Po&tnina plačana v gotovini Stev. 49. Celje, petek 3. decembra XQ3T Gena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaäa mesečno po pošti 5 din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5'50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritliqe.desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 '/ Lelo XIX. Obrtništvo in narodno gospodarstvo Celje, 3. decembra. Vsaka drzavna tvorba je zdrava in cvrsta, če je njeno narodno gospodar- stvo urejeno tako, da se preprečijo razni pretresljaji med posameznimi sioji naroda, ki to državo tvorijo. Zla- sti velja to pravilo za nacionalno državo, kakršna je naša Jugoslavia. Zato mora biti drzavna zakonodaja usmerjena v nacionalnem pravcu, to se pravi, da zadovoljuje vse sloje pra- vično in ne zapostavlja nobenega sta- nu. Trdi se, da je naša država agrania in da pripada 90% prebivalstva kmet- skemu življu. Res je to, vendar mora- mo ugotoviti, da sam kmečki živelj v ožjem pomenu besede ne more niti ob- stojati niti gospodarsko uspevati, če nima zveze s stanovi, ki mu pomagajo pri njegovem gospodarstvu. Ze s tega vidika je nastala brezpogojna dolžnost naše zakonodaje. da izdaja zakone, ki ščitijo ostale stanove v nacionalnem, socialnem, kulturnem in gospodarskem oziru tako, da jim je dana možnost njih obstoja in procvitanja. Noben za- kon ne sme biti usmerjen enostransko, najmanj pa v pravcu, ki daje enemu sianu vso zaščito, drugega pa mače- hovsko odriva in oškoduje. Ce pregledamo našo zakonodajo, mo- ramo ugotoviti, da je dala lepo število zakonov, ki dajejo prednost posamez- nim stanovom, na drugi strani pa za- postavljajo sloje, ki so za gospodar- stvo bistvenega pomena. Zakon o za- ščiti kmetov in njih razdolžitvi je pri- nesel kmetom vsaj delne, dasi zelo pro- blematične koristi. postavil pa ob stran popolnoma obrtniški stan. Obrtništvo si take zaščite pač ne želi, ker ve, da je ta zaščita nož na dve strani, ki reže že tudi v lastno meso. Zakon o obrtih, ki je bil prikrojen po bivšem avstrij- skem zakonu odnosno obrtnem redu in ki je za današnje razmere v nacionalr.i državi precej zastarel, obrtniskega vprašanja ni rešil in je zadal temu celo precej krepkih udarcev. Socialne odred- be v tern zakonu so take, da je obrt- niški stan naravnost ogrožen v svojem obstoju. Ni zadovoljivo rešeno vpra- šanje obrtniškega šolstva, v katerem naj se naraščaj vzgaja v nacionalnem duhu in strokovno usposobi za bodoče življenje. Odredbe glede obrtniskega šolstva so zlasti za vzdrževanje šol ne- zadostne in ne dajejo nikakega jam- stva, da se osnujejo obrtne nadalje- valne sole po vseh krajih in za ves obrtniški naraščaj. Ta zakon govori tudi o ugodnostih pri raznih dobavah države in samou- pravnih edinic, vendar se opaža dan na dan, da naše malo obrtništvo nima prav nobene prilike sodelovati pri teh dobavah. Na stežaj so odprta vrata še vedno razni veleindustriji in tudi ino- zemskim tvrdkam, ki so kapitalno moč- nejše in obrtnika kratkomalo pritisne- jo ob stran. Veliko zlo za našega malega obrtni- ka je tako zvano šušmarstvo. Tudi v tern oziru je zakon o obrtih zelo po- manjkljiv. Oblasti so brez točnih na- vodil višjih instanc ali pa prejemajo od njih navodila. ki si bistveno naspro- tujejo. Ni čuda, da je izgubilo obrtniš- tvo upanje in vero v vsako zaščito v tej zadevi. Glede starostnega in bolezenskega zavarovanja je zakon predpisal točen rok, do kdaj se mora ta odredba uve- ljaviti, in vendar vidimo, da tudi v tej stvari nismo prišli nikamor naprej. Ustanavljajo se organizacije obrtni- kov, ki pa po preteku nekaj