Poštnina plačana v gotovini Leto 1X1. ftev. ZM. v Llnmionl. u temen 27. decembra 1928. C?no Oin 1 LOfEHSKI Izhaja vsa* dan popoldne, tz^zemsi nedeljo is praznike. — Inserati do 30 petit h Oin 2.—. do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrste 4.— Din. Popust po dogovoru Inseratni davek posebej. •Slovenski Naroda velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se ne vračalo. Naše telefonske številke so 3122, 3123, 3124, 3125, in 3126. Naše telefonske številke so 3122, 3123, 3124, 3125. in 3126. Zadnji poskus za ko z Davldoviće prontls Današnja seja šefov vladne koalicije v navzočnosti Ljube Oavidovića - Razprava je bila zelo burna - Rezultati še niso znani - Kralj rahlo obolel - Korošcev demanti demokratskih očitkov Beograd, 27. decembra. Današnji jutranjiki prisejo soglasno, da se nahaja vlada pred ostavko in da prinese današnji dan važne odločitve. v političnih krosih je zavladala nenavadno nervoznost. Zanimanje političnih krogov kakor tudi široke javnosti je, osredotočeno na današnji dopoldansk; sestanek šefov četvorne koal'cije, ki se ie vrš-I v predsedništvu vlade. V Narodni skupščini vlada velika živahnost. Ljuba Davidović je prispel v demokratski poslanski klub že na vse zgodaj ter imel do 10. ure številne sestanke in posvete s Svojimi ožilmi prijatelji. Točno ob 10. so prispeli v predsedništvo vlade šefi četvorne koal5^"e Ljuba Davidović, dr. Korošec, Velja Vu-kičevič in dr. Spaho. Kasneje je prispel še Voja Marinkovič in nekaj časa sodeloval v razpravi. Iz viadivh krogov Se doznava, da bo dr. Korošec poskušal izogniti se preteči vladni krizi. »Politika« smatra, da se predsednik vlade boji denfsijte, ker bi se morala v tem primeru nrfčetf široka konsultiranja na dvoru, katerih rezultat pa bi mogel postati za predsednika vlade in za njegovo stranko katastrof-len. Seja šefov četvorne koai'ctfe ob 12. še vedno ni bila zaključena. Sodi Se, da je bila razprava na tej sej! izredno živahna in da ie skušal dr. Korošec z ostafmi šefi trojne koalicije že na tej sej} doseči z Ljubo Davidovićem kak aranžma. Demokratski poslane? so tekom seje v predsedništvu vlade izjavili novinarjem, da zahteva Ljuba Davidović, naj bi bila oba predsednika KDK, Sv. Priblčević in dr. Maček sprejeta na dvoru in konzultirana še pred formalno otvoritvijo vladne krize. Kralj je zadnje dni nalahko obolel. Zdravniki so mu svetovali mir in mora nekaj dni ostati v postelji* Zato se smatra, da odpadejo prihodnja dni konzultacije. Za jutri sta sklicani seji finančnega odbora in odbora za pretres ljudsko-šolskega zakona. — Beograd. 27. decembra. Ostra kritika upravnih metod in nasilstev, ki jo je iznesel Ljuba Davidovič v svo* jem govoru pred demokratskim klu* bom, je zadeU v živo vse vladne kroge, predvsem pa najožjo Koroščevo oko* lico. Zanimivo je. da si vlada in dr. Ko* rošec ne upata nastopiti z demantijem Davidovičevih T.l'tev v ugledne jših beograjsikh li«fr*h m da je dr. Korošec svoj dokaj skromni demanti mogel plasirati le v «Samoupravi». Dr. Koro* ščev demanti, ki ga ta list objavlja na tretji strani, se glasi: «Iz okolice predsednika vlade drja. Korošca se demamirajo vse vesti in izjave demokratov in njihovih prva? kov, ki se nanašajo na teror policijskih organov in upravnih oblasti. Navedbe niso točne in to tembolj, ker je demo* kratskemu delu vlade znano vse delo vlade in vsi njeni sklepi. O kakšnih zlorabah upravnih oblasti, ki postopa* jo po zakonu in docela pravilno, ni go« vora. Končno se v teh krogih obsoja postopanje demokratov, ki napadajo svoje tovariše, čeprav so še vedno v vladi odgovoren del sedanje vladne koalicije.« Aktiven minister napada vladno koalicijo Nadaljevane časopisne burbe med radikali in demokrati* — Minister Angjeiinović obtožuje radikale velikosrbskega šovinizma in popolne upravne nesposobnosti* — Beograd, 27. decembra. Proti demokratom naperjene izjave raznih ra-dikah-kih prvakov, ki jih v zadnjem času objavljajo beograjski listi, zlasti pa ostri napadi, ki jih prinaša na demokrate radikalska »Samouprava«, vzbujajo v politični javnosti veliko pozornost. Splošno vidijo v njih potrdilo vesti, da stremita dr. Korošec in Velja Vukičević za tem, kako bi izrinila demokrate, ki povzročajo vladi vedno nove neprilike, a jih vlada prav za prav ne rabi več. Zanimivo je, da so ti napadi zelo dobrodošli tudi onim demokratom, ki pobijajo stališče Ljube Da-vjdoviča in dokazujejo potrebo, da ostanejo demokrati za vsako ceno še dalje v vladi. Ti krogi izrabljajo radi-kalske napade in grožnje za pritisk na pristaše L Hiba Da vido vica. — Beograd. 27. decembra. Minister javnih del dr. Grga Angjelinović je nenadoma stopil iz rezerve ter objavlja dolg odgovor na zadnje članke radikalnega glavnega glasila »Samouprave«, ki je napadala demokratsko stranko. Dr. Grga Angjelinović zavrača očitke proti Jemokraf^ki stranki in trdi, da so za sedanje stanje v državi odgovorni v pr- vi vrsti radikali in radikalna stranka, ki hoče imeti pri vseh podlih in v vseh zadevah prvo besedo, čeprav je čisto srbijanska stranka. Ce še danes nimamo sporazuma s Hrvati, je temu kriva v prvi vrsti radikalna stranka, ki se tudi v javnosti izdaja za velikosrbsko stranko in s tem geslom agitira celo na službenih shodih radikalne stranke. Tako so radikalski govorniki na shodu v Pakracu poveličevali idejoVelike Srbije. V Dubrovniku napadajo naročeni pretepači radikalske organizacije Sr-nao tamošnje jugoslovenske nacijonli-ste. Še hujše pa je bilo v Subotici, kjer so radikalski govorniki zanikali obstoj Hrvatov. Dr Angjelinović smatra, da so za sedanje stanje v državi v prvi vrsti odgovorni radikali s svojo nesposobno upravo in s svojo izrazito velikosrbsko in plemensko politiko. Politični krogi smatrajo, da se skuša dr Angielinovič s sličnimi članki oprostiti spon svoje dosedanje politike in da išče načine in pota kako bi se ponovno približal čustvovanju in javnemu mnenju v prečanskih kraiih, predvsem pa na Hrvatskem in v Dalmaciji, kjer se nahajajo njegovi volilci. Radikali so zopet enkrat - Jugosloveni! Reformistični program dr« Laze Markovića* — Radikali pristajajo samo na upravne reforme. — Beograd. 27- decembra. Dr. Laza Marko vid, o katerem je poročala , da je predložil vodstvu KDK v Zagreba nacrt trialisticne revizije ustave, objavlja demanti, v katerem izvaja med drugim: rSvoje stališče o državi m o državni ureditvi obrazlagao) skoro vsak dan v svojih govorih, člankih in razgovorih v domačih in inozemskih listih. Vedno zavzemam eno in isto stališče, da je treba upravičene zahteve Hrvatov glede ravnopravnosti in enakosti ustvariti v unitaristični državi br^z uničenja državne misli in državnega edinstva; enako je moje stališče tudi, da ni potrebno opustiti moralne in nacionalne hrbtenice naše 1 Dozdevni zagrebški atentator se je sam prijavil. Zagreb, 27. decembra. Marko Ozanić, za katerim je bila izdana tiralica, češ da je on streljal na detektiva Orauerja, se je danes dopoldne sr-~n prljav-H zagrebški policiji. Ozanić odločno odklanja vsako krivdo in hoče z iHbiJem dokazati, da ni on atentator. Zada—■ m M prtdrlis v zaporu. države, ki obstoja v dejstvu, da smo en narod in ne trije narodi. Radikalna stranka je pripravljena sprejeli važne reforme upravnega značaja in odobriti vsako hrvatsko zahtevo administrativnega značaja. Če so v tem pogledu potrebne tudi ustavne izpre-membe, jih radikali tudi sprejmejo. Toda v nobenem primeru radikalna stranka ne more sprejet": razdelitve državne misli ali pa odkrite aii prikrite razdružitve države na več državic. Za Jugoslovene je mogoča samo unitaristična država in \iie reforme se morajo izvesti v okviru unlfi.ristične države:*. Epidemija gripe v Ameriki. — Washington( 27. decembra. Število ha gripi obolelih ljudi, ki je po zadnjem izkazu znašalo 515.75, je poskočilo v zadnjem tednu na 770.170. Iz vseh krajev Zedinjerih držav prihajajo poročila, da sedanja epidemija narašča in da zahteva tudi Številne smrtne slučaje. Iz Toronta v Kanadi poročajo, da je tamkaj umrlo 29 oseb, v Montrealu pa nad 100 oseb. Nepodpisan ukaz o napredovanju diplomatov — Zagreb, 27. decembra. »Novosti< objavljajo naslednjo brzojavko iz Beograda: Današnja »Politika« in »Vreme« sta objavila ukaz ministrstva zunanjih del o na-predovnju in premestitvi diplomatskih uradnikov. Kakor se je moglo danes izvedeti, ta ukaz ni bil podpisan. Zanimivo je, da so vsa imena v tem ukazu imena uglenih pristašev demokratske stranke, z izjemo dveh, treh nevtralcev. Zato se mnogo ugiba o tem, zakaj ukaz še ni podpisan. Holandci ponujajo posojilo — Beograd. 