zares z dopadajenjem svoje brke smoliti in vesel skoz svoje veliko okno na ta izvoljen narod gledati!
Je-li čudo, da je poprej ponosen in viteški Magjar postal v najnovejši čas napuk-nen in Hamopašen Magjar?
Vsaka stvar ima pa dve strani. V predstojećem smo pokazali svitlo stran vnanje in notranje politične situvacije magjarske države. Pogledimo in razkrijmo v sledečem pa tudi nasprotno t. j. tmiČno stran političnega puložja niagjarorszaga.
Na severo-iztoku je svetovna ruska država. Magjarorszag je nasproti „oroszor-
szagu" pritlikovec. Vsakega patrijotičnega in razumnejšega Magjara spreleti kurja polt po životu, če pomisli na tisto nujo, ki njegovemu narodu nd te strani žuga. Rusija je za Magjare osodepolni črui oblak. Sedaj še počiva ta oblak na malčkih gorah, burja in vihar se pa moreta vsak čas vzdigniti, ter ga pogubonosno na Karpate zavaliti. — Magjarom nekdaj prijateljska zavezna Pojska se brž ko ne, ne bo več vzdignila, če se pa bo, se bo vzdignila edino s pomočjo Rusije in drugih Slovanov. Taka pomlajena Poljska pa gotovo ne bo več mađarska zaveznica. Ravno tako bo s Češko, če pride kedaj do svoje državne samostalnosti. Zcdinjcna Nemčija je v svojej požrt-nosti za vse sosedne države pogibeljna, tedaj tudi za magjarorsag. Nazadnje ute-gneti Rusija in Nemčija magjarsko državo ravno tako razdeliti, kakor poljske države. — Države, ki se bodo na razvalinah Turčije osnovale, Srbija, Bolgarska, in Rumu ns k a gotovo ne bodo Magjarom prijateljice, tem več one bodo denes še pod ogersko krono stoječe sonarodnike k sebi vlekle. Če pa Magjari morebiti misle, da so oni dediči japice Turčina, je to za smijati se. Oni bi še munje, nego Turčin Srbe in 15 o l ga re mojstrovati mogli. Hrvati so sicer pomirjeni, pa trajnega mira ž njimi ne bo. Kakor bodo Srbi turški jarem otresli, otresli bodo nazadnje tudi Hrvati magjarski jarem, kateri jc istoveten s turškim In to bo zadnja nagodba med njimi. Rudokopi pravijo, da je vredno rudo kopati, če je samo pol lota zlata v enem centu rude. Tudi Hrvatom se bo trud izplačal, če bodo znali tisto trohico dobrega, katero revidirana nagodba v sebi zadržava, v  svojo korist   obračati.   „Obzor" je prav
Meta Holdenis.
(Roman, tVanco.ski spisal Viktor Ckerbullez.)
Poslovenil D a v. Mostni k.
Prvi det.
(3. nadaljevanje.) Izprcvidcl sem, da je najpametnejše, ako povem, kdo sem. Kot pošten človek sklenem z odkritosrčno besedo razdeti domišljije, ki jih jc menda gospod Holdenis imel o meni in mojem bogatstvu; kajti do zdaj mu jih nijsem kalil, nego utrjeval sem ga v njih z zapravljanjem in strastjo do konj. Neko jutro pride k meni v kotel. Nagovori me, kakor običajno, prijazno. Zdelo se mi je, da vidim gube na njegovem lepem visokem čelu ; domislil sem si, da ga nekaj časa sem tarejo skrbi. Nekaj mi ima povedati, mislil sem si, akopram je s konca govoril le o indiferent-
nih rečeh. Jaz zavijem s pota, ter začnem praviti o svojej mladosti, osvojili sanjah, o strastnem nagnjenji do slikarstva, o zadnjem razgovoru s svojim očetom sodarjem in o listu strijca Crcdeoua. Nekaj trenotkov stoji osupnen, kakor človek, ki se prebudi; a kmalu je v navadnem položaji. Povprašuje me v vseli točkah , ki sem jih bil omenil, zvedel bi bil rad moje najmanjše tajnosti. Dopoveduje mi, da je stan umcteljnikov jako izboren, da imam sigurno veliko zmožnosti, da slika njegove hčere to svedoči, a da ipak ne smem trmoglav zavreči strijčevih ponudeb, da občutek ideala oplemenuje vsako početje, in da me bauka ne bo ovirala slikati v prostih nrab.
Pozneje govoriva o vsem tem, pravi dalje, zdaj dovolite, da vas malo pokaram. Smem I i ? zdi se mi, da ne mislite dosta resno o življenji, ki je pa ipak zelo resna stvar; jaz mislim, da poraba vašega denarja nij v pra-
Iveni razmerji z vašim imetjem, in da previdnost, ki je mladosti tako potrebna, predaleč od sebe pehate. — Preneha malo, pa zopet govori dalje: Vi bi me pozneje morda zvali dolgočasnega, indiskretnega odgojitelja. Da se to ne zgodi, dajte si naložiti preskušnjo. Ali nij nevarno mladeniču vašega značaja, da ima v listnici nad dvanajst tisoč frankov, a ne pomisli, da mu spe ? Imejte dva tisoč, dru-zih deset pa meai zaupajte. Moja trgovina, bogu bodi čast in hvala, je tako dobra, da vam plačam lehko velike obresti, deset od sto, da imate zagotovljeno vsaj majkeno rento. Ali terjam preveč V Vam je-li trud prevelik? Vsaka reč ima svoj začetek, bogatstvo in modrost. Dobro bi bilo, da bi soglasili z mojim predlogom.