časa za- radi njih neupoštevanja zopet izginejo. Jasno je. da take prilike jemljejo obrt- niku vsako veselje do delovanja na or- ganizacijskem področju in povzročajo med njim - -iost na- pram orgar ir imajo prosto polje razni demagogi in obrtniš- ki voditelji. ki jim je pri srcu v prvi vrsti njih lastna korist in razni stolčki. Potrebe in zahteve obrtništva Celje, 3. decembra. Vsako leto ima obrinistvo iz vsc države na praznik zedinjenja svoj obrtniški praznik. Ob takih prilikah se vrše številne proslave in obrtniške | organizacije si na njih dajejo novih idej in poživljajo svojo borbo za izvo- jevanje pravic svojega stanu. Obrtništvo preživlja dandanes zelo težko dobo in ni nam vse vseeno, kako jo bo preživelo. Interes vsake države je, da ima zdrav in soliden obrtniški stan. Ob našem prazniku se ozrimo neko- liko na našo borbo v zadnjih letih in poglejmo naše delo. Vprašajmo se pri tern: Kaj je treba storiti, da se polo- žaj obrtništva izboljša? Težave, ki ta- rejo obrtništvo, se morajo odstraniti ali vsaj omiliti: 1) s samopomočjo obrtništva in 2) s pomočjo države. Samopomoč obrtništva naj bi bila v tern, da obrtništvo iz lastnih nagibov podvzame vse one mere, ki jih lahko v danem položaju podvzame. Prvi korak naj bi bil duhovni in mo- ralni dvig obrtniskega stanu. To bi se moglo storiti predvsem s pisano in govorjeno besedo, s predavanji o kul- turnih in gospodarskih problemih, tis- kanjm izvirnih ali prevodnih del, ki bi služila strokovni izobrazbi, s snovanjem tečajev in strokovnih šol, z izvedbo žive propagande za medsebojno zbliža- nje vsega obrtništva. Nič manj važen korak v tern pogledu je aktivizacija naših stanovskih organi- zacij, ki večinoma nezadovoljivo delu- jejo. Te morajo nujno postati žarišče vsega našega delovanja. Sedanji sistem čistega individualizma v gospodarstvu je pokazal kvarne po- sledice za obrtništvo. Kajti obrtništvo danes omaguje pod bremenom tega zla. Individualistični sistem se razvija vse bolj v smeri kapitalističnih edinic m in koncentracije kapitala v obliki kar- telov in trustov. Nastaja vedno večje pustošenje v gospodarstvu. Edina rešitev iz tega gospodarskega kaosa za obrtnika je — zadružništvo • kot sistem skupne proizvodnje in pro- daje. Pri nas je obrtno zadružništvo sele v razvoju in zato moramo ta raz- voj pospeševati in se mu prilagoditi. Nelojama konkurenca je izredno važno vprašanje, ki mu je treba posve- titi vso pozornost. Ta problem zahteva, da se čimprej reši na ta način, da se izda poseben zakon, ki bo to zlo uredil. I Obrtnik ni proti svobodni konkurenci, I ker smatra, da je ta najboljši regula- tor gospodarskih odnošajev in napred- ka, vendar pa mora imeti tudi svoje meje. Normalna svobodna konkurenca vpliva na uravnavanje cen in zboljša- nje kvalitete. Nasprotno pa umazana konkurenca slabša cene in kvaliteto, povzroca potvarjanje blaga in razne neljube potrese v gospodarstvu. Da sc to vprašanje uredi, je potrebno inten- zivno sodelovanje obrtništva. Racionalizacija v naših obratih nam je zelo potrebna, da bomo sposobni za tekmovanje z industrijo. Izvedimo jo sami in to v tehnični in trgovski smeri. Ne samo, da znamo dobro izdelati naš Vse to daje misliti in skrajni čas je že, da se te pomanjkljivosti popravijo. Narodni zastopniki so dolžni, da se začno resno baviti z obrtniškimi vpra- šanji in da doprinesejo ob sodelova- nju obrtništva samega k novelizaciji obrtnega zakona, ki bo to obrtništvo zadovoljila in ga usposobila za zdrav konkurenčni boj. Ta zakon naj nudi obrtništvu delo in pošten zaslužek, nje- rnu pripadajoče