27. decembra. < Pob tika > poroča, da je ministrstvo financ prejelo novo ponudbo za državno posojilo v znesku 65,625.000 holandskih goldinarjev. Posojilo ponuja neka holandska banka a posredovanjem nekega praškega profesorja. Posojilo, ki bi imelo loterijski značaj, naj bi se emitiralo v petin obrokih po 13,125.000 holandskih goldinarjev. Ministrstvo financ sedaj proučuje pogoje tega posojila. Ista banka ponuja tudi beograjski občini posojilo s 7 do 8% obrestmi. Angleški prestolonaslednik za brezposelne — London, 27. decembra. SnoČi je angleški prestolonaslednik govoril v radiopostaji ter prečital okrožnico na ves angleški narod, v kateri opozarja na dejstvo, da je sedaj četrt milijona rudarjev brezposelnih. Temu četrt milijona se priključuje še trikrat toliko žena in otrok brezposelnih rudarjev, ki se nahajajo v enaki bedi. Prestolonaslednik poziva vse prebivalstvo, naj med božičnimi prazniki razmišlja tudi o teh rojakih, ki se nahajajo v bedi in ki jo je mogoče olajšati le na ta način, da se brezposelnim omogoči zaslužek in zaposlitev. Protesti v španskih vojaških šolah proti Priinu de Riveri — Parii, 27. decembra. V artiljerijski šoli v Zeobiju na Španskem so izbruhnili neredi. Gojenci so priredili velike izgrede proti diktatorju Primo de Riveri. Ministrstvo vojske in mornarice je odredilo preiskavo ter izključilo 14 gojencev iz armade. Vsled tega drakonskega postopanja ministrstva so ostali gojenci zapustili zavod ter stopili v stavko. Tudi na ostalih artiljerijskih Šolah in zavodih je prišlo do velikih izgredov ter manifestacij solidarnosti in simpatij za kaznovane gojence v Zeobiju. Sedanji neredi so nadaljevanje dolgotrajnega la-tentnega spora, ki obstoja že od 1 1927. med Špansko artiljerijo in diktatorjem Primo de Rivero. General Primo de Rivera namerava razpustiti artiljerijo kot samostojno orožje ter jo prideliti ostalim vojjaškim enotam. Preteč razdor med zemljoradnik! Borba hegemonistično orijentirane struje proti zagovornikom iskrenega sporazuma s KDK. — Profesorja Dragoljuba Jova-novića hočejo izključiti zaradi njegovih simpatij za Zagreb. — Beograd, 27. decembra. Te dni je bila v Beogradu cela vrsta konferenc zemljoradniške stranke, ki pa zaradi drugih važnih političnih dogodkov skoro niso bile niti opažene. 2e na zemljo-radniškem kongre*su v Čačku se je pokazalo, da obstoja v stranki veliko nezadovoljstvo z vodstvom stranke, poslanskim klubom in z režimsko politiko, ki jo poslanski klub izvaja kljub svoji formalni opoziciji. Zato je vodstvo sasu, da so zastopniki izmenjanih mohamedancev izvršili na svojo vlado zelo močan pritisk. Pri tem so prinesli na dan argumente, ki nikakor ne olajšujejo položaja, zlasti v vprašanju odločitve v izmenjavi posestev. V tem vprašanju so nastale velike težkoče, Turčija je postavila zahteve, ki jih je grški poslanik označil kot nesprejemljive. V tem vprašanju zavzema turško časopisje od sobote naprej zopet zelo sovražno stališče napram Grčiji. V zvezi s tem je dobila atenska vlada informacijo, da Vatikan se druži z — Rim, 27. dec. V zvezi z najnovejšimi vestmi o predstojećem sporazumu med Vatikanom in Kvirinalom. ie zanimiva činjenica, ki je bila opažena pri včerajšnji posvetitvi nove katedrale v Ostiji. Katedrala bo imela šest zvonov. Najdragocenejši zvon je iz srebra, na katerem so vliti re-lijefm" poTtreti papeža, kralja, kardinala Vamrtellija in Mussollnija. Tudi ta zvon je brl vlit v vatikanskih livarnah, iz česar sklepajo tukaišnji politični krogi, da ta zveza gornjih oseb. ki ie bila še do nedavnega nemogoča, sedaj v Vatikanu ni zadela na odpor. Nov hud potres na Bolgarskem — Sofija. 27. dec V Cirpanu na Bolgarskem in v njegovi okolici, ki sta bila po spomladanskem potresu najbolj prizadeta, so včerai čutili zopet močne potresne sunke. Prebivalstva se je polastila velika panika. Potres ie povzroči! veliko materijalno škodo. Prebivalstvo je navzlic hudi zimi zapustilo svoja prebivališča in preculo vso noč na prostem. Turčijo odklonjen. — Turčija albanskega kralja. je mešana izmenjevalna komisija preteklo soboto sklenila, da preloži kraj svojega zasedanja iz Carigrada. — Beograd, 27. decembra. Današnja «Politika» objavlja o pravkar završeni misiji italijanskega državnega podtajnika Grandija v Angori zanimive po* drobnosti. Grandi je poskušal prido« biti turške državnike za tesen pakt pri* jateljstva med Italijo in Turčijo, ki naj bi bil naslonjen na enak že obsto* ječi pakt med Italijo in Grčijo. Sodi sc, da ti italijanski predlogi niso bili sprejeti in da so merodajni krogi v Ans gori zavzeli napram temu odklonilno stališre. Italijanskemu načrtu sta se v prvi vrsti upirala predsednik turške republike Kemal paša in minister zu* nanjih del Rudži bej, ki odločno odkla^ njata vsako zvezo z Grčijo. Grandi sc je vrnil v Italijo s še enim neuspehom, ker je Turčija odrekla priznanje novo* izvoljenega albanskega kralja Ahmed Zogu in proglasitev albanske kralje* vine. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 0—2*2.825, Berlin 13.525—13.555 (13.54), Bruselj 0—7.908. Budimpešta 0—9.91. Curih 1094.1 —1097.1 (1095.6), Dunaj 7.9903—8.0203 (8.0053), London 375.32 276.12 (275.7*2), NTewy*>rk ček 56.545—56.745 (56.645). Pariz 221.3— 223.3 (222.3). Praga 167.98—168.78 (1G8.38), Trst 296.53—298.53 (297.53). Efekti: Celjska i58_0. Ljublj. kreditna 125—0, Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 114—0. Ruše 200—280, Stavbna 560—, Sešir 105—0. Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 7 vagonov, in sicer 5 vag. drv in 2 vag. desk. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključena 2 vag. pšenice. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 800.53. Berlin 13.54 Budimpešta 9.91, Milan 297.55. London 275.72, Praga 168.38. Pariz 222.30. Nev -Otfc 56.645. Curih 1095.6. Efekti: Vojna škoda 429. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.127. Dunai 73.10 lin. diirpeSta 90.55, Berlin 123.60. Praga 13.36, Milan 27.14, Pam 20.29, London 25.1575, Newyoxk 518J5. Klerikalizam - sovražnik socijalne pravičnosti V Ljubljani smo po vojni dobili par novih cerkva, krščanska ljubezen pa ni spravila pod streho še nobenega brezstanovalca. Bazični > Slovenec« je poročal o nekem iiewyorškem hišnem lastnftu, ki je oddajal stanovanja v svoji večnadstropni hiši samo strankam, ki so imele najmanj pet otrok. Veseli nas, da je navedel »Slovenec« ta primer. Značimo je, da ie moralo iti klerikalno glasilo PO z de d nravega socijalnega čustvovanja v Newyoffc m da doslej ni moglo še nikoli navesti kai sličnega iz Slovenije. Nad četrt stoletja se že bori klerikalna stranka v Sloveniji za »preroditev človeštva v Kristu«, kakor sama pravi, vendar pa še ni vzgojila niti človeka, ki bi bi'1 sposoben napraviti kaj sličnega. To >e dokaz, kako malo vzgojno in moralno ie bilo vse delo klerikalne stranke tako zvanih bojevnrkov za katoliška načela, tako malo, da moramo hoditi po zgled socijalne solidarnosti v Ameriko, ker ga ne moremo dobiti v Sloveni-ii, čeprav ie tu pri nas vse klerikalno in se o brezvercih niti govoriti ne more. V Ljubljani vlada velika stanovanjska beda. Vse polno družin še vedno stanuje po desetih letih, odkar je bila končana vojna, po barakah v budem mrazu, vse polno imamo pri nas še de-ložirancev, in čeprav ima duhovščina vse polno hiš in celo palač v Lj-ubliani v svojih rokah, še nrsmo čuli. da bi kaj storila za najbednejše. V Ljubljani smo pač dob;li po vojni dve ali tri nove cerkve, dobili smo »dom duhovnih vaj«, krščanska ljubezen do bližnjega pa ni nobenega brezstanovanjca spravila pod streho. Nasprotno, zgodilo se je, da je klerikalni gospodar odpovedal najemniku stanovanje samo zaradi tega, ker ;e bil naročen na napredne liste. Klerikalno glasilo »Domoljub«, na katerem sta podpisana dva duhovnika in ki stoji pod pokroviteljstvom samega Škofa, je to dejanje še pohvalilo in ga postavilo za zgled, svojim pristašem. Taka ie torej krščanska ljubezen do bližnjega. Čc gla-s:lo stranke, ki se proglaša za katoliško in ki hoče biti edino pravoverna, hvali strankarko zagrizenost, ki vodi tudi do gmotnega oškodovanja političnega nasprotnika, potem seveda ni Čudo, če v Sloveniji nimamo zgledov so- cijalne pravičnosti in če je prakUčnega krščanstva tako malo. Pomanjkanje socijalnejra čuta v najširših plasteh, kjer zavzema klerikalna stranka prevladujoč položaj, je dokaz, da je vse njeno govoričenje o nekih vzvišenih ciljih in namenih, ki jih baje goji s širjenjem takozvanih »katoliških« načel, samo humbug in da še ni vzgojilo niti med onimi, ki imajo na jeziku vedno toliko lepih besed, nikogar, ki bi ga mogli postaviti za zgled ljubezni do bližnjega. Drugače tudi ni mogoče. Kako naj bi bik), če pa se je klerikalna stranka spozabila celo tako daleč, da ie opravičevala sistem glavnjače? To je nekaj tako divjaSkega. da ni čuda, če pri nas nimamo zgledov socijalne požrtvovalnosti. Nad četrt stoletja že ubija klerikalna stranka v slovenskem ljudstvu vsa plemenita Čustva ter vzgaja hinav-ščino z dvojno mero morale, za klerikalce in neklerikalce. Takozvano poslovno krščanstvo slavi sicer svoje orgije v polnem razmahu, pravega krščanskega duha pa nikjer ni. Na razne rafinirane načine iz-žema klerikalizam denar iz ljudstva, za kako socijalno ustanovo pa doslej še ni našel sredstev. Ljubljanski škof je največje veleposestnik v Sloveniji, pa n. pr. pri njem še ni našel noben siromašen vpokojen duhovnik prostora. Takih primerov bi lahko navedli vse polno. Da taki zgledi ne morejo vplivati blagodejno, tem manj, če časopisje klerikalne stranke samo odobrava socijalne krivice, ki iih morajo prenašati n. pr. nasprotniki klerikalne stranke, je jasno. Zato pri nas nimamo ljudi, ki bi bil: pripravljeni svoj socijalni čut pokazati tudi v dejanjih. Klerikalizem ubija v ljudeh vsa plemenita čuvstva ter jih vzgaja le za hinavce. In kdor se bori proti klerikalizmu, dela za preporod slovenskega ljudstva, za uveljavljenje socijalne pravičnosti in ljubezni do bližnjega. Humbug, ki so sa ugan-jali klerikalci doslej s svojo »krščansko ljubeznijo do bližnjega«, jc treba razkrinkati do golega. Tajinstven atentat na detektiva v Zagrebu Na sveti večer je bil izvršen v Zagrebu atentat na političnega detektiva Grauerja. — Skrivnostna vloga beograjskega detektiva. — Grauer lažje ranjen, — Atentator brez sledu izginil. Xa sveti večer ie bil izvršen v Zagrebu v kavarni «Corso» tajinstven revolverski stentat na političnega detektiva Alfreda Grauerja. Atentat je bil izvršen na način, kakor se more Citati samo v napetih deteks tivskih romanih ali videti v ameriških de* tektivskih filmih. Izvršen je bil tako rafi* nirano, da storilci niso zapustili za seboj niti najmanjšega sledu in so po štirih stre-lih na detektiva izginili, ne da bi jih kdo opazil. Edino dva kavarniška gosta sta vi* dela moško roko, ki se je iztegnila izza za; vese in držala samokres ter oddala na de* tektiva štiri strele. Atentator ie moral poznati kavarno na* tančno in ie izvršil atentat točno po načrtu, ne da bi zapustil za seboj kako sled. ki bi 2a lahko izdala. Kavarna «Corso* je bila skoraj popolnoma prazna Kavarniška publika je ostala doma in je praznovala sveti večer. V prostorni kavarni je bilo le kakih deset gostov. Godba ta večer ni igrala Na ulici je bil dokaj živahen promet ker so bile trgovine odprte čez uro. Na galeriji v kavarni je sedel tajni agent beograjskega notranjega ministrstva Alfred Grauer, ki je bil drugaTe v Zagrebu dobro znan — Grauer je od časa do časa prihajal v Za= greb in se spet vračal v Beograd Kadar so se v Zagrebu odigravali kaki burni politični dogodki, se ie navadno v Zagrebu po» javil rudi detektiv Alfred Grauer Kakšna ic prav za prav bila njegova služba in s kakšnimi posli se je bavil, o tem krožijo po Zagrebu najrazličnejše govorice Goto* vo pa ie. da ie bil v službi politične poli--ije m notranjega ministrstva. Niegovo ime postalo znano v Času. ko ie pokojni Ra« dic odpotoval na Dunaj, v London in Mo* skvo. Tedaj jc Grauer zasledoval Radića v inozemstvo. Zadnje čase so detektiva večkrat opo* zorili, na i ne hodi v Zagreb. Bil je sam ze* lo oprezen in je imel vedno roko v žepu, pripravi jen, da uporabi samokres, če bi bi= lo potrebne Vsakega mimoidočega jc premeril Ko ga ie nekdo po umoru policij* skega koofidenta Mstovica opozoril, naj se pazi. ie Grauer odgovoril, da ni tako ne* umlTi da bo šel 01 Zofijino pot, kjer je bil šofer umorjen On da zahaja samo v kavarno «Corso» in «Esplanade» V kavami *Cotso» je najraje sedel na galeriji, od ko* der ie mogel opazovati vse goste in je mo* gel opaziti tudi vsakogar, ki je prišel na galerijo. Okoli pol 18. ure je v kavarni aCorso» nenidoma zapel telefon v celici, ki se na? haia pri garderobi v malem prostoru na vo* galu kavarne Prodaialec novin ie dvignil slušalko in sc odzval: Tukaj kavarna r;i -Je^ek Kakšen je glas? Moški, je odgovoril Heček. Grauer je vstal in se napotil k telefon« ski celici. Kolporter je šel tik za njim. Ko je prišel Grauer kaka dva metra od stopnic, ki vodijo na galerijo, sta počila dva strela in takoj nato še dva. Čeprav je bil smrtno ranjen, je Grauer imel še toliko moči. da se je zaletel v garderobo in se zgrudil na tla. Zadet sem! je zakričal. K K njemu so stopili garderober, natakar in dva gosta, ki sta stala v bližini. Grauer sam ni vedel, kam je zadet, le v levi nogi je čutil silno bolečino Rekel je še natakar^ ju, naj takoj telefonira na policijo, da so nanj izvršili atentat Natakar je takoj ob* vestil policijo. Ko je stopil v telefonsko ce* lico, ie bil telefon zvezan s centralo. Grauer je bil ves čas pri zavesti in ie govoril. Od* nesli so ga v bolnico in dognali, da je ra= njen na dveh krajih. Ena krogla mu je ob* tičala v levi nogi, druga pa pod levo lopa* tico. Oba strela sta ga pogodila od zadaj. Tretjo kroglo so našli v zidu. Četrte krogle pa niso mogli najti Zato se sodi, da je atentator oddal samo tri strele, vsi gostje v kavarni pa trde, da so slišali razločno štiri strele. V* bolnici je Grauer prosil nekega pri^ šotnega, naj takoj odide k namestniku ve* likega župana g. Maksimoviču, ker mu ima nekaj važnega povedati. Maksimoviča so takoi obvestili o detektivovi želji Kaj sta se Grauer in namestnik velikega župana pogovarjala, ni bilo mogoče ugotoviti. V kavarni ni nastaja panika, kakor bi se lahko pripetilo ob takem nenavadnem drgr*dkti. Na sveti večer se sliši na zagrebških ulicah in tudi v lokalih strele; strcliaio otroci in odrasli s pištolam: riđ zamaške Zato v ka* varni ni bilo panike, ko sta počila prva dva strela Sele po tretjem in četrtem so se tudi gostje vznemirjali in se gnetli pri vhodu v carderobo. kjer je ležal ranjeni Grauer Pri tem so polomili nekaj miz in stolov. 'Poda razburjenja ie bilo kmalu konec. Zanimivo ie, da ni nihče od gostov vi? del atentatorja Dva gosta, neki glasbenik in neki sl:kar. sta sedeta blizu kraja, kjer kicr je hi! izvršen atentat. To ie kraj. kjer gr*stje oh nedelinh m praznikih na* vadno plešejo. Videla sta Graueria. ki je planil v r:ardcr *bo, ko sta počila strela. Nista pa vedela, da ie bil izvršen nani aten* tat. Planila sta v garderobo za Grauerjem, ki se je tu zgrudil in klical na pomoč. Ves ta prizor se je odigral v nekaj sekundah V zidu med stopnicami na galerijo in stopnicami iz kavarne v garderobo so vra-^ ta, ki vodijo na hodnik in od tu naravnost v Gunduličevo ulico. Ta vrata so pokrita znotraj z zaveso in so navadno zaprta. Od-pro jih le. kadar je v kavami ples, da prezračijo zakajene prostore. Le redko stopi kak gost skozi ta vrata v kavarno. Na plesišču so nameščene mize, kadar ni plesa. Ob atentatu so na tem prostoru sedeli trije gostje. — Prodajalec novin, ki je sledil Grauerju v telefonsko celico, je videl, ko ic počil strel, roko. ki se je iztegnila izza >avcse in ustrelila Grauerja v hrbet — Grauer se je nahajal tedai kake tri korake od samokrese ve cevi. Po četrtem strelu je roka izginila. Videl jo je razen prodajalca novin Ie se garderober, ki ima svoje mesto ravno nasproti zastorja. To je vse, kar je bilo mogoče ugo-toviti o napadalcu. Aten» tator je po zločinu spravil samokres v žep in neopažerio izgini v Gunduličevo ulico. V kavarno sta prišla Ukoj po atentatu dva detektiva in policijski uradnik. Vest o atentatu se ni razširila tako hitro po mestu, ker novine niso izšle in je bilo ob atentatu v kavami le malo gostov. Sodi se, da je eden atentatorjev poklical Grauerja k tele* fonu, drugi ga je pa med tem čakal za za* veso in ustrelil nanj. Grauer je sam nave* del policiji neke osebe, ki jih sumi, da so zapletene v atentat. Policija je aretirala več osumljencev in jih po zaslišanju zopet izpustila. V zaporu je pa pridržala zag-reb» šk-ega omladinca Jakupiča, ki je bil nedav* no izgnan iz Zagreba ki so ga po atentatu našli v neki kavarni. Policija ga je včeraj ves dan zaslišavala. Zaslišani so bili tudi vsi natakarji kavarne «Corso». Policija v o* di preiskavo z veliko vnemo, gotovo zato. ker gre za njenega uradnika. O vzrokih in povodih tega tajihstvenega atentata se govori vse mogoče. Ker je bil Grauer v po* litični službi, je bil atentat izvršen najbrž iz političnih vzrokov. Mogoče pa je tudi, da gre za osebno osveto. Vse to so pa samo domneve, ki nimajo stvarne podlage. O preiskavi policija noče dati nikakih podat* kov. Policija je izdala tiralico za natakarjem Markom Oianićem, ki je osumljen, da je izvršil atentat. Grauer jc že izven nevarnosti in je ves čas pri zavesti. Krogle mu bodo potegnili iz telesa, ko pride malo k sebi. Za Ožaničem jc policija izdala tira* lico, ker ga v Zagrebu ni našla. Kako pospešuje poštna direkcija razvoj radia Minister pošte in telegarfa je izdal pod št. 35 091 z dne 23. julija 1936 pravilnik o brezžičnih prejemnih aparatih za privatno uporabo. K temu pravilniku je Izdala direkcija Pošte in telegrafa v Ljubljani z dne 11. avg. 1926 (brez štev.) pojasnila in določila. Člen 9. pravilnika določa, da je treba za vsako nameravano poznejšo izpremem-bo pri odobreni radio napravi vložiti prošnjo itd. Ta člen pravilnika tolmačijo pojasnila in določila naše direkcije pošte tako, da je treba tudi za stalen prenos radio-apa-rata v drug prostor oz. kraj najprej zaprositi direkcijo za dovoljenje. Ne glede na to, da je dvomljivo, če je taka razlaga pravilnika pravilna In dopustna, ker ta člen pravilnika ne določa ničesar ni tj o stalnem niti o začasnem prenosu radio-kostaje, je pa zanimivo, kakšne posledice nastanejo in kako naša poštna direkcija to prakticira. Recimo, da je uradnik, ki ima sv°i radioaparat, premeščen iz Ljubljane v Južno Srbijo. On mora vložiti pri direkciji pošie v Ljubljani prošnjo za dovoljenje, da sme svojo radionapravo demontirati in vzeti aparat seboj na novo službeno mesto. Rešitev prošnje traja 1—2 meseca. Kam naj dotičnik dene med tem časom svoj aparat? In zakaj je plačal naročnino Za ta čas, če se ga s tem prisili, da ne sme svojega aparata vporabljati? On bi moral potemtakem pustiti aparat na prvotnem mestu v stanovanju v Ljubljani, seveda če mu to dovoli novi najemnik stanovanja, čakati celo večnost, da bo njegova prošnja rešena in nato potovati nalašč iz Južne Srbije v Ljubljano, da prenese svoj aparat. V vsakem drugem slučaju bi prekršil pravilnik in bi mu pošta zaplenila aparat. To so pač nevzdržne razmere, ki kažejo v jasni luči, kako se dela pri nas brez glave. Ce je že izdala ljubljanska direkcija pošte ta famozna določila, naj bi vsaj prakticirala stvar tako, da bi dotičniku, ki želi prenesti svoj radio aparat na drugo mesto, izdala na njegovo prošnjo (brez prošnje pri nas ne gre) takoj vsaj provizorično dovoljenje za prenos in bi obenem najkrajšim potom obvestila poštni urnd dorčnega kraja o tem Mislimo pa, da bi zadostovalo in bi poslovanje poenostavilo, da bi oni, k j namera-rava prenesti svoj radio v drug kraj, o tem kratko obvestil direkcijo, brez prošnje in koikov in da bi mu pošta izdala takoj potrdilo, da je prenos prijavil S tem potrdilom bi se izkazal prj poštni upravi novega bivališča. Kako hočete, da se bo radio pri nas razširil, če mu razvoj zavirate s takimi nemogočimi odredbami? Zahtevamo v imenu prizadetih, da se tako neumestno postopanje čimprej odpravi. Kic Rhodus, hic salta Božična številka ^Primorskega glasu prinaša naslednjo notico: Šovinistični laški kapucini v Sv. Križu Od 15. novembra dalje so izgn2l: laški kapucini iz pevskega kora v svoji cerkvi slovenske pevce, prepovedali so slovensko cerkveno petje, ostavili slovenske prid'K-ter slovensko spoved. Ko jih je kriški žup nik prijel radi njihovega brezbožnega poče-njanja, se je njihov gvardijan izrazi', da izven Italije ni Boga m da je prava katoliška cerkev samo v Italiji z italijanskim papežem na čelu Slovensko ljudstvo Sv. Križa in bližnjh vasi je zato popolnoma zapustilo fašiste v kapucinskih haljah ter hodi samo v župnijsko cerkev ter k pridigam domačega župnika Ivana Rejca. Tako se godi v Sv. Križu. Vprašamo g. Jegliča v Ljubljani: Kje je Vaša katoliška gorečnost, kje Vam je šef Vaše stranke, dr Korošec, da bi protestirali proti takemu brezvestnemu in brezbožnemu početju laških kaoucmov? Zakaj pa imamo v Beogradu papeževega nuncija? Ali se ne bi spodobilo, da mu naš^ škofje predočijo take Škandalne primere iz vrst italijanske duhovščine... Kaj tu ni vera v nevarnosti? Kronika božičnih praznikov v Ljubljani Mirni božični prazniki v Ljubljani. — Smrt na glavnem kolodvora« — Tragedija matere, ki je hotela z detetom v naročju v vodo- — Grd zločin na ljubljanskem polju. — Živahno zimsko - sportno gibanje. Ljubljana, 28. decembra. Prazniki so minili brez vsakih nezgod ali težjih nesreč, a tudi policija ni imela preveč posla. Danes so se Ljubljančan: nekoliko oddahni: kajti življenje se je zopet povrnilo v normalni tir. Saj se ie želodec že res upiral tolikim, dobrotam, s kaierimi so ga neprestano zalagali. Marsikateremu jo ie želodec zasedel in danes si Ka kurira z raznimi mazili in kapljicami, nekateri, ki so pa včeraj vjeli »muca«, ga zdravijo z nisi in slaniki, ćeš da se na ta način »vamp najbolje rzpucac. Upajmo, da bo vse v redu, šo predno sc leto obrne ... Mnogo Ljubljančanov, zlasti športniki, so iO mahnili na Gorenjsko. Kranjska gora in Bohinj sta bila polna smučarjev, o čemur poročamo na drugem mestu. Ljubljanska elita je ostala doma in je oba dni napolnila ilrrijansko drsališče pod Cckinovim gradom Led je bil prav dober in poleg tefta ie šestorica šiškarskih muzikantov skrbela, da je bilo življenje na drsališču bolj animirano. LurMiančani so posedali na avtobuse in se dali prepeljavati do Urbančka na Posavju ali do Robežnika na Viču. Zlasti včeraj na Štefanovo je bilo v tem pogledu kaj živahno. Drugi, navdušeni turisti, so jo ubrali na Šmarno goro, polno tih je tudi bilo na Rožniku in celo na Grad so prihajali na spregled. Saj ie bilo vreme res praznično in tako lepo, kot morda še nismo doživeli Božiča. Le smučarji, ki so ostali doma. niso prišli na svoj račun, zakaj snega ni bilo in vse kaže. da ga tako kmalu še ne bo. Na policiji vse dni ni bilo posebnih dogodkov. Tatovi so nekoliko izkoristili kon-junktoro. Iz raznih kurnikov so na tajinstven način tik pred aH pa med prazniki izginile čopke in petelinčki in celo ena gos. Drugače pa ni bilo nič posebnega, izvzemši tragičen dogodek, ki se je pripetil na sveti večer. V ponedeljek se je pripeljal v Ljub-Ii?no z litijskim vlakom ob 6.30 delavec Jakob Kolesa. Na kolodvoru se je nenadoma onesvetil in še predno je prispel zdravnik, je umrl. Policija je ugotovila, da je Kolesa podlegel zastrupi j enju. Mož ie pretekli petek v Litiji nakladal deske. Med delom mu je odletela trska v roko in se mu zapi-čila globoko v meso. Kolesa ie izdrl trsko iz roke, za rano se pa ni več zmenil. Roka pa mu je začela nenadoma otekati in nastalo je zastrupi jen je. Kolešo je roka vedno bolj bolela in v ponedeljek se je odpravil v Ljubljano. Bilo je pa že prepozno, zakaj na kolodvoru ga je dohitela smrt. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krl-š tofu. Žalosten prizor sc je včeraj popoldne nudil pasantom na Vodnkovem trgu. Okoli 15. je iz neke hiše pred Škofijo nenadoma pridrvela neka ženska z otrokom v naročju in je glasno kričala: »Ne bo me več tepel, ne bo umoril mene in otroka!* Bežala je Najboliše, oajtrajnejše, zato 13 najcenejše! Ministrstvu zunanjih del v album Trgovinski glasnika objavlja pod tem ra->lovom uvodnik, v katerem obtožuje ministrstvo zunanjih del in piše: Mnogi naši poslaniki, konzuli in tiskovni atašeji kakor da dremajo. Končno se tiskovnim atašejem ne čudimo, ker dobro vemo, da so med njimi tudi doslovni analfabeti. Dolžnost poslanikov in konzulov pa bi bila, da nastopajo v okoliših, ki so jim dodeljeni Če že ne morejo pridobili novih prijateljev, naj bi vsaj ohrnnfli nVitsedanje. V premnocrih primerih pi niso znali niti tega. Taka žalostna dejstva morajo ziiboleti vsakega praveg-i rodol.uba. Kaj pomngn zunanja >!i2Žb;i rlržavi, ako v zadostni mrtri ne varuje njenih interesov. Nalo navaja Tniminski glasnik* nekatere podrobnosti o naših izseljencih v Zedinje-nfb državah in citira v tem pogledu ameri-škegn Srbobrana^: Mnogo nnših izseljencev je izročalo konzulatom, v prvi vrsti pa generalnemu konzulu v Newyorku polnomoSn. naj dvigne po^nirt-nine in jih dostavlja svojcem. Uprava Saveza ol nomočij. ki bi sc izdajala na ime kraljevskih konzulatov SHS v Zedinjenih Jrzavah in da se naj v bodoče vsa ta izplačila vrše neposredno svojcem. Uprava utemeljuj? svoj sklep s lem. Ja je že postalo pravilo da se te posmrtnine izpla čiijejo z zakasnitvijo po 5 mesecev do 5 let in tla se pri izplačilu še odtegu.vejo obresti za ves ta čas in razni stroški za nepotrebne komisije in izdatke, vse to na škodo siromašnih svojcev. ^Trgovinski glasnik* pristavlja temu /alastnemu dokumentu zaključni vzdih, da bi bil že čas, da se resno razmišlja o preustrojstvu ministrstva zunanjih del in njegovih ekspozitur v inozemstvu. To zahteva nujno najvišji državni interes. Glas oglednega b^o^sirskega lista bo seveda ostal crlas vpijočega v puščavi, dokler bodo današnji vlasto IržVi komandirali v uaši notranji in zunanji politiki. proti L>ubiiaiu^;. Res sreča je bi!u. da je stal v oližini stražnik, ki jo ie še pravočasno prijel in od vedel domov. Bila je Milka K., žena tickega obrtnika Baje mož ženo zelo šikanira, prezirajo tu zaničujejo io pa tudi njegovi o uroci iz prvega zakona. Tik pred prazniki je bi! izvršen na Ljubljanskem polju zrd zločin. Neko dekle se je vračalo, nič hitdesra sluteč, domov. Na polju so jo napadli neznani moški, bilo jih je šest ali sedem — in k> kljub temu. da se je branila in klicala na pomoč, vsi po vrsti posilili. Po ogabnem činu so vsi pobegnili. Dekle ie v;rdobijo prijavilo policiji. Policij., je začela brezvestne pohotneže takoj zasledovati in posrečilo se ji je štiri prijeti, pa tudi ostali najbrž ne bodo ušli roki pravice. Alladcnko je preiskal zdravnik in ugotovd da Je težko poškodovana. Lepo vreme med božičnimi prazniki j© vplivalo tudi na železniški promet. Frekveu-ca je bila letos mnogo večja kakor prejšnja leta. zlasti mnogo se je vozilo turistov in smučarjev. Število smučarjev na Gorenjskem je bilo rekordno. Nekateri so ostali na Gorenjskem kar štiri dni od nedelje daljo. Dobri poznavalci smučarskega sporta cenijo, da je bilo samo v Kranjski gori in Ratečah nad 600 smučarjev, med temi 100 Zagrebčanov, ki imajo sedaj prav ugodno zvezo s Kranjsko goro. Okoli 20 smučarje\ — Zagrebčanov je za praznike odšlo celo preko državne meje na cKanzel> v okolici Beljaka. Smučarji-zaČetnikj so se pod vodstvom g. Kvedra vadili v Bohinju. Mnogo smučarjev pa jc bilo tudi po drugih krajih, kakor na Kofcab, Vel. Planini in Krvavcu. V kočah omenjenih planin je bilo nabito polno turistov in ljubiteljev zimske narave. Vse koče so bile zasedene. Z glavnega kolodvora so vlaki v razne smeri odpeljali ogromne množice potnikov in izletnikov. Glavni naval potujočega občinstva je bil že v soboto, pa tudi v nedeljo in ponedeljek je bil potniški promet velik. Na sveti^ večer je vrvenje na glavnem kolodvoru ponehalo in delni mir je zavladal tja do praznika sv. Štefana. Na Štefanovo je odšlo izredno veliko izletnikov z vlaki do bližnjih postaj. Snoči je glavni kolodvor zopet oživel. Večerni vlaki z Gorenjskega in ostalih krajev so privažali v Ljubljano tisoče in tisoče izletnikov. Celo dolenjec je bil nabito poln. Iz Kranjske gore je večerni gorenjski vlak poleg ostalih potnikov pripeljal 549 smučarjev. Vračali so se zadovoljtni, ker so imeli izborno smuko. Vlaki so med božičnimi prazniki odpeljali iz Ljubljane oziroma pripeljali v Ljubljano do 30.000 potnikov. Trn je doslej rekordno število! Kljub ogromnemu navalu občinstva §e j* promet na glavnem kolodvoru z velikim naporom vzdrževal redno in brez vsake nesreče, čeprav glavni kolodvor že davno ne ustreza modernim zahtevam potniškega prometa, . ^ £6eležnica KOLEDAR. Danes: Četrtek, 27. decembra 1928; Janez Ev. Pravoslavni: 14. decembra. Tire. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Lepa Vida. D. Khio Matica: Rdeča plesalka iz Moskve. Kino Ideal: Moč fn lepota. Jakčeva razstava v Jakopičevem paviljonu. Razstava Bulovčeve v Narodni galeriji. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg; Ustar. Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šiška. Dame 5 Po novem letu zopetni pričetek dopoldanskega, popoldanskega iu večernega pouka za izvrševanje lastne garderobe. (Prijave celodnevno). Modni atelje M. ŠARC. Miklošičeve c. Pražakova 15. Prosueta Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Četrtek. 27.: . B. LiubHanska opera Četrtek, 27.: Zaprto. Petek, 28.: *Aida>. Gostuje gosp. Marij Šimenc Izven. Sobota, 20.; «Lepa Vida>. C, Nedelja, 30.: .Jonny svira■>. (Primožič.) Pre-mijerski abonma. Jutri v petek se poje v operi drugič v tej sezoni Verdijeva >Aida« z g. M. Šimencem kot gostom v vlogi Radamesa. Po ogromnem uspehu, ki sa 4e dosegel pri prvi predstavi, je uprava podvzela vse. da ga zasigura še za eno n: eds*a '•*•. V naslovni vlogi »Aide« nastopa :o?et ga Zinki Vil lan - Kunčeva, pirtijo Amnerfs poje gc*i* T, ierry - Kavčnikovi. Anonasra p<>!e c F'rimožič. Ramfisa g. He.st+o. krala g RiMrpelj. Predstava |< iz^en abcimaja. V soboto se poje za i^onma C izvirna opera RiSto Savina »Lepa Vidu V nedeljo tret.'a repriza Krenekove ip? 2 t>Tonny svira«, ki !e vzbudila pri obeh predsnvah "gffnato sei zaciio. Predstava '-o v>i ra premier*«" abrnma. Silvestrov večer v gleiališ^a. Nj Pfl-vtstrov večer se igra \ drami ranvuvt lo zabavna komedija »D}b;i vciak ^veik« Za. četek predstave je ob 9 zvečer. St*v. 204 , kružnice Poštne hranilnice v Ljirbljani Emilija Smerkolj k Poštni hranilnici v Beogradu. — Osebne vesti s pošte. Razveljavljen je odlok, s katerim so bili premeščeni Justina Manršič od pošte Žiri k pošti Bled I., Rajko Koritzflcy iti Franjo Terk od pošte Ljubljana I k pošti Bred I, od poŠte Maribor 1 k pošti Bled 1 Danica Kobal, od pošte Ljubljana 1 k pošti Bled I Pavla Zabukovec in od pošte LJubljana k pošti Bled 1 Jožica Zavr-tardk. — Ležarina za poštne pakete. Ker so rrmoge pošte samovoljno tolmačile odredbe pravilnika o notranji poštni službi in nepravilno postopale pri zaračunavanju ležaAROKO I< povzroča čiščenje organizma od alkohola in obenem odjemi j c vsako poželjenje po njem. Bolnik že po 14 dneh ne more več piti alkohola, a po 3 do 4 tednih je zaključeno to blago in ugodno zdravljenje, alkoholik pa ostane zmerom trezen Firma Arome Company (dcp. 101.). Zagreb, Račkoga produžena u. 20, pošilja pojasnila in cenovnik brezplačno in skrivaj v zaprtih kuvertah. Izdelki zgoranie firme upravičeno zaslužijo, da nanje obračajo pažnjo v prvi vrsti vsi tisti, ki imajo v hiši alkoholike, pa tudi širša javnost bo z odobravanjem pozdravila delo navedene firme za poimanje a'hokolizma v naši državi. Dr. S. — Pri srčnih boleznih, poanenju žil, nag-nenju h krvavitvi možganov in kapi povzroča naravna grenčica »Franz - Josef-brez vsakega napenjanja lahek stol Znanstvene preiskave na klinikah za krvne bolezni so dognale, da služi *Franz Josef« -grenčica posebno ^tarejš'm luđem Dobi te v lekarnah, drogerijah in špecerijskih tr-gevnah. 26T ti— NA PRAZNIKE naj si ce-njeno občinstvo ogleda krasno prenovljeno gostilno P. Košak na Krekovem trgu. Posebno pa priporočam cen j. občinstvu izvrstna domača vina priznano prvih vinogradnikov. Kegljišče še nekaj dni v tednu na razpolago* - KOZAKI - največji šlager^ film te sezije. Krasne seene kozaške-džigitov* ke in bojev s Turki. PRIDE! PRIDE! PRIDE! Iz Ljubljane —lj Božićnica društva »Skrb za mladino«. V nedelio 23. t. m. je priredilo agilno društvo »Skrb za mladino« lepo božičnico na šoli na Ledini. Prireditev je otvoril predsednik društva z lepim in prisrčnim nago* vorom na mladino. Nato so otroci deklamirali več pesmi, nakar so b;li obdarovani z darili. Božiček društva -Skrb za mladino« jim ie prinesel oblekce. čevlie. šolske potrebščine, pa tudi pomaranč in orehov. Obdari! je 45 revnih šolskih in drugih otrok. —Ij Dramski tečaj se bo vršil radi praznikov izjemoma ob pol 8. zvečer na tehnični srednji šoli. —Ij »Ženski Pokret. < Danes popoidne ob 4. bo v damski sobi kavarne »r3-m>na< Podavala predsednica ^Alijanse Ženskih Po-kretov« g. Alojzija £tebi. Temi* Težn.e današnje žene*". QQ0n —Ij Ciril - Metodova moška in ženska podružnica v Ljubljani priredi dne 5. januarja 1929 v sokolski dvorani. Narodni dom. ob'čnino veselico v korist CMD. 992n —I i Šentjakobski pevski zbor! Danes ob 20. uri vaja. Vsi in točno. Tajnik. 993n —lj Lajšajte na£o neizmerno bedo in se često spominjajte Podpornega društva slepih! 994n Nova žrtev fašizma Za binkoštne praznike je bil v Ljubljani g. Rudolf Uršič, sin trgovca in posestnika iz Kobarida. Ko se je vračal, so našli pri njem neke »nevarne« iugo-slovenske časopise in sliko dveletnega prestolonaslednika Petrčka. Ker so pa smatrale fašistične oblasti, kakor pravi obtožnica, Uršiča že prej sumljivega in nevarnega, so porabile to priliko in odredile na njegovem domu v Kobaridu hišno preiskavo, ki pa ni dosegla zaže-Ijenega uspeha. Našli niso ničesar, kar bi Uršiča kompromitiralo. Ker so bili jugoslovenski časopisi in slika našega prestolonaslednika nezadosten vzrok za kenfinacijo, je bilo treba Ui-šiču kaj podtakniti. In tako so fašisti izročili vso zadevo posebnemu tribunah] v Rimu, kateremu so sporočili, da so našli pri Uršiču na povratku v Italijo tudi rokopise in risbe vojaškega značaja. Rimski tribunal ie na podlagi tega 221etncga Uršiča aretiral in kon-firiral. Svoje nasilje je utemeliil z znano frazo »per dargli una lezione«. da ga pouče. Nesrečneža so takoj prepeljal; v goriške zapore, kjer je sedel skupno s Kemper-lom in čakal obsodbe. Obsojen ie bil na konfinacijo za dobo treh let in nezasluženo kazen bo moral odsedeti na Liparskih otokih. To je nova nedolžna žrtev fašistovskega nasilja, ki brezobzirno preganja naše ljudi. Take nečuvene krivice trpe naš: rojaki pod [telilo v znamenju dvatisočletne kulture, a hiperkuiturna Evropa mirno sleda, kako odreka ohol? fašizem ubogi zasužnjeni raji najelemcntarnejše pravice in tepta državljanske svoboščine. Zasledovanje Malnerjeve vlomilske bratovščine Pred par dnevi je bil na nekem kozolcu poie-2 Dravelj aretiran mlajši človcs ki se je po kratkem zaslišanju izdal kot pajdaš že dolgo zasledovanega vlom;lca in tatu Josipa Mainerja. »Kie pa se vendar potika glavar vaše družbe?!« so nadaljevali z zaslisa vanjam na policiji. Aretirani Janez K. je takrat umolknil in iz njega ni bilo spraviti nobene besede več. Jože Malner je eden ua.borj prebrisanih domačih vlomilcev, kar sc jlli zaenkrat n.i-haia na svobodi. Možak je še mlad. ima pa na vesti celo vrsto tatvin v gostilne, v sta-novaaia, v trgovine in delavnice. Je tudi neverjetno spreten žepar, ki poišče svoje žrtve v vlakih, na sejmih ali v gneči, v trgovinah in cerkvah. In ne deluje sam. Ima nase navezano večjo družbo tatinsVih bratcev jz raznih krajev, dočim se on potika po vsej deželi, a najraje se zadržuje na Gorenjskem. Rad se suče tudi po mestni okolici in krade kakor sraka. Preganjajo ga orožniki in policija, vendar brezuspešno že več mesecev. Predrznež. kakršen ie. se vtihotapi od časa do časa tudi v mesto ter obišče to ali ono podstrešje. Kakor je prepozno izvohala policija, je v neki hiši v vzhodnem delu predmestja celo več dni prenočeval. Da se more Malner tako spretno skrivati in da mu nikakor ne morejo do živega, je menda »zasluga« žensk. Malner ima vsepovsod ženska znanja in ženske ga sproti opozarjajo na pretečo nevarnost. Bandit prenočuje do hlevih in kozolcih le tedai. če se priprarvlja na vlomilski ali tatinski pohod. Takrat navadno pride med svoie pajdaše, ki ga čakajo ponoči v kaki šupi ali zariti v seno nad hlevom v predmestjih, kjer se navadno dogovore in napravijo načrt za novo podjetje. Zadnje dni Je policija posvetila Malneriu in njegovi bratovščini vso pozornost, zato jc upati, da se bo tudi ta čestita družbn v kratkem znašla za zapahi. Napredek moderne znanosti po ameriškem merilu Katera odkritja in izume smatra ameriški strokovnjak za najvažnejša. — Razlika med epohalnimi deli v starem in novem veku. Neki ameriški list je pozval 100 odličnih Američanov, nai se izjavijo, katerih sedem sodobnih izumov smatrajo za tako vaine, da jih je mogoče nazvati nova čuda sveta. V odgovorih so vprašani označili za sodobna čuda nad 50 izumov. Predsednik tehnološkega zavoda v Massachussetu je bil napro-šen, naj izbere izmed teh izumov sedem najvažnejših in najčudovitejših. Toda števila važnih izumov ni mogel omejiti na sedem, marveč na devet. Sedem starih čudes sveta spada v področje upodabljajoče umetnosti in stavbarstva. To so piramide in sfinga, viseči babilonski vrtovi, mavzolej v Mali Aziji, hram Diane v Efezu, kolos na Rhodu, Zeusov kip v Olimpiji in aleksandrij-ski svetilnik. Vse je že umeri duh časa, samo piramide in sfinga so še ostale. Moderna svetovna čuda stoje na širši podlagi. Po mnenju profesorja Strat-tona spadajo med največje znamenitosti našega časa: odkritje bakterij in uporaba bakterHologije za blaginjo človeštva, napredek naše vede v pogledu sestave snovi, naglo napredujoče izpre-minjanje elektrike v svetlobo in energijo in njena uporaba v prometu, konstrukcija eksplozivnih motorjev in njih praktična uporaba, moderne metode zidanja poslopij iz betona in železa, moderna metalurgija, konserviranje živil po novih metodah, letalstvo, njega razmah in praktična rentabilnost ter nagli razvoj strojev na vseh poljih proizvodnje. Uporaba bakterijologije za človeško blaginjo je v glavnem zasluga Louisa Pasteurja. Njegova odkritja so omogočila človeštvu uspešno borbo proti najmanjšem in najnevarnejšim sovražnikom. Uspešno zatiranje raznih nalezljivih bolezni temelji na .pridobitvah moderne bakterijologije. Od nje je odvisno tudi zboljšanje zdravstvenega stanja in podaljšanje življenja. Ni še mini-lo 100 4et, odkar je Pasteur ugotovil, da kvasni procesi v pivu in vinu ne nastanejo kar tako sami od sebe. marveč da so delo čudovito majhnih organizmov. S tem je bil storjen prvi korak k odkrivanju in spoznavanju poedinih bakterij, njihovega učinka in borbe proti njim. Zdaj poznamo že nad 100 raznih vrst bakterij. Nešteto znanstvenih zavodov se peča z njimi. Cepljenje proti raznim nalezljivim boleznim temelji na bakterijologijt, kar velja tudi za mnoga aseptična in antiseptična kirur-gična sredstva. Moderna mestna higijena, preskrba mest z vodo in konserviranje živil temelji v bistvu rudi na pridobitvah moderne bakterijologije. Poljedelstvo se je z bakterijologijo zelo zboljšalo in racionaliziralo. Spoznavanje sestava snovi se je pričelo z idejo atomov. Odkritje radija^in nada-ljna raziskovanja so omogočila vpogled v carstvo atomov* Njihova praktična uporaba ie imela za posledico teorijo o moderni kemiji in kemičnMn-dustrji. Nove ugotovitve o učinku žarkov so omogočile porabo radijeve amanacije. Roentgenovih in ultravioletnih žarkov in drugih vrst izžarevanja. Tudi čuda modernega radia spadajo deloma v to stroko. Nedvomno pa s spoznavanjem in uporabo učinkov žarkov še daleč nismo na meji možnosti. Hlektrika, tretje svetovno čudo našega časa. je bila že davno podjarmljena in vprežena v službo človeške družbe. Iz neznatnih, toda temeljito zasnovanih Faradayevih poizkusov so nastali razmeroma zelo hitro veliki elektromotorji in dinamostroji, ki proizvajajo zdaj ve-l:ke množine energije in pogonske sile. Brzojav, telefon, električna luč. električna kurjava, radiotelegrafija. radio in slično so pojavi in čuda. od katerih ie vsako mnogo važnejše, nego katerokoli čudo starega sveta. Elektrika ie zrevo-lucijonvziirala vso svetovno industrijo in človeštvo si po pravici obeta od nje še mnoga važnejša odkritja in pridobitve. Presenetljive izpremembe v življenju celega sveta ie povzročilo veliko razširjenje eksplozivnih motorjev. Z njimi je dobil ves moderni promet povsem Jrugačno lice. Zdaj ie na svetu že »vkreg 28 milijonov vozil z eksplozivnimi motori', od teh 23 milijonov samo V Ameriki. Eksplozivni motorji so bili tudi pogoj za razmah letalstva. Vedno večji pomen dobivajo zda i motorji, ki jih goni petrolej odnosno bencin. Kot peto moderno čudo sveta je prof. Stratton označil moderno stavbarstvo s poimočjo železa in betona. Šele s tem gradbenim materijalom so bile omogočene ogromne moderne stavbe, nebotičniki, mostovi, podzemne želez-nce, predori itd. Po modernih gradbenih metodah lahko v kratkem času zgradimo poslopje, za katero bi rabili graditelji piramid mnogo let. Povsem nov pojav je moderna metalurgija. Pod metalurgijo razumemo spajanje poedinih kovin pod visoko temperaturo. Z njo dosežemo večjo tr-pežnost, trdoto in prožnost na novo pridobljenih kovin. Z metalurgijo je nam omogočeno rabiti kovine v izključnih primerih. Tako n. pr. se rabi nikln-vo jeklo, ki je za polovico trdneiše, nego navadno jeklo. Manganovo jeklo se rabi za izdelavo tresoriev in blagajn. Prof. Stratton pripisuje velik pomen duraluniini.u, ki se rabi zadnje čase za izdelavo letal ln zrakoplovov. Pri tem je treba omeniti, da bi cele vrste posebnih lastnosti teh zlitin ne poznali, če bi ne imeli električnega toka, s pomočjo katerega dosežemo izredno visoko temperaturo. Med moderna čuda sveta spada tudi konserviranje živil. Za življenje modernega človeštva ni samo izredno važn konserviranje živil, marveč tudi konserviranje naturalij. To je velikega pomena za industrijo, kajti samo to odkritje je omogočilo ljudem živeti in delati v velikih mestih, ki so zelo oddaljena od poljedelskih krajev. Prvi način konserviranja sploh ie bilo konserviranje sadja v steklenih posodah. To odkritje datira iz konca 18. stoletja. Odkritje bakterij je dalo konzerviranju druge smeri. Največjega pomena so moderne metode konserviranja živil potom nizke temperature, da se ohrani njihova maksimalna svežost. Čim so učenjaki ugotovili, da bakterije ne morejo živeti v mrazu, so začeli ljudje prevažati ogromne množine živil na velike razdalje, ne da bi se pokvarila. Tudi na tem polju nudi elektrika s svojimi hladilnimi metodam: nebroi novih izgledov. Med najvažnejše in najčudovitejše pojave modernega življenja spa4a nedvomno tudi letalstvo. Drzne sanje celih pokolenj, veliko hrepenenje nesmrtnega Daedala in Ikara se ie uresničilo. Imena Lilienthal, brata \Vright in druga kažejo pot, po kateri se je razvijalo letalstvo. Od prvih počefckov letalstva se je že marsikaj izpremenvlo. Letala so si podjarmila zrak. obletela so zemljo, dosegla severni tečaj, premagala nepregledne daljave in pobila vse dosedanje hitrostne in vztrajnostne rekorde. Zrakoplovi so postali vladarji zraka in najvažnejša zračna prometna sredstva. V primerih z modernim zračnim kolosom ie bil zgodovinski kolos na Rhodu igrača. Deveto in zadnje čudo moderne dobe so po mnenju prof. Strattona stroji, ki pomagajo človeku opravljati najtežja dela. Že od pamtiveka si je človeštvo prizadevalo nadomestiti svojo energijo pri najtežjih delih s stroji. Moderna doba je dala človeštvu razne stroje, ki opravljajo vsa težja dela tako, da je človek razbremenjen in da lahko posveti svoje sile napredku na vseh poljih modernega življenja. Deseto čudo je po mnenju prof. Strattona dejstvo, da je zob časa čuda starega veka uničil, dočim so moderna čuda od časa popolnoma neodvisna. - KOZAKI - Največje filmsko delo, v glavni vlogi JOHN GILBERT kot sin kozaškega hetmana. PRIDE! PRIDE! PRIDE! Ruski Casanova Te dni se je zagovarjal pred sovjetskim sodiščem v Moskvi bivši sovjetski funkcijonar Schwarz, obtožen bigamije in sleparij na debelo. Mož se je poročil 150krat. Lazil je pa samo za pe-tičnimi ženskami, ki jih je neusmiljeno skubil. Če ni imela denarja žena, je oskubel sorodnike. Baje je prisieparil in izsilil približno en milijon zlatih rub-Ijev. V procesu je proti njemu nastopilo 54 žen, ki so zahtevale alimentacije za svoje otroke. Seveda Schwarz ni hotel vedeti, kaj šele priznati, da je oče dotičnik otrok. Sodišče gi\ je obsodilo na izgon v Sibirijo. Gradska Ce ljekarna. Kamenita ul. 11, donašati ovdie pisma onih ko.ii su već upotrebljavali slijedeće njezine proizvode: Iron. protj slabokrvnosti, Reumatis proti kostobolji. Markove kapljice za probavu, Dermoval proti kožnih bolesti, dr. HavllČka čaj za čiSčenie i želudac. Ubežna princesa V Budimpešti žive potomci in rodbinski člani zadnjega turškega sultana. Vajeni razJkošja in udobnega življenja, so se tudi v Budimpešti vdali brezdelju in nasladam. Toda ker se je neusahljiva zlata roka po izgonu ustavila, so nastopili tudi za prince in princese slabi časi. Vsi so začeli delati dolgove. Nekaj časa je že šlo, toda ker le ni bilo plačila, so jim tudi upniki ustavili kredit. Dogodilo se je celo, da so bivšim princem za rubili vse imetje. Baš te dni je pa imela Budimpešta novo senzacijo, v kateri je igrala glavno vlogo princesa Medidje Mustafa. ločena žena sina turškega sultana. V Budimpešti je živela precej razkošno in razuzdano. Na vesti ima mnogo družabnih škandalov. Sedaj ie iz Budimpešte pobegnila. Oblasti so ugotovile, da je izvršila nebroi sleparij in da je zapustila kopico dolgov. Ko so ji postala tla prevroča, je pobegnfia. Budimpeštanska policija jo zasleduje s tiralico. Strm «l «S^O V i? N s K I WAtO0, dne 27. decembra 1923. r/Q4 tdgar VVallace: 24 Kdo je morilec ? W o m a a. — Saj ne trdim, da to ni mogoče, — je dejal Sokrates zamišljeno. — In vendar bi si rad ogledal ta kraj. — Najbrž bo razočaran, — se je nasmehnil Bob. — Ubogi stari Mandle bo nam delal po smrti več preglavic, nego jrh je v življenju. — Še nekaj bi te rad vprašal. Ali le ne do motilo, če bo Frank spal v moji oolačilnici? Pustim tu nekaj malenkosti, ki bodo zelo zanimive, ko se ta zadeva bolj razvije. — Zakaj jih ne spraviš v mojo blagajno? — je vprašal Bob. — Toda to bi ti menda ne bilo po volji. Pa naj spi v tvoji obHačilnici. Zdi se, da je Frank marljiv dečko, toda čevljev ne snaži preveč dobro, — je dejal in pogledal Sokratove čevlje. Sokrates je takoj oštel svojega slugo. — Weldone, slabo snažiš čevlje. Bob se mi je smejal, da imam blatne. — Oprostite, gospod Srni t h, — se je opravičeval Frank. — Toda čevlji so bili vedno moja slaba stran. Naučim se snažiti jih. ko se vrnemo v mesto. — Frank, tu bos spal. — je dejal Sokrates in odprl vrata oblačiinice. — Preneso ti posteljo sem. Spal boš kraj sobe gospodične Templetonove. Cez dan spi, ponoči pa moraš bedeti. Okna imej vedno odprta in ponoči luč v tvoji sobi ne sme goreti. Frank je prikimal. — Ali se borite, da bi gospodično kdo napadel? — Mislim, da je to neizogibno, — je odgovoril Sokrates. XVII. Močvirje na Blatu. Zgodaj zjutraj se ie z Lexom odpeljal in MolIy ju je spremila z avtomobilom na kolodvor. Pot je bila dolga m naporna. Sele proti večeru sta prispela v Exeter. Do jutra sta morala čakati in tudi utrujena sta bila tako, da sta se zarižmala samo za mehko posteljo v hotelu «Pri kroni*. Toda preden sta legla k počitku, je Sokrates telefoniral Molly. Lex se je jezil, ker je zvedel za pogovor šele pozneje. Po prihodu v Exter je dobil Sokrates od agenta iz Torquaya točne podatke o legi Močvirja na Blatu. Po skromni južini sta se odpeljala skozi Dartmoor proti Ashfourtanu, dospela sta na grič za mestom in izstopila na prostranem močvirju. — Tu bo menda najin cilj, — je dejal Sokrates in znova prečital pismo, ki ga je bil dobil od agenta. Pokazal je z roko na poslopje, stoječe na kraju močvirja. Drugega poslopja v bližini ni bilo. V Dartmoor u je malo dreves, toda posestvo je brlo kakor obkoljeno z visoko mejo. Sokrates je opozoril na to šoferja, ki ga je bil najel v Exeteru. — Ne, gospod, to niso drevesa, to je zid. — Zid, — je zamrmral Sokrates presenečeno. — Bogme, to je pa res visok zid. Šofer je pojasnil, da so ga sezidali lastniku ashburtonski zidarji. — Veljal je dvakrat toliko, kakor vse posestvo, — je pripomnil šofer smeje. — Ljudje pravijo temu kraju «Pri blaznem Francozu*. Ko so se približali, se je zid že dobro videl. Bil je tako visok, da hiše sploh niso videli, ko so se ustavili pri njem. — Posestvo ni posebno veliko, — je dejal Sokrates. — Ne, gospod, — je pritrdil šofer. — To sploh ni possetvo, marveč samo hišica s prilegajočo parcelo. Imenuje se po ribniku, oddaljenem dobre pol milje, edine vode. ki je ima Dart. Tam je studenec, ki teče proti Dartu. Včasi lahko lovite v njem postrvi. Izstopila sta na koncu ceste in si ogledala zid. ki je imel ob'iko kvadrata. Vsaka stran je bila dolga kakih osemdeset čevljev. Zid je bil visok štirinajst čevljev in zgoraj posut z zdrobljenim steklom. Samo na eni strani so bila okovana hrastova vrata. Ko sta stopila kakih sto korakov nazaj, sta zag'edala rdečo streho in dva nizka dimnika. — Zdaj si pa oglejva hišo, — je dejal Sokrates. Skušal je odkleniti vrata z velikim ključem in vitrinom, pa se mu ni takoj posrečilo. Sokrates je že vnaprej vedel, da ne pojde vse gladko od rok. Potegnil je iz žepa posodico z oljem in nalil v ključavnico olja. Poskusil je drugič in vrata so se odprla. Ključ je zaškripal v ključavnici in vrata so se odprla samo za nekaj palcev. Naletel je na novo oviro, kajti za vrati je rastlo grmičevje. — Ta vrata se že dvajset let niso odpirala, — je dejal Sokrates in zlezel na dvorišče. — Reci šoferju, naj mi prinese sekirico, ki sem jo kupil v Exeteru. Lex je prinesel sekirico. Sokrates je posekal grmičevje in vrata so se na ste-žaj odprla. Stala sta na bivšem vrtu, ki je bil zdaj visoko zaraščen s plevelom. Šofer je imel prav. ko je trdil, da je pos'opje zelo majhno. Nizka okna so bila tesno zaprta, celotna slika je pričala o razpadu in opustošenju, ki ga tudi jutranja zarja ni mogla prikriti. — Vse kaže, da na vrtu ne bova ničesar našla. Najbolje bo, če si takoj ogledava hišo, — je dejal Sokrates. Namazal je ključavnico z o'jem. Ključ se je zasukal in vrata so se odprla, samo zaškripala so tako, da je Lexington stisnil zobe. Vstopila sta v prostorno vežo. Debela plast prahu je pokrivala hrastovo mizo in stole, ki so bili, razen zamazane in s pajčevinami preprežene svetilke, edino pohištvo. Iz veež so vodila ena vrata na desno, druga pa na levo. Ker niso bfla zaklenjena, jih je Sokrates naglo odprl. Začula sta stopicanje in cvilenje. — Miši, je dejal Sokrates. — Podgane ne žive na močvirjih. Pržgal je električno svetilko, stopil je k oknu in ga odprl. V sobi je bilo malo pohištva in težko je bilo reči, je-li dragoceno ali preprosto. Preproga je bila že napol oglodana, kajti na nji so gnezdila cela pokolenja miši. Na stenah so visele zaprašene pajčevine, na slikah je bilo toliko prahu, da se sploh ni videlo, kaj predstavljajo. Hodil je previdno po sobi in pregledal vse, kar je bilo v nji. — Tu ni ničesar. Poglejva v drugo sobo. Druga soba je bila zaklenjena, toda v vratih že pregledane sobe je tičal ključ, ki ga je Sokrates komai potegnil iz ključavnice. Odpiral je tudi vrata druge sobe. Zagledala sta mnogo večjo sobo z dvema zagrnjenima oknoma, ki ju je Sokrates takoj odprl. Tu je smrdelo po gnilobi. Zaprašena miza sredi sobe je bila pogrnjena. Na enem koncu je ležal prevrnjen stol, na levi strani krožnika pa je ležalo nekaj podolgovatega Sokrates je pihnil in prah se je razpršil. — Cigara. — je dejal. — Poglej, kako je sežgala mizo. Sivkast pepel je bil pomešan s prahom in sledovi tleče cigare so se razločno videli. Sokrates je vzel cigaro v roke in jo ogledal od vseh strani. Bila je tenka in površno zvita. Te vrste cigar Angleži navadno niso kadili. Zdtfo se je, da je neznani gost vstal od mize in pustil na nji cigaro. — Radoveden sem, če najdem metlo, — je mrmral Sokrates sam pri sebi. Odšel je za hip in se vrnil z metlo. — Odpri okna, Lexi. rad bi malo pome tel po tfeh. Komaj je pa začel pometati, se je ustavil in sklonil. Tla so bila lesena. Opazil je nekaj, kar ga je zelo presenetilo. Na tleh so bile namreč rdeče lise, kakršne je videl kot detektiv že često. — Poglej, Lexi, to je kri! — Kri? Ali veš zanesljivo? — Takoj se prepričaš. Pokleknil je, postrgal z nožem t'a, nagrebel v pest prahu in ga pri oknu pregledal pod povečevalnim steklom. — Seveda, težko je trditi, da je to kri, toda prepričan sem, da je moja domneva pravilna in da bo v Exeteru potrjena. Sicer pa vidim skozi povečevalno steklo kristalizacijo. Rotschildovo bogastvo Pisec zgodovine Rotschildovcga doma dr. Egon Corti je predaval nedavno na Dunaju o postanku Rotschildovega kapitala. Rodbina Rotschlidov je igrala v 19. stoletju odlično vlogo v svetovni zgodovini in vendar v zgodovinskih de* lih skoro sploh ni omenjena. Ustano* vitelj doma, trgovec s starinami v frankfurtskem židovskem okraju Am^ schcl Rotschild, jc znal izkoristiti svo* je stike s knezi, zbirajočimi starinski denar, da je ustanovil" banko. Ker so morali za časa Napoleonovih vojn de* nar z Dunaja v London res pošiliati, je ustanovil Amschel Rotschild s pomoč* jo židovskih tvrdk prvo menjalnico. Pet Rotschildovih sinov se je naselilo v velikih evropskih mestih in pošiljali so si važne vesti potom kurirjev, tako da so bili o vsem obveščeni prej, nego država, katere se je dotična zadeva ti* kala. Tako so postali bratje Rotsch'ld finančni svetovalci raznih vlad in pola* stili so se financiranja mednarodnih pos soiil c*Io tam, kjer jim niso bili poseb= no naklonjeni n. pr. v Avstriji L. 1818 so imfeli Rotschildi že nekak monopol na posoiila in ko ie preskrbe! Salomon Rotschild L 1820 z genijalno finančno operacijo Metternichu denar za avstrij"* sko vojaško ekspedicijo v Neapolj. je postal baron. Rotschildi so znali izkoristiti tudi izume in napredek tehnike. — Nathan Rotschild je opozoril L 1827 iz Londo? na, ko so se še vsi smejali prvim po= skusom z železnicami, svoje brate v drugih evropskih mestih in Salomon Rotschild je na Dunaju financiral prvo avstrijsko lokomotivo. Rotschildi so znali izkoristiti tudi važna politična po= ročila in ko je bil njihov kurir po pora* zu Napoleona pri \Vaterloo s poročilom v Londonu 16 ur prej, nego major, ki ga je poslal v angleški vladi maršal Wellington, so dali borzi direktive, ki so jim vrgle težke milijone. Bratje Rots schild so se znali spretno prilagoditi tudi vsem važnim političnim in ustav* nim dogodkom. Ko ie v Parizu zasedel prestol Napoleon III., ki je preganjal Rotschilde, si je znal pariški James Rotschild pridobiti cesarja s tem. da je podpiral lepo Evgenijo, ki se je hotela poročiti z Napoleonom, pa so nastopili proti vsi merodajni francoski krogi. Rotschildi sc imajo zahvaliti za ogromno bogastvo svoji spretnosti, s katero so znali izkoristiti vse važne dogodke, svoji podjetnosti, sijajno or* ganizirani poročevalski službi, medna* rodnemu značaju svojega doma in za* konskim zvezam v rodbini. Vsi člani Rotschildove rodbine so namreč skle= pali zakone s sorodniki, tako da je ostal denar vedno v rodbini. Kdor oglašuje, ta napreduje! Pred poroko zamenjani ženin V Londonu imajo novo senzacijo. Gre za pikantno zadevo, v kateri igra glavno vlogo miss liuia Sargoot, eksotična, v angleški prestolici splošno znana lepotica z Nove Zelandije. Njen ded je eden najuglednejših industrijalcev. Miss Huja Sargoot se je na plesu seznanila z artiljerijskim polkovnikom \\ aile-Popejem, potomcem stare plemiške rodbine. .Med njima se Je kmalu razvilo ljubavno razmerje in nekega dne so listi poročal', da sta se zaročila. Določen je bil tudi dan poroke in za slavnostno ceremonijo, ki bi se imela vršiti v savovski kapeli, so se vršile vse priprave. Razširjene so bile vesti, da bo to ena najrazkošnejših svatb v Londonu. Povabljenih je bilo 120 gostov. Vse je š!o v redu, toda tik pred po-rr/ko se ie pripetilo nekaj, kar je vsem zmešalo račune. Dan pred poroko se je nevesta oglasila v župnijskem uradu sa-vovske kapele in izjavila, da se poroka sicer vrši določenega dne, toda ženina je morala v zadnjem trenutku zamenjati. V cerkvenem uradu so ji dejali, da je to nemogoče, toda Sargoo-tova jc odgovorila, naj se potolažijo, češ da bo vse v redu. In res se ie drugega dne vršila poroka. Cerkev ie bila polna vabljenih gostov, ki pa o nenavadni avanturi niso imeli poima. Deset m7mit nred ceremonijo se ie pripeljala nevesta sama. Spremiial lo je samo mogočen buldog. LeDa blondinka je takoj izstopila in odhitela v cerkev. Buldog ie hotel 7~ njo, toda nevesta ga je privezala na kljuko cerkvenih vrat. Seveda so bi-li gosti nemalo nresenečeni, ko ženina ni bilo na spregled. Minulo ie deset minut, se je pred cerkvijo ustavil drug avto. Sc bolj pa so bili svatje presenečeni, ko je namesto pričakovanega polkovnika WaKa-Popeja izstopH nionirski stotnik Mascillo. Mož je odšel pred oltar in župnik ga je poročil z eksotično nevesto. Kaj je bilo povod, da se je zaroka med nevesto in polkovnikom Walle-Popeje-^ razdrla, ni znano. Londonski listi tudi ne vedo. na kakšen način je prišla nevesta tako ■---1 rl> Iruep^ra ženina. Ugotavljajo samo, da ie ostaja pri armadi. Na mesto oolkovnika je ujela stotnika. Toda še nekaj so jzvoln-li spretni reporterji. Da ie bil namreč prvi ženin že 45 let star, drugi pa šele 24 let. Tudi nevesta je stara že 30 let. Poroka se pa ni vršila v redu, kajti orjaški nevestin buldog se ie nenadoma odtrgal in planil v cerkev. Nekdo ga je skušal zadržati, toda buldog ga je ugriznil v roko. Nevesti se je pa posrečilo psa pomiriti in spoditi iz cerkve. šivalni stroj Sos. ^Peteline, Siubljana Tel. 2913 bliza Prešernovega spomenika ob vodi Tel. 2913 cal „Dua Lengera" V ORIGINALNEM PAKOVANJU ZNANE SVETOVNE RUSKE FIRME GUBKIN - KUZNECOV osnovane 1843. L v Moskvi Z analizo je potrjeno, da čaju ni pridejana nobena primes aH barva Prodaja se v vsaki boljši kolonijalni prodajalni. Generalno zastopstvo «Slovenska Uzaiemnost» Beograd, Frankopanova 24. — Fah 136. Cenik na zahtevo pošljemo samo trgovcem. Centrala: The Asiatic Trading Corporation, London. i Želodčno tinkturo preizkušeno proti zaprtju ta drugim te ž koč a m želodca priporoča dr O PicooH. lekarnar v Ljub-»Jani 102/1 Deklica stara 16 let. močne postave, ki Je dovršila petrazredno ljudsko šolo. dobra racunarica, se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom - Ponudbe na upr. lista pod »Pridna«. 2913 Kupujemo zlato, srebro, platin in plačamo I srebrno krono Din 3 60. 2 srebrni kroni Oni 7 20, S srebrnih kron Din IS.— Prevzamemo v Dozatenj« In posrebre oje — Tovarna za ločenle dragih kovin. So. Slska. Sv. Jerneja cesta stev. 8. ilO-1 Izgubil sem sveženj ključev dne 16. t. m. Najdi* telj naj jrh odda proti nagradi v upravi »SVov Naroda«. 2804 Vino garantirano naravno, zelo fino, lahko dobite edino pri nas za nizko ceno. Obrnite se na Ciglar, posestniki lastnfh vinogrado-v, Stm-bica, kraj Zagreba. 2927 Rezkalni stroj (Frasmasohine), labko je združen s cirkularjem. kupim. Elektro motor 4 do 6 ka za istasmerni tok 440 volt. Kabel za isti tak 3 do 4 mm debela posamezna žica. Ponudbe z navedbo cene na Petrov-črč Peter, Do!. Logatec, Ćevca št. 13. 2926 Trg. pomočnik mešane stroke, star 19 let. agilen prodajalec, vsestransko zanesljiv, želi svoje sedanje službeno mesto premeniti, najraje v kako večje mesto v Sloveniji- Cenj. ponudbe na upravo »S. Naroda« pod šifro »Trgovski pomočnik 2925«. Slike za legitimacije iJelnJe najhitreje fotograf ti upe "Ihief. LJubljana. Sv Petra sc^T« L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg stev. 15 Dežniki I NA MALO NA VELIKO ! Ustanovljeno 1839 Prva in na stare ša tvrdka s * avirjt A. Fiedler & Sohn Gradec (Staierska), b smarekolatz 2 Zastopstvo veletvrdk sos ndorer, Stingi Originalni, Pallik Neme schke-planinov itd. Plačilne usodnosti tudi ca inozemstvo KLI vseh vrst, črtne in avto-t1pue, izdeluje po predloženih risbah. peropisih in slikah za navaden tisk ali za f1nejšo izvedbo v en i ali već barvah točno po naročilu in v na ikra j. Sem času po nizkih cenah JUG O GR AFIK A, Ljubljana L- TISKOVNA l*7MO*MA DRltfBA »O % 3V PFTP A Na* M ZADRUŽNA HRANI reg. pos. in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI. Sv. Petra cesta 19 ^odeHme vsakovrtne kredite, eskomtlr, menice, inka- Sprejema nranilnt /loge aa kni«lce ali v tekočen- *ot pooousceni proua.a.ec srec* Ur^avu«: nureon« loie, |i n-#»»ir>i m: •»«»« i Uršule: Juaip Zupančič - Za tNtrodno tiskamo; Fran Jc*wSek4 — Za upravo in msera-ai del lista; Oton Christoi. - Vsi v Ljubljani.