Tako govoreč pobožal me je tisočkrat ter me zval svoje ljubo dete. Zdelo se mi je očividuo in gotovo, da bi se ne brigal tako za-me, ako bi ne videl v meni Mctinega
rekel narodnjakom; zavihajmo rokave, pa hajdi, vsak na svoje delo! — P an s lavi stična ideja širi se med Slovaki in Rusini, Srbi v Bački in Banata so vsak dan opornoj ši, Rumnni so na škodo, posebno mag-jarskega življa dan dnevice bolj širijo. Ena Rumunkinja porumunješči celo hišo, in — ogerRki Nemci morejo, samo če hočejo, sa magjarorszag to postati, kar so bili Slezvig Holštajnci za Dansko.
V strankarstvu oger. drž. zbora so se od zadnjih volitev sem razni raztvorljivi elementi pojavili. Naj bolje še Sennyey svojo desnico skupaj drži. Deak in Gbyczy imata pa velike težave s centrumom. Vsak čas je treba nove obroče okolo njega nabijati, pa vse nič ne pomaga, disciplina in vez vendar vedno rahljcjša postajata. Tudi Iranvi in Tisza že skoro ne moreta več levico brzdati Strankarska metamorfoza vrši se vidno, ravno kakor tudi v Avstriji. In tudi ta bo magjar-sko državno poslopje več ali manj potresla.
Če prispodimo svitlo stran politične si-tuvacije magjarskega naroda z tmično stranjo, gotovo tmična stran prevaguje. Razumnejši magjarski državniki za to tudi nijso slepi. Sennyey javno priznava, da sedanji politični upliv magjarorszaga ne odgovara niti mate-rijalnej se manje pa kulturnej sili magjarskega naroda. Sennvev javno priznava, da je ta upliv umetno storjen, da njegovo vz-državanje na denašnjej visočini Magjare toliko stoji, kolikor ne bodo več dolgo zmoči mogli. Prej ali slej se bo moral ta političen upliv na svoje naravne meje skrčiti, in ta bo vsem narodom v, in okolo magjarorszaga v korist. Sreča in nesreča gresta po narodnem pregovoru redom. Kdor je bil včeraj še na vrhuncu sreče, mora denes na dnu nesreče ležati. „Kolo od sreče vrti se° je že Gundulič pel.
V Budim-Pešti 5. julija 1873."
Politični razgled.
Notranje dežele.
V IJubFJatU 8. julija. O fir šot vnem ^Aort« in o molitvah poročajo nekateri dunajski listi, da bode dozdanji državni zbor razpuščen in volitve razpisane že početkom prihodnjega meseca; drugi pravijo, da gotovo že v septembru. Povod je temu finančna kriza, ki je postala akutna bolezen ; ravno tako zmeš-
njave Bvetovne razstave delajo dvorske kroge jako zamišljene — kakor nam piše prijatelj iz Dunaja.
O nekem federalističnem .% luni it kateri bi imel kmalu biti sklican na Dunaji, vedo ustavoverni listi pripovedovali. Nam o takem shodu ničesar nij znano, a bi se nam tudi nepotreben zdel pred volitvami. V tem je vsa opozicija edina, da moramo voliti in z vso silo na to delati, da dobimo, kolikor mogoče svojih poslancev v državni zbor. Se le po volitvah se snidejo vsi opozicijonelni poslanci ter določijo o svojem postopanji nasproti direktnemu državnemu zboru. Zdaj pa nij čas programe kovati, ampak delati in agitovati; „pravni" program je prav po nepotrebnem začel po Slovenskem razsajati, program katerega niti Čehi niti Poljaki dozdaj še nijso sprejeli za svojega. A nam S 1 o v e n-c e m se hoče od dveh človekov kar po sili u riniti!
O bodočem pnvatmanji v Ctstef*
ttitiiji piše „Russkij Mir" ter meni, da bode zbliženje Avstrije z Rusijo sad prineslo tudi v notranji politiki. AndraŠi bode še pred sklicanjem državnega zbora cesarju predložil način, kako naj se poravnanje med narodi in krono doseže." Tako ve Ruski j Mir" povedati, o katerem pravijo, da je v dotiki z uradnimi krogi petrogradskimi.
TnanJ«* države.