mesto v javnem živ- ljenju in vse pogoje. ki so potrebni za napredek te gospodarske panoge. Le tako se da doseči, da bo naše obrtniš- tvo tudi v bodoče iskreno ljubilo drža- vo ter dalo za njo v primeru potrebe vse. kar zmore. in za m'o dor>rineslo tudi največje žrtve. D. 2. izdelek, tudi kupiti material in prodati izdelek moramo znati. Ustna in tiskana reklama je važen del te racionalizacije. Slednjič je še potrebno, da se celo- kupno obrtništvo naše države zbere v enem stanovskem pokretu, cigar osnov- no načelo bo: »Obrtniku priboriti one pravice, ki mu po njegovi važnosti za naze gospodarstvo gredo«! Navedeno moremo in moramo izvesti mi obrtniki sami, ker to zahtevajo do- bro premišljeni interesi obrtništva. Napori obrtništva samega pa ne za- doščajo, če tu ne priskoči na • pomoč država, ki ima največ koristi od zdra- vega obrtniskega stanu. Mnogostra- nost in raznovrstnost sodobnega dru- žabnega življenja. narekuje vedno večjo intervencijo oblasti v uravnavanju go- spodarskih odnošajev. Vsaka interven- cija oblasti pa mora biti ali koristna ali pa tudi škodljiva. Koristna je le takrat, kadar temelji na zdravem go- spodarskem načrtu. Obrtništvo priča- kuje od države odnosno vlade, da bo sestavila v podrobnosti izdelan gospo- darski načrt, ki bi bil raztegnjen na več let. Staina zahteva obrtništva je tudi re- forma fiskalne zakonodaje in sicer v dveh smereh: a) določitev neobdavče- nega eksistenčnega minimuma in b) progresivno obdavčenje. Prva smer je sccialnega značaja, druga pa stremi za pravično obdavčbo po gospodarski moči. Eno najaktualnejišh vprašanj, ki ga mora država sporazumno z obrtniki resiti, je socialno zavarovanje samo- stojnih obrtnikov. Na resitev tega vprašanja čaka danes na stotisoče obrt- nikov s svojimi družinami. Z rešitvijo tega vprašanja bi se odvzela obrtniku skrb za starost in za njegovo družino v primeru njegove smrti. Vprašanje revizije socialnega zava- rovanja delavcev je obrtništvo posta- vilo na dnevni red že pred 10 leti. Se- danji zakon o zavarovanju delavcev je bil izdelan in uveljavljen v dobi dobre konjunkture in je danes ogromno bre- me za obrtnika. Namesto revizije tega zakona smo doživeli še njega razširitev na zavarovanje za starost, onemoglost in smrt. Sušmarstvo je stalni spremljevalec gospodarskih kriz. Vendar pa ni šuš- marstvo v nobeni panogi gospodarstva tako razvito kakor ravno v obrti. Se- danji predpisi obrtnega zakona so se izkazali v praksi kot nezadostni. Zaradi tega se mora izdati v najkrajšem času poseben zakon za pobijanje šušmarstva, ki je baje v ministrstvu v načrtu že izdelan. Obrtništvo nestrpno čaka na sprejetje tega zakona. Karteli industrijskih podjetij pred- stavljajo danes največjo motnjo v nor- malnem poslovanju obrtniških obratov. Borba proti tem kartelom ne zaleže. ker so karteli gospodarsko močni in uživajo zaščito države. V zadnjem času je celo z novo uredbo olajšano usta- navljanje takih kartelov. Kljub temu pa obrtništvo nadaljuje borbo prod kartelom in pričakuje tudi od države pomoči. Z zakonom se bo moralo zabraniti velikemu kapitalu ustanavljanje velikih blago\"nih magazinov, ki so v veliko škodo malemu obrtniku. Reforma programa o izvajanju jav- nih del je poglavje zase. Obrtništvo je pri izvajanju tega programa zelo za- postavljeno, zato proti temu ostro pro- testira. Razdolžitev obrtnika bi morala drža- va vestno proučiti in najti rešitev tega vprašanja, ker bo sicer obrtnik opešal. Določitev cen obrtniškim izdelkom po zanesljivo ugotovljeni kalkulaciji naj bi se izvedla čimpreje. Surovine so vedno dražje, izdelki pa v ceni padajo. Ker je določitev cen po sporazumu med samimi obrtniki skoraj nemogoča, naj se to uredi s posebnim zakonom. Ta zakon naj bi predpisal: a) da se za- brani prodaja obrtniških izdelkov iz- pod cene dejanskih stroškov in b) da se minimirajo cene popravil. S tem je povedano, kako in s čim naj bi se uredile razmere v obrtniškem stanu. Pozivamo in prosimo vse naše obrt- nike, naj se trdno odločijo, da bodo doprinesli tudi oni svoj del k ureditvi razmer našega stanu. V drugi vrsti pa pozivamo pristojne oblasti, da naj prav tako store svojo dolžnost in ugode našim upravičenim zahtevam. Tu je potrebna hitra pomoč, saj bo to le v korist države in njenih državljanov. Obrtniki. Proslave praznika zedinjenja v Celju Celje je letos zelo svečano proslavilo praznik zedinjenja. Ze v torek, na pred- večer državnega praznika, se je Celje odelo v državne trobojnice, pročelje mestnega poglavarstva pa je zažarelo v učinkoviti iluminaciji. SOKOLSKA AKADEMIJA V torek ob 20. se je pričela v nabito polnem in izdatno kurjenem Mestnem gledališču slavnostna akademija Sokol- skega društva Celje-matice. Navzoči so bili tudi predstavniki civilnih in vo- jaških oblastev in uradov ter številni drugi zastopniki. V začetku so udele- ženci izkazali pozdrav državni zastavi, orkester Glasbene Matice v Celju pod vodstvom ravnatelja br. Karla Sancina pa je zaigral državno himno. Sledilo je ljubko rajanje ženske dece. Nato je sedmorica moškega naraščaja skladno izvedla lepo prosto vajo. Mocno so ugajale vaje članov na konju, bradlji in j drogu. Zelo ljubka je bila ^Vesela te- lovadba« ženske dece in »Furiant«, 1 ritmični ples ženskega naraščaja. ki se je tudi postavil ?, nastopom na dvovi- šinski bradlji. Clanice so izvajale »De- vetorico«, zlasti eksaktno pa vaje na visoki gredi. Učinkovita je bila zaključ- na vaja moške dece »Pesem sokolskih legij«. V teku sporeda je orkester Glas- bene Matice precizno zaigral več skladb. Občinstvo je navdušeno akla- miralo nastopajoče ter tako . izrazilo njim in njihovim vaditeljem in vadite- ljicam svoje priznanje. V sredo ob 8. je bila služba božja v opatijski, nato v pravoslavni in evan- gel jski cerkvi, ob pol 9. pa v staroka- toliški kapeli. Službe božje so se udele- žili predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, šol, korporacij in društev, Sokoli in gasilci v krojih in mnogo drugega občinstva. Po šolskih božjih so bile na šolah lepe proslave praznika zedinjenja. Ob pol 10. je pri- redilo Celjsko pevsko društvo matinejo v veliki dvorani Narodnega doma. SLAVNOSTNI SEJI OBEH SOKOLSKIH DRUSTEV Ob 10. se je pričela v polni dvorani Su an J NOVA DOB A«__________________________________stev. 49. Sokolskega doma slavnostna seja So- kolskega društva I. Po sokolskem po- zdravu je društveni starešina br. Fra- njo Vrečko orisal pomen praznika ze- dinjenja. Udeleženci so izkazali pozdrav državni zastavi, pevski zbor pa je zapel državno hinino. Naraščajnik je dekla- miral Aškerčevo >Mi vstajamo«, mala deklica »Molitev Jugoslaviji«, nara- ščajnica pa prigodno pesem o Sokol- skem društvu Celju I, nakar je druš- tveni prosvetar br. inž. Marjanovič pre- čital savezno poslanico. Sledila je izro- eitev diplom najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam in zaobljuba novega članstva. Ob zaključku so vsi udeležen- ci zapeli himno »Hej Slovani!« in pe- sem sokolskih legij. Ob 10.30 se je pričela v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma slav- nostna seja Sokolskega društva Celja- matice. Orkester Glasbene Matice v Celