-YEAR XXVL PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE_ Uredniški in uprevnilkl prodori: M67 0. Uwndele A v«. Off lot of Pnbllcatlon: MAT South Uwndele Ave. Telephon«, ftockwell «904 T ZZZ iT^^VÄTTSS: Ciicage, Dl., petek, 13. januarja (January 13), 1933. 8TKV.—NUMBER 9 1 1 Komentaiji k dnevnim ^ March». »7». *"M i«,,,**™" JmJ| f or majSSTT^pS^ I I IHM eil ..... Tlllll I I II II IUI......IUI III—■ IUI II ..........III— -- »red nekaj dnevi ao se v kon-odseku v Washingtonu spirali» če je Krist v Kani ¡»menil vodo v pravo vino ali Iv "grozdno župo" in če so pri inji večerji" res pili p»vo ali le "iupo*. Piepir je .jal več ur. Metodističnl škof Cmon is Virglnije je vstrajal, je Krist spremenil vodo v j po", dočim je kongresnik trdil, da je Krist naredil pil pravo vino. [prosimo, niso se pričkali sa o, temveč s največjo resno-dasi je mnogim poslušalcem precej na smeh. S takimi otročarijami se pe-"hromoračjl" kongres, ki je nekaj čez polovico demokrat-Kaj iele pride od prihodnje-kongresa, ki bo s veliko demokratski! Tskrat iv gotovo reševali vprašanje, a te rem jestku je govorila kaki je zapeljala v greh Evo fraju in koliko angeljev lahko na špici šivanke. O tem so "učeni" možje že neštetokrat hirali, toda vprašanje še ni _ jio. Vsekakor čaka na ame-|ki kongres pod kontrolo de- )kratov .... e e e Depresija je privlekla na dan >vite argumente. V listih čitamo pritožbo, ka-država po očetovsko skrbi sa iince v zaporih. Ubiješ ali )paš koga, pa te zapro morda smrti in ljudstvo mora plaza ti v davkih sa tvojo hrano vso oskrbo. Na drugi strani pa ns tisoče in milijone polj udi na cestah in driava nič ne briga sa njel Človek biti zločinec in potem šek držav» aelne saninarttee*J>l ij driava enostavno ne po-zločineev, podpira pa le po-ie ljudi, ki nimajo dela? Ko se je ljudem, ki se danes to pritožujejo, še dobro godi-se niso brigali za nasičeva-je zločincev v Zaporih. Bili so robodni . . . Danes so še vedno svobodni", a vseeno jim ni prav. fi ljudje bi morali vedeti, da iva skrbi tudi sa slepce in v javnih zavodih poleg ločincev v zaporih. Ali je tre-pobiti tudi norce in slepce, bo kaj ostalo za "svobodne >rce", ki stradajo in zmrzujejo ■ milim nebom? Pravimo: svobodne norce. Tleči in milijoni, ki so danes v tiskah, se niso še pred par leti iič brigali, da. bi si zagotovili fconomsko evobotfo, ki je vobods, da nekaj šteje. B ^ Ae le za baseballske in ke junake, za vse drugo jim ni »ilo mar. Politika? Ba, kaj je lelavcu treba tega! iDanes pa 'Pijejo, da je treba zločin«» v »porih pobiti't* tisti kruh dati »jim. Alf nlsd'to norci? AH bi im. človek ne privoščil, da bi še nalo bolj strsdali? e e e Tu je ns j novejši načrt sa re-litev brezposelnosti. Izšel je v toloni "What the people say" (dopisi) čikaškega HaU Daily rimes: Kongres naj takoj rasflasl zjemno stanje kakor ob napo-**di vojne. Predsednik mora biti pooblaščen, da imenuje po-*bne odbore za vse kraje—ka-ior „t, <*MU vojne—a ne za mobilizacijo vojakov, temveč sa nadzorovanje Induatrij, ki potrebujejo pomoči vlade. N«to omenjeni odbori posove-J« vse delavce, ki so bili odslov-Ueni v zadnjih par letih, da se za kmete Vlada odpravila žitni davek, ki Je donel na smožnostlh letine Moskva, 12. jan.—Venčeslav Molotov, predsednik sveta ljudskih komisarjev, je nasnanil v svojem včerajšnjem govoru, da to vlada dala kmetom koncesijo. Vlada bo najbrž odpravila sedanji sistem kmetskih dajatev in ga nadomestila s žitnim davkom, ki bo naprej določen, tako da bo kmet vedel, koliko njegovega pridelka pripade vladi. Sedanji sistem dajatev, ki je v veljavi od leta 1928, dela ruskim kmetom velika preglavice. Kmet nič ne ve, koliko bo moral dati davka v pfidelku državi, kajti dajatve se ravnajo po količini in kakovosti pridelka. Iiflaeijski Mirti fnijfb SovJ1^Lr±rma MAGNATJE Ptt- m"^7amada Cela vrsta akem, ki Imajo "o-sdmviti" deželo krise: pomnožiti denar in dvigniti cene Waahington, D. C. — Pred kongresom Je cela vrsta načrtov, ki na ta ali oni način priporočajo inflacijo dolarja. Najvažnejši so sledeči: Patnianov predlog: vlada naj izda za dve milijardi dolarjev novih bankovcev za izplačanje bonusa bivšim vojakom. Kellerjev predlog: milijarda dolarjev v novih bankovcih sa financiranje javnih del. Sinclairjev predlog: dve milijardi dolarjev v novem papirju za poeojevanje posameznikom in korporadjam proti jamstvu. Eankin-Thomasov predlog: iz- fSBftHMh izhajajo toliko časa, da se dvignejo cene blagu. Frazler - Sinclair - Patmanov predlog: isdajanje federalnih rezervnih not bres zlate podlage, s katerimi naj vlada refinancira farmske dolgove. Langfonfev predlog: izdan je zakladnih not slonečlh na vrednosti farm. Campfeellov predlog: isdanje novega papirja na podlagi državnih, okrajnih in občinskih zadolžnic. Ta denar se ima porabiti le za javna dela. Kelly jev predlog: Isdanje nuj nostnih kreditnih bondov za pet milijard dolarjev, ki se zamenjajo sa zvezne rezervne note In rabijo Jih banke za posojila na industrije. Keller-Wslshev predlog: isdanje posebnega denarja ss banke, korporacije in poeamet-roti jamstvu v federalnih f j ; . ' * I načrtov je, ki predlagajo nožitev denarja na ra. Trije načrti predlagajo reva-iuacijo zlatega dolarja na način, da se zniža vsebina zlata v dolarju. Ta zlata vsebina bi se neprestano regulirala na podlagi obstoječih cen blagu. . Munjin par leun, OS se PHJavijo sa delo pri svojih trfv-Podajalcih. Delodajalci Jim "¡'»rajo dati delo, če ga imajo P>»'«ti jim običajno mesdo; s nimajo dela. morajo delavcem l*?™ Plačati običajno plačo in Potem predložiti račun sa te »la~ frvtoAVlada povrne pUče. Vsi äf^ nadzorstvom l Mnih odborov toliko časa, ■*r nimajo toliko dela. da ko aaml pUčujejo delavce. Gornji "načrt" omenjamo sa-to. d. čiutdj vidi mentallteto ^prečnega ameriškega dsftav Sovjeti oboodlH «tiri tatove na smrt; 11 nstreljeaik Moskva, 12. jan. — Štirje moški, ki ao kradli sirup is dr iavnega skladišča, so bili včeraj obsojeni na smrt. Prisadeti so upravitelj skladišča in trije nameščenci. — V severni Kavka-ziji Je bilo pred nekaj dnevi, n streljenlh petnajst tatov, ki so kradli blago is držnvnlh skladišč in ga prodnali kmetom prod^ali ca. Vlada naj plačuje delodajalcem in delodajalci plačujejo delavcem! Bres delodajalcev bf ne bilo delavcev ne vlade! Da M vlada lahko ignorirala delodajalce In direktno podpirala delavce, ali da bi vlada vsela delodajalcem induatrije in Jih dala delavcem v obratovanje — to mu ne pride na misel in po njegovi pameti Je to sploh nemogoče! Privatni delodajalci morajo biti! JP^ Ljmm PIU BUCKOW PREDLOGO Obvestili so senatni da se strinjajo s krajšega detovnika pododsek, i Itler r aap until eno dlvlsijo avo-jih "udarnikov." Fašlatlčno gibanje slino sadolženo Washington, D. C. — (FP) Nad trideset tovarnarjev, ki ho organisirani v Full Fashioned Hosiery Manufacturers of America, je obvestilo Norrisov jU-stični pod odsek, kateremu je bila izročena Blackova predloga glede prisiljenega skrajšanja delovnega tedna na 30 ur, da bodo podpirali načrt, ako se ga amendira take, da omeji obrat na 12 ur v vsakih 24 urah. To bi pomenilo uveljavljanje dveh ftihtov po šest ur.. ^ Joseph Haines, eksekutivni ta j n Hi tovarniške organizacije, ki je informiral senatni podod-sek o želji tovarnarjev, pravi, da imajo ti tovarnrajl svoja podr jetja v državah Wisconsin, New Jersey, Pennsylvania, New York in Masaachusetts. Te tovarne lahko produtirajo letno 480,000,-000 parov nogavic, toda vsled krize je produkcija lansko leto padla za 60 odstotkov. 'Ta položaj nadprodukoije in prenizke uporabe," pravi Haines, "je odgovoren, da obratovanje večine tovarn v nogavi-čarskt industriji ne prinašd dobička in da nekatere celo zaznamujejo izgubo. Z omejitvijo produkcije, ki bi prišla potoni krajšega delovnega tedna v smislu Blackove predloge, bi se situacija nedvomno izboljšala." ne omenja stsvk v nogavlčarski Industriji, ki so bile v teku v prošlem letu, ko so tovarnarji pričeli trgati mesde. Verjetno je, da bodo nogavlčar-ji prav tako izkoriščani kot doslej, akoprav bi se v industriji uvedel Šesturnik In pet dni dela v tednu, ker ni upanja, da bi tovarnarji odpravili priganjaške metode. Senatni justlčni pododsek bo v kratkem otvoril zaslišanje o Blackovi predlogi. Eden prvih, ki bo nastopil na zaslišanju, bo Arthur Lowell, podpredsednik bratovščine železniških kurja-čev In strojevodij. 2elezniške unije so med delavskimi organl-sacijami najbolj slktlvne v giba nju sa prisiljeno skrajšanje d<> lovnlka, ker vidijo v tem ubla-fttev brezposelnosti. 1 Berlin, 12. jan. — Adolf Hitler, general nemških fsšistov, je včeraj razpustil divisijo svoje ''udarne armade," broječo 12,-000 mož, v Nurimbergu na Bavarskem. Raspust isvlra is spora med voditelji. Stegmann, pokrajinski vodja in poslanec v parlamentu, Je bil vrten Is fašistične stranke sarsdi neposluš- riti. Kakor se je isvedelo, je Hit-'Jeva blagajna prašna in Stranje zadolžena do grla. IfItler zdaj bavi s problemom, kako biti takoj milijon slatih mark, malo pokrpa svoje rasbite finance in obdrži organizacijo v gibanju JipoRskt priSakaJe "dm-sti6«o" akeiio Uf Newyoriki otroci podhrsajsni New York. — "Podhrsnjeva-nje bo imelo usodne > posledice na zdravje detet In mladih o-trok," pravi Marguerite Wales if< neralna directories bolničark, v svojem poročilu. "Smrtni slučaji podhranjenih otrok stalno rastejo, ker je beda med delavskimi družinami velika, podpora od mesta pa pičla." da velesile braniti Kitajsko Toklju i Pv »Tokle^Vjan. — Japonsko ča aopisje prinaša pesimistične ve-ds se blifta konflikt med Ja-sko vlado In Ligo narodov >dl Kitajske. Listi so izve-menda Is Ženeve — da posebni odbor Lige, ki se ba-s japonsko-kitajsklm sporom, hodnji teden zahteval,, da L! aplicira 16. člen uptave Lige ov napram Japonski. Ta člen določa, da mora Liga Intervenirati v slučaju, da obtožena ira njene zaključke. časopisje Je mnenja. da bo Japonska izstopila Is Lige, ako velesile nastopijo proti njej. SangaJ, 12. jan. — Japonska armada, ki šteje 10,000 moš ln katera je dobro opremljena s letali/topovi in tanki, prodira proti mestu LingJuanu, ki se nabaja 00 milj severno od San-hajkvana v provinci Jehol. KI-tajski brambovcl se umikajo pred Japonci bres boja. Političen potres v Jugoslaviji Dr. Korošec, klerikalni vodja, lahteva, da ae reševanje državne forme vrne naiaj v leto 1918. Pridružil ae Je Hrvatom. Vladni tlak imenuje Korošca—voleiada-Jaka. Davidovi« in Jovanovič Izdala manlfcat, v katerem zahtevata novo formo Jugoslavije po volji ljudstva. Kralj Je odšel na Rumunako Enajst irttv liri»!« v Med temi aU bila dva belopoltca I ia ^svet zamorcev New York, -t (FP) — Na podlagi statistike, ki Jo jf objavila Narodna asooiacija sa napredek zamorskega ljudstva, Je bilo lansko leto linčaitih e-najat oseb» tri manJ ^ot l 1981. Samo ena driava, Florida, Je imels dva linčanja v zadnjem letu. Ostale države, od katerih je imela vsaka eno llnčanje, so Arkansas, Georgia, Kansas, Kentucky, LouUlans, Ohio, South Carolina, Texas In Vir-ginla. Dve žrtvi llnčarskih drhall sta bila belopoltca, ostali pa zamorci. 2rtve linčanja so bils obtožene naslednjih prsstopkov: prepira z delodajalcem, ki Je potem organlmiral Mnčarsko drhal; umora; tatvlns desetdolarskega bankovca; dlnamltiranja trgovine ln raišaljenja belopoltnlh Žensk. V vseh slučajih js drhal u-strellla ali obesila žrtve, H. Woodsa, ki Je bil llnčan v Jas-P«rJa»! madi. Walter White, tajnik omenjene organisaelje, ki je objavil statistiko, pravi, da Je bilo večje število zamorcev umorjenih v bitkah s člani civilnih strai, kar se sicer ne smatra za llnčanje, smpak se veliko ne rasliku-js od drhalsklh umorov. Im Prsdloga as nevisijo skih zakonu Washington, D. C.—Reuben Oppenhelmer, baltimorskl odvetnik, ki je obsodil gonjo delavskega departmenta proti tu-jerodcem in je bila njegova kritika objsvljsns saeno s poročilom Wlckershamovs komisije, je sestavil predlogo, katere cilj je preprečiti deportadjsks šksn-da|e. Načrt, bodo progreslvci predložili kongresu. Predloga predviduje ustanovi, tev neodvisnega tribnnala, ki bo reševal prizlve in pritožbe v sveži s doportacijsklmi slučaji. Ta tribunal naj bi tvorilo pet mod, od katerih pa ne bi smeti več kot trije biti člani ene in iste politične stranke. H ar lanski radar pride pred aodnika Harian, Ky.—Premogovni operatorji v okraju Harian so aapsll vse sile, da sprsvljo rudarja F M. Brstchsrja za omrežje. On Je obtožen, da se Je udeleftil bitke v Evsrtsu, v kateri so bile tri osebe ubite. Na prvi obravnavi je bil Bratcher oproščen, dve kasnejši pa sta ker se porotniki niso diniti. Odkar so se otvoril! proaasl v svssi s bitko v Evsrtsu, je bilo te šest rudarjsv obsojenih v dosmrtno jsčo, sedem pa Je dobilo od treh do pet let zapora. Nova obravnava' proti Brat-cherju se otvori 18. Januarja. Prišel bo pred porotnike okraja 8cott, pred farmarjs, ki ne goje posebnih simpatij do delavskih orgsnizaclj. bili uatavUeni, mogli sa- Belgrad, 12. Jan. — Dr. Anton Korošec, vodja slovenske klerikalne stranke in bivši ministrski predsednik, Je včeraj povzročil veliko senaacljo, ko Je objavil manifest s naslovom MNasaj v leto 1918." Korošec se pridru-uje Hrvatom In sahteva, da ss fundamtntalno vprašanje politi-ffene forme jugoslovanske države ponovno rešuje tam, kjer se Je sačelo tik po raasulu Avstro-O-grsks. Vladni tlak Je strahovito napadel KoroŠčevo sahtevo In obsodil Korošca sa velelsdajalca. Par ur kasneje sta pa Ljuba Davldovlč ln Jovan Jovanovič, voditelja srbska demokrstske In srbske kmetska stranke, isdala manifest na narod, v katerem zahtevata sove farmo države, ki bo akmeU na valji ljudstva vaak strank. Manifest napada diktaturo In se pridrušuje sahtevam hrvaških In slovenskih voditeljev sa enake pravlee vseh ljudstev v Jugoslaviji. Davidovlč In Jovanovič pravita v manifestu, da Je dlktatara uničila temOljno Idejo, na kata-ro je bilo postavljeno aedlnjenje grbov, Hrvatov In Slovenoev. •Zahtevamo nov red v Jugo-iji, M lajamšl ravnovesje ljudstvi tako ds i sposobnim ljudem odprta pot v vlado,M se glasi manifest srbskih demokratov ln kmetov. "Ako hočemo Imeti dobro voljo Srbov, Hrvatov In Slovenoev, moramo spoštovati njihove raslične interese; prav tako moramo spoštovati naše splošna Interese • tem, da preprečimo, da bi ta ali ona narodnostna grupa zavladala nad o-stallml grupami. Edino na ta način bo sajamčsn naprsdsk državi In moralnemu ter matert-slnemu življenju Srbov, Hrvatov ln Sloveneev." Manifest poudarja štiri točke, od katerih prva In druge točka proklamlrata "človeške pravlee" In naglašata, da prebivalstvo Jugoslavija sestoji večinoma is kmetov. Kmf^js so tdlrej nosilci Jugoslovanskega ekonomskega šivljcoja In moralnosti, saradl tega se morsjo upošteva ti kot basa ali temslj rodnega življenja. , " Manifest siovensks klerikalna stranks, ki ga vodja dr. A« pravi med dnrfm, da morajo Slovenci v Jugoslaviji delovati tudi sa sedinjenje vseh Slovencev In morajo biti središče pri vlačnost! sa svoje rojake v Italiji, Avstriji In na Ogrsksm. Kralj Aleksander ln njegova žena sta danes odpotovala v tu-munljo. SIcer Je bilo še prej na-snsnjsno, da Je ta obisk Bukarešte čisto privstna In druiln-sks zadeva, toda odhod Aleksandra v tam momentu, ko ae navijajo v Jugoslaviji epohaln! dogodki, Je vsekakor snačllen. Is podpisal njen f>fi Korošec^ pa wlfi tu v 4i{» kv vikar v KaMferalJt Los Angelce, Cel. — Ves dan v sredo Je v tem delu Kalifornije divjal vihar, ki Je doeegel «0 do 80 milj na uro. Vihar Je na-noell Is puščav na milijone ton peščenega prahu, s katerim Je ponekod naredil visoke žamete kakor • snegom. Akoda jo o» gromna in kolikor Jo doalej znano, sta dve oeebi izgubili življenje. Knosvillc, Tenn. — Gasilcem ia drugim mestnim ualuibiaeem so bile ts dal saltans plale ia petaajat odstotkov. — / PROSVETA Mouaj» Domač drobiž PROSVETA PETEK. 18. JANUABJA. Zaietavaaje »ta rok rajnki k kle-rtkakev v Caakarjevo dpul»)«. Kan spada avtor Hlapca Jer-neja? — Ali bomo saiell kri-ttsiratl aMMu CMmInI A* D, «I ia nikdar ae U» — atevfaaki aaagd v matmpoli! Ljubljanski Slovenec, glasilo at^rokrajske klerikalne reakcije, v svojem fanatično lagrlie-¿vem "trganju" knjig Cankarjeve druifee, omenja tijdi avtorja Hlapca Jerneja, pol*j nega Ivana Cankarja. Takole ga "ob- Chlcago. — Dvanajst demon-atrkntov, ki ao bili aretirani, ko ja poliču j Touhy ustrelil bres-poaslnsga delavca J. Sposoba pred uradom pomoine akcije na String st», so bih oproMent po poroti. Vsi ao bili obtoienl pod-tiganJs na isgrede ln nespodobnega obnaAanja. Obtolence Je sagovarjal Albert Ooldmsn, odvetnik Mednarodne delavske o-brambe. Proti policaju, ki Je umoril Sposoba, nI bila podvieta nttca-ka akcija. Kanje prodaja jo po dolar ju In praAMe po Mf • * • Webster City, Iowa. — Na farmi Raepomba Huddlestona so 11. t m. ponujali konje po dolarju, praAMe po «te in koruso po dva centa buftelj, ko ja bilo poaeetvo i vso premldnlno vred na javni draibl ss sapadll dolg. Naviodih je bilo «00 oseb, toda edini kupec je bil lastnik, kl ja vso opremo na farmi kupil na-saj sa smeino vsoto f 101. Dolg je propadel. t V ■ mm m mmmatmmn^mmmm Junak - Nekoč ssm srečal v Afriki v pragosdu orjslkega tigra. Planil aem nanj * ., In mu odsekal rep. M ,