Vvnn cnsh * tu monarhistom narodne skupščine se škoda zdi, da bi zamudili lepo priliko, katero imajo sedaj, iu ne storili ničesar za utrjenje svoje oblasti. Zato tudi v pasjih dnevih kljubu silni vročini zborujejo. 300 poslancev je na vladni migljaj napravilo izjavo, v kateri zahtevajo, da naj v prihodnje vlada župane imenuje. Zato bo vlada še pred sklepom sesije predlagala novo reakcionarno občinsko postavo. Sicer pa ima vlada še zmirom sila opraviti s preganjanjem republikancev. V Parizu, Marzelji in pragih mestih se znova delajo preiskave proti nekdanjim komnnistom. V Froyesu je vlada opravdala list „Avenir Republicain". Preis-kavala je ne le pri uredništvu, nego tudi pri več kot 00 meščanih. Preiskovalni sodnik bi se baje rad s tem priporočil pri minister-stvu, kakor se je svojim fanatizmom lijon-ski prefekt Ducros. Poslanec Perier je prejel iz Frovesa veliko pritožeb, ki trde, da je ondotna sodnija prav jaridičen škandal. V „Nantu" je bila v pondeljek v gledišči Theatre de Renaissace" pri igri „Marceau on les Enfants de Republique" velika pro-tivladna demonstracija. Zarad tega je vlada to igro prepovedala.
Pogajanje med nemškimi napred-n jaki in narodnoliberalci se je zopet razbilo, ker poslednji vsako svobodno gibanje negirajo.   Če "se bode nemški državni zbor letos
ženina. Vesel letim v Bobo ter vzamem deset biljetov.  Ne bom vam skrival , da sem jih opazoval nekaj  časa z nekakim strahom, tudi oni so se mi zdeli ginjeni. Dam jih gospodu Holdenisu, ki mi da takoj sprejemno potrjilo. To je dobro, mi de, vaša vest bo zadovoljna. Verjemite mi, to je prava sreča. Jaz ne vem, je-li bila moja vest zadovoljna ali ne, nijsem se brigal, da bi jo vprašal. Cenil sem poradi te kupčije.   Zamenjal sem deset tisoč  frankov za dovoljenje, odpreti Meti svoje srce. Čakal sem samo še ugodne priložnosti, a dalje časa zastonj. Zopcrni baron Gruncck se nij mogel spraviti  s pota. Končno ga vendar revmatizem, hvala mu bodi, spravi v posteljo, kjer ga zamuja več časa, da dobim jaz priložnost, iz srca govoriti z Meto.  Ta večer je imela Mota čedno belo obleko, kateri so bili rokavi tako široki da so se mogle videti bele roke. Bila je jako resnobna; zibala je menda v glavi kake sanje, ki so jej vČaBih prikazale se v temelji njenih
očij, a zopet odtavale kakor fantom, ki ga prežene luč.
Po večerji je bila sama na vrtu. Jaz grem za njo. Sedela je na klopi. Sedem poleg nje. Noč je bila temna, slavček je peval svoje mile milodije. Mrak je bil zapustil na horizontu tavajočo   svitlobo, ki jo počasi ugašala \ zvezdica se je prižgala za zvedico. Meta pa, ki je vedela vse, povedala mi je ime vsake, ki se je prikazala iz sence. Potem začne govoriti o drugem svetu, o večnosti; reče mi, da je raj mesto, kjer duša pije boga, kakor tukaj na zemlji cvetice roso. — Moj raj, rečem jej jaz na uho, je ta-le klop pa tele oči. To izgovorivši oplctcm svojo roko okolo njenega telesa,  njeno  pa vzdignem, ter jo krepko poljubim. Ona se počasi oprosti, brez jeze, — ter mi da svojo roko pobožati ; bila je vroča. Namah se začuje njeno ime; Meta odbeži, in videl sem se prisilje nega drugipot skleniti, kar sem začel. (Dalje pvih.)
še enkrat sklical, se ne ve. Celo narodnoliberalci nemajo mnogo volje zato, dasi je „najvišja Želja", da bi se nova vojna postava dovrSila še letos. Gospodje poslanci dobro vedo, da bodo morali v zboru dovoliti velikanske svote, katere bi vlada terjala, kar bi jih ne priporočilo posebno za prihodnje volitve. Zato se mora Rismark bati, da zbor ne bo v stana sklepani, ker poslanci ue bodo teli v zbor. „Nezmožnost zbora" pravi „Sfidd. Post" nas še najbolje varuje vladnega militarizma, in nam daje sredstvo, da s prihodnjimi volitvami zboljšamo gnjilo stanje.
Kivattski kan se je vrnil v svoje mesto, ter se predal generalu Kaufmanu na milost in nemilost. General mu je dal častno stražo, da ga varuje. Ruski listi zagotavljajo, da se vlada ne bo dala nikomur gospodariti v tem, kaj da ima storiti v prihodnje s ka-natom. —
Komisija, katero je tnviktt vlada imenovala, da pretrese različna mnenja zarad odmerjenja prevožnine črez sueški vodovod, je dokončala svoje delo. Komisija priporoča Lesepsu, da naj akceptira sistemo Angleža Morsona za preračunanjc prevožnine, ter naj se zarad privzemanja pogaja s tujimi vladami. Sedaj bo pa še mednarodna komisija izrekla svoje mnenje o tem za trgovino jako važnem vprašanji. Zborovala pa ne bo v Londonu, nego v Carigradu. Angleži so zarad tega nevoljni, ter se hudujejo nad Igna-tijevom,  da je on stvar tako zasukal.
P^giptovski Khedive je že začel novo pridobljeno neodvisnost pridno rabiti. Vzel je namreč brez dovoljenja turške vlade — 31 milijonov frankov na posodbo.
Dopisi.
Iz Metlike 7. julija. [lav. dopis.) (Okrajni zdravnik. — Notarijat.) Za okrajni zdravništvi v Litiji in Crnomlji se je oglasilo, kakor čitamo v ,,Slov. Narodu", 11 kompetentov. Z veseljem pozdravljamo to novico, pristavljamo pa tudi živo željo, da bi dotična Imenovanja se skoraj izvršila. Razen tega potrebujemo še in to prav silno — krščanskega notarja. Ako se razpiše notarijat pri sv. Lenartu, puli se zanj mnogo kompetentov, ako se razpiše v Crnomlji, ne oglasi se živa duša. In vendar nij še nobeden notar tukaj berač postal. Jaz ne vera, kaj za prav mislijo mladi gospodje , namreč doktorji, ki vsi samo v Ljubljano silijo, mar mislijo res, da cxtra Labacum non est vita? Le pridejo naj in poskusijo ! Že marsikateri lačenberger je k nam privandral, suh in te-nak, da se je skoz-nj videlo, zdaj ima okrogel trebušček in kufra dosta, celo po nosu. Že več let smo brez notarja. Do zdaj so bili samo ljudje v zadregah , ker na milost kotnim pisačem predani, zdaj pa jo prišla vrsta na samo c. kr. okr. sodnijo. Izvolite se prepričati : Preteklega leta dala je tukajšna c. kr. okr. sođnija razglasiti, da smejo nektera pisma za sodnijsko rabo le c. kr. notarji delati; zarad tega se bodo taka pisma po kakem zakotniku narejena odsehmal odbijala, zato bo pa tudi vsak torek c. kr. notar iz Novega mesta, g. Formahcr sem prihajal, da potrebna pisma oskrbuje, kar naj bo ljudem za znanje in ravnanje. Notar je s početka prihajal redno, potem neredno , zdaj ga pa več ne vidimo. Ljudje prihajajo o torkih po uro in 2 daleč, poprašujejo, ga iščejo, nij ga, pa ga nij , da-si se jc njegovo prihajanje javno oklicalo, in tudi g. okr. sodnik jim ga ne more pricoprati. Notarja nij, zakotni pisarji ne smejo pisma narejati. Novo mesto je 5 ur daleč, doma silno delo, kaj je sto-
riti kmeta? Ali mu je zameriti, če hodi nadlegovat g. okr. sodnika, zakaj, če ne pride notar, ne sme to storiti pisar? Ali nij nobene krščanske duše, ki bi se usmilila zapuščenega naroda V Dajte no, kompetirajte za Metliko ali Črnomelj, posla boste imeli dosta in gotov zaslužek od zapuščin metliške in črnomeljske sodnije.
Iz ln«<ko^a I r^.i na slovenskem Štajerskem (5. julija [Izv. dop.) Denes je bil tukaj shod slovenskih kmetskih volile e v našega okraja. Naši kmetje so vrli in razumni možje, da se že zdaj posvetujejo, koga bi si izbrali za poslanca. — Po dovoljenji deželnega zbora se je letos napravila nova občina „Mari a Gradec". Dozdaj je namreč dosti kmetskih vasi bilo združenih i laškim trgom. Vsled tega so bili večkrat prepiri med trgom in kmetskimi vasmi, posebno odkar so si tržani skoraj same nasprotnike Slovencev v občinski odbor izvolili. Zato so kmetje zdaj veseli, da imajo svojo občino, katera je še zmirom dosti velika, da lehko opravlja vsa občinska opravila. — V laškem trgu jc bila slovenska Čitalnica, v kateri so se zbirali tržani in kmetje, da so čitali časnike. Ta čitalnica je predlanskem ponehala. A zdaj jo mislimo na novo napraviti. Obljubljeno nam je stanovanje brez plače; in od koga? G. Tiber je obljubil osnoval-nemu odboru, da prostore in stanovanje brezplačno da slovenski čitalnici.
Domače stvari.
— (Volitve okrajnih načelnikov).
V Celji je okrajni zastop izvolil za načelnika g. Mor. Sajovica, c. k. notarja in za njegovega namestnika g. Jurja Gaishoferja nadzornika (inšpektorja) pri južni železnici v Celji. Kako pride uradnik južne železnice v okrajni odbor  celjski, nam nij jasno. —
V Slovenski Bistrici je izvoljen za načelnika g. K. Formacher, posestnik, za namestnika g. dr. Mih. Detiček, advokat v Slovenski Itistrici, — v Mariboru Konrad Seidl za načelnika in II. Gasteiger za namestnika, — pri sv. Lenartu Janez Urbančič, posestnik za načelnika, dr. J. Jug, advokat za namestnika. Vsi ti gospodje so od cesarja potrjeni.
— (Iz Raj h c nb ur ga) se nam piše: 3. julija je imelo učiteljsko društvo iz okrajev Kozje, Sevnica in Brežice svoj peti redni shod v Sevnici, katerega se je tudi kot ud udeležil prijatelj šolstva c. k. okrajni glavar, g. Josck ; pa tudi drugih udov je bilo lepo število. Govorilo se je metodično pa tudi znanstveno. Poziv staj. „Lchrerbunda" v katerem se društvo nagovarja g. Bobies-u zaupnico poslati, ae je enoglasno zanikavno rešil. — Pri splošnem obedu so se med drugimi napitnicami odlikovale in z donečim „živio" sprejele g. c. k. okraj, glavarju; g. dr. Vošnjaku z narodnim programom: Vse za narod, omiko in svobodo! in Kranjskim narodnim učiteljem. — Prihodnji shod bode (j. avg. na Dizelskem.
— (V Mariboru) se pulita Braudstetter in Reuter po ustavo versko, da pc poštenim, tudi nemškim ljudem že gnjusi. Zadnjo soboto je prišlo do tumultuaričnih scen. Uradna ,,Grazer Zcitung" svetuje Mariborčanom, naj oba, Hrandstcttcrja in Keuterja v kot ver-žejo, pa kacega tretjega talentiranega moža volijo.
— (G. Fr. Rapoc), ki je bil imenovan za notarja v Tržiči, kompetiral in dobil je notarsko mesto v So stanj i.
— (Iz Metlike) je prestavljen kan-clist Megušar k okrajni sodniji v Krško, in v Metliki oddana ista služba J. Sokliču.
— (Notarska mesta) v Ložu, Senožečah, Vipavi, Trebnjem in v Radečah so zopet razpisana, ker se nijso do zdaj nika-korŠni kompetenti našli. — Glede na toliko pomanjkanje notarjev, in na veliko škodo, ki jo ljudstvo zarad tega trpi, bi vlada pač dobro storila, ko bi na Kranjskem zdaj izjemno notarijatc podelila tudi mlajšim juristom, če prav ne izpolnijo še vseh postavnih terjatev.
— (Iz Celovca) nam pošilja eden dopisnikov obširen popis svečanosti prihoda ce-sarjeviča Rudolfa. Posnemljemo iz tega dopisa samo: da jo po Celovci vihralo tudi nekaj slovenskih zastav. Dalje so na večer daleč od Celovca po hribih slovenski kmetje zažigali krese. Celo blizu kranjske meje na gorah so plamencli kresi j na severni strani, kjer nij več Slovencev, videl jo naš dopisnik eno samo grmado goreti.
— (Novo kri de.) G. Jožef Pauer, vulgo „Činčera", hišnik, usnjar, ud ljubljanskega mestnega zbora, jo tudi predvčerajšnjem faliral, ali plačila vstavil. — Zadnjič poročano faliranjc ljubljanskega žitnega trgovca Gre goric a jc Še vse žalostnejše nego smo tačas povedali. Aktiva namreč stoje v slabi razmeri s pasivi. — V trgovskih krogih se šepeta, da je še nekoliko trgovcev na vagi.
— (Vitez Franken), slaboglasni nzro-čitelj anekdote, katero smo zadnjič prinesli o „slovenskem uradovanji" (namreč da se je iz slovenščine norca delal prestavivši grdo „likvidiral" — v „pokozlov". Ured.) je v disciplinarni preiskavi. Finančna prokuratura si je uže dala ponemčiti dotično notico iz „Slov. Naroda", slabo dovolj, da ji je tega treba. 1 )a pa g. Kaltcnegger dovede viteza Franken za tako nesramno vedenje zasluženi kazni, v tem spolni le svojo dolžnost kot c. kr. uradnik in omikan človek, sile se mu brž ko ne bode zgodilo; ako bi seveda nam ušla enkrat kaka taka beseda bi jo g. državni pravnik gotovo subsumiral n a j m a nj pod „šeuvanje zoper drugo narodnost".
— (Živinska kuga.) Meja med Kranjskim pri Krškem in Kostanjevico in pa med Hrvatskem je za živino šc zmirom zaprta, ker goveja kuga na Hrvatskem še nij ugasnila.
— (S Pivke) se nam piše, da bolezen, katero smo v zadnjih dopisih omenjali, po-nehujc. Ob enem sc trdi, da so zdravniki in c. kr. oblasti svoje dolžnosti storili.
— (Nesrečo.) V Celji jo 25. junija Anton Ncgro pri kopanji v Saviui utonil. Truplo nesrečneža jc bilo še le 30 junija pri sv. Marjeti v Savini najdeno. — Hiša kmetskoga posestnika Blažeta Čolnarja pri sv. Krištofu laškega okraja jc 30. junija do tal pogorela. Hiša je bila zavarovana. — Zopet jc bilo več krav, navadno iz odprtih hlevov ukradenih: 24. junija Jarneju Kopri v c u v celjskem okraji, 4. juli j a Janezu Sere u v   mariborskem okraji.
— (Vreme.) Sinoči ob '/a5 smo imeli v Ljubljani veliko ploho z gromom, treskom in pišem.
Razne vesti.
* (Ustreljena razbojnika.) Iz Gal-gova pri Samoboru na Hrvatskem pišejo tole dogodbo, kako sta dva strašna razbojnika zaslužen krvav konec storila. Tam sta se klatila dva razbojnika po imenu Anton Puškarič in Štefan Stulec in že osem let živela le od tega, kar sta ljudem po sili vzela ali ukrala. Nihče se ju nij upal izdati ali prijeti, ker se je vsak bal ognja v streho ali noža v srce. Nihče se jima ustavljati nij upal. Ali v torek prvega tega meseca, sta vendar svojega moža našla. — K vaškemu krčmarju z imenom Držauiču, je prišel namreč nek dečak ter mu povedal, da hočeta razbojnika Puškarič in Stulec, naj jim pošlje vinu, mesa, kruha in cigar. Držanič fantu odgovori : „Povoj ti razbojnikom, da jaz brez d.:narja nobene stvari ne dam". Deček popoldne zopet pride in terja ravno tisto pa še pulfra in svinca zraven, če pa ne pošlje, bo že zvedel s kom ima opraviti. Krčmar fanta zapodi. A ker ga vendar skrbi, gre v ltakovpotok k žandarmom in jim pove, da so razbojniki za nocoj nažugali. Vodja žan-darmov mu reče, naj ide domov, naj ne gre zvečer spat, temuč naj pusti svečo goreti pa vse okna odprta. Krčmar Držanič je bil do polnoči po konci, že mislil, da nikogar ne bode, — ko prihrujeta oba razbojnika, Puškarič in Stulec v izbo, oba s pištolami in puško oborožena. Natočita si in se napijeta potlej pa vprašata zakaj nij poslal, ter mu naložita, da mora zdaj ves denar dati. On pravi da nema denarja. Zgrabita ga, eden mu pištolo nastavi na vrat, tako da krčmar od straha na kolena pade. Puškarič stopi k mizi, da. bi šc enkrat pil potlej pa krčmarja ubil. »Žandarji so me pozabili" rekel jo krčmar sam pri sebi in že mislil da je smrtna ura tu, ko mu Puškarič iz nova nastavi pištolo na prsi. A v tem hipu sc od zunaj skozi okno pokaže puška, poči, in razbojnikr Puškarič se mrtev zvali. Njegov tovariš Stulec zbeži a zunaj pred pragom ga sreča napeta puška, ki tudi njega ubije. Žandarmi so bili ob pravem času prišli. Zagrebška sodnija je to reč ž_e preiskala.
* (Čudna stava.) Več bogatih, mladih gospodov v Belgiji je govorilo, kako dolgo more človek brez spanja živeti. Stavilo jih je pet, da ne bodo sedem dnij prav nič spali, samo če smejo vse početi, kar spanec prežene. Potlej so pa tako delali, da so po noči plesali in črno kavo pili, po dnevi pa streljali ali jahali ter vsake pol ure črno kavo pili ali kaj jedli. Samo eden je stavo dobil, a bil je 25 funtov lažji, dva sta zaspala že po 130 urah, enega je pljučnica prijela četrti dau in je potlej umrl, eden je pa peti dan na konji zadremal, na tla pal in si roko zlomil.
Narodno-gospodarske stvari.
K uravnan j u zemljiškega davka.
— Iz slovenskega Štajerskega se nam piše G. julija: Glede pritožeb zarad ztačtiiijencga čistega dohodka pri uravnanji zemljiškega davka 12. tega meseca, to je v saboto termin odteče in se vsled tega vsi posestniki posebno srenje in okrajni zastopi pozorni store, da Čas pritožbe na zamudijo. Za mariborski okraj jc sicer nemškutarski Seidl, da propagando dela za svojo kandidaturo, neko tiskano pritožbo med svoje vo-lilcc razposlal. Ali oua nič ne zapopadc, nego občnih, praznih fraz brez vse temeljite podlage. V pritožbi ne zadostuje samo da se javče in žuga, temuč treba je številk in pametnega računa. Tako jo neobhodno potrebno n. p. pri goricah, da se zračuni in pove koliko je v enem okraju od leta 1855 do 180!) en oral gorice vina rodil v Mariborskem okraji neko leto pol, neko leto 1, 2 do 3 štertin-jake in vseh 15 let kakih 25 štertinjakov; 2.) ceno vsakega leta v jeseui ob času branja, katera je na primer 1864 25 gl. od štertinjaka, druga leta 30, 35 tudi 40 gold.
izueala, tako da je drug proti dragemu skor v vseh petnajstih letih stertinjak kakih 3f> gld. veljal. Ako so računa glede na mraz v niskih legah, na točo in smot v višjih, se je v srednjih goricah od orala dva štertinjaka pridelalo kar vrednost 70 gl. daje v kosmatem. < >d toga se mora rez, prva in druga kop, vez, plctje in trgatev z grobanjem vred odra-čuniti kar gotovo od orala na leto 120 (letalcev potrebuje. To znese po 60 kr. na dan računjeno 72 gld. na leto od orala. Dalje se mora račuuiti na oral 5 vozov gnoja vsako
leto, voz po 3 gld.......15 gl
10«JO kolja (navadno ga gre šo več)     9 „
slame za vez........2 „
vejnik 10 škopov po 30 kr.   .   .   .    3 „ posoda: 4 polovnjaki, kateri so po porabi enega leta najmanje    .   .   .    4 „ manje vredni, preša, poraba njene vrednosti,   pokrivanje   strehe, trsi, grebenice itd. vsako leto od orala .   23 „
kar skupaj . 128 gl.
znaša, proti dohodkom.....70
tedaj primankljaj.......58 gl.
na leto iznese, kar je tudi resnično, ako se vsi stroški popolnem računajo. Kmet le s tem izhaja, da si svoje delo, katero na dan 14 do 10 ur trpi, proti mestnemu delavcu, ki je po 70 do 80 kr. za delo 10 ur plačan, samo 10 do 20 kr. računi, da vino tako dolgo drži, dokler večo ceno dobi, nego jo v jeseni pri trgatvi ima.
Ali ta višja vinska cena neko mesece po trgatvi se ne srne kot podlaga računa vzeti, ker je to dobiček premožnega posestnika in špekulacije.
Vsled tega tudi gospodje od goric navadno v srednjih in slabih letih obresti svojega vloženega kapitala ne dobijo, in kmet se šiloma le prcklati, veČjidcl pa so sc vinogradniki slednja leta zadolžili in pridejo na kant.
Vsled tega jc tarifa, na primer za m a-riborski okraj v prvem distriktu zal. red 50 gl. najmeuj 5, ako ne lokrat previsoka. Sgto velja od čistega dohodka njiv in vrtov, Ikakor deloma travnikov. Edino resničen je račun dohodkov lesa in deloma pašnikov.
Kakor sem pri goricah pokazal, tako se ' ima tudi pri njivah Čisti dohodek preraČumti. Na primer, na oralu njive se pridela 15 va-gauov žita vrednosti po 3 gl. skupaj 45 gl., od tega se odraČuna gnoj, orač, semena 3 vagane, žcujice, miatiči, ške-den in shramba, kar znese na primer   35 „
tedaj ostane samo......10 gl.
čistega dohodka.
Pri travnikih da oral travnika na primer 40 centov krmo po HO kr.     ...   24 gl., od tega sc odraČuui grabljenje in namakanje travnika, kosci, spravljcnje in sušenje krme, prostor za shrambo,
skupaj gotovo najmanj.....10 „
ostane Čisti dohodek     ....   .   14 gl.
V takem smislu se morajo pritožbe napraviti in okrajnim komisijouom izročiti, ker inače se vržejo v koš. Splošne prazne fraze, kakor jih Konrad Seidl brez številk navede, so brez uspeha.
Opomenica.
Kouknrii: Pri državni solariji v Kapodistriji in v Piranu dve inosti iiailoskrlinikuv in dve nadkiiu-trulurjev  in pri teli  uradili  In onemu v Tratil*" pet
mest ofldjalov, v 14. dneh. — Mesto kaneUjsken
olk-ijnla pri finančnem ekonoruatu v Trstu, v '.i tednih. — Dva mesti koncertnih |iraktikantov v okraji finančne direkcijo za avstr. ilir. primorje z letnimi 500, mogoče 600 gl., v treh tednih. — V okraji finančno direkcije za avst. ilir. primorje so naslednja mesta razpisana:  eu»> finančnega nadsvetovalca, eno
finančnega tvetovalca, eno finančnega tajnika, mogočo finančnega nad komisarja, eno finančnega komisarja mogočo finančnega konripista, vso v treh teilnih
vzel nalog, biti poverjenik v Ljubljani za to podvzetje, in sprejemati mesečne doneske za neatnUtvu v DalmaeUl*vemastipraktikante*-[stavbeni fond. Vsak tedaj, ki izvoli pospe-a f>00, oziroma 600 gl., do konec julija. — Poduči- i sevati to narodno podvzetje mesečnimi ali telsjka slaitM v škotji Loki, do 19, avg. I sploh večkratnimi doneski, uljudno se prosi,
i u«..!.mi«n« dražbe II. julija: šavhovo,|da izroči doneske gosp. D. Žagarju, kateri 1860 gld., v M.-iji. - Pirčevo. 873 gold., v N,,voni l)0    t en VHak mcsec posebnega stre-
mestu. — Joranovo,  32:> d   m Kutiarovo,   :>.l:>-> gl. ! v   .    .       .  ,  .   ., ,   vr, ..B
Litiji. _ Vodopivč. vo, miš g.»hl..  š.u.tljovo, in:™J:i k udeleznikom pošiljal, /a odbor
tljl. - \ iMlnjil VC   \ o,
DovganovOj 7020 gld.. v Postojni. — Rozmanovo, \'A%1 gl.. v Tržiči. — 12. julija: UehletOVO, Žamuš-ki-rji-vi), ±M-1 i 11 Žitnikovo, loliS gl., v Ljubljani. — Brieevo, 8056 gl., v Poki. — Gavgejjevo, 1000 gl., v Idriji. — Grobehiikovo, 1145 gld. in Jakličevo, 2000 g),, v Celji.
Umrli v IJiil»Uaitt
od 4 do 7. julija.
Mart. Sedmak) mizar, 40 1., na pljuč, tuberk.—
Ant. I.istar. krznar, 27 I., na uicningiti. — Marija
Ceaer, dekla, 4(5 I., na pljuč,  tuberk.   — Melona
Piriiat, prebivalka. 40 l., na materničnem raku. —
Vi. Antonija I/.atič, soproga ravnatelja pomočniških uradov deželno sodnije, 4S I., na pljuč, m rt udu. — Marija Pudgar, prebivalka, 40 I., na sušili. — Marija Seničar, prebivalska vdova na pievinoniji. — an. Pugel, otrok gostilničarsko vdove, 18 I., na oscpnicali. — Ant. Kauipll, kaznonuc, 37 1„ na le-_ irji. — Ant. Vidic, če.vljarak otrok, 6 ines., na otročjaku. — Jozefina Vagl, otrok uradn predstoj-uika, l'/j 1., na osepnicah. — Helena Pečnik, pro-bivalka, dO I., na točni bolezni.
Poslano« Oznanilo.
Vsem častitim podpornikom ljubljanskim narodnega doma v Novem mestu daje se na znanje, da jc g. Dragotin Žagar, de-želuc blagajnice kontrolor,  blagovoljno pre-
Dr. Dučar.
Dunajska borsa 8 julija.			
(Izvirno telcgrafično	poročilo.)		
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   68 gld. 10		kr.
Enotni drž. dolg v srebru	.   73 „	!>0	
L860 drž. posojilo ....	102 „	75	n
Akcije narodno banke   . .	984 „	_	
Kreditne akcije.....	. 888 „	50	
	. HI n	7f>	
	•       « k	8»7.	
	-		
	. 100 „	—	„
Kakor jc iz hamburških časo])isov razvidno, spada firma bratov Lilienfeld v Hamburgu, bankno, menjično, in loterijsko opravilstvo k najsrečnejšim, ker je taista veČjidcl najvećih dobitkov deležna postala, in posebno pri poslednjih dveh končnih ždrebanjih hamburške in brunsviške loterije jc bila sreča biri gornje firme celo izredno naklonena. (171—2)
priporoča so za sklepanje zavarovanj
na življenje in smrt v vseh kombinacijah,
kakor so: zagotovljenjc dote, zavarovanje istin, v določenem ali nedoločenem času plačilnih, zavarovanje dohodkov, za preživetje in doživetje itd.; kakor tudi
proti škodam po ognji prouzročenim,
obetajoč vestuo preiskavanje in natančna povračila; posebno pa dela p. t. občinstvo pozorno na svoja
□^r fiva išosojilna ođdetk€š9 TBNL:
v katerih proti neznatnim obrestim posojujc
kavcij** C*- pos. odd.)
vsacemu, kdor je pri njej za najmaujo, po njegovej smrti nepogojno plačiluo istino gld. 1000 zavarovan, in pride v položaj, da mora zavoljo službcuih okolščin kavcijo položiti, v katerem slučaji vendar posojilo ne more previ-šcvati V:, zavarovane istine
in posojila na osobni /aup <ll. pos. od«!.)
vsacemu, kdor se z gotovim stalnim letnim dohodkom izkazati zamore, in je pri banki „SLAV1JI" že vsaj tri mesece za najmanjšo po smrti plačilno istiuo gld. T)00 zavarovan bil. — Ta posojilui oddelek posebno priporočamo gg. uradnikom in penzijonistom.
Nadejajo se, da bode bauka „SLAVLJA" z ustanovljenjem obeh ravno imenovanih posojilnih oddelkov marsikakej gmotuej zadregi posameznih svojih družbenikov v okom prišla, dovolimo si opomniti, da naj se vsak v tej zadevi sveta iskajoč obrne do
Glavnega zastopa banke „SLAVIJE" v Ljubljani.
(174—2) Josip Kristan.
Tujci.
7. julija.
bvrofta: Lapi iz Bagose. — Chenal iz Dunaja.
iix K-PSift^Sffl?«^ Go»«M»>«g«. - Stražiški, Klopočič, gospodična Marg. klopoč.e iz Trž<ča. - Barčič z go*po, Šale, Scarpa iz Reke -Walhnan z gospo iz Irsta. — Vester iz (Jorice. — Fried iz Brna. — Pni nI Bochetta iz Gradca. — Jahn iz Dunaja. p
« i . Pri. "*lićl* 'Va,JVič ^ Kamnika. - Parth, Lov, 8chuch iz Dunaja.— Matahe pl. Ciotto z družino iz Iteko.
Pri ZMiuorei: Searpa, Matz iz Trsta.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast l>r. O* It illi*<*li. Berlin, Louisenstrasse 45. (255—75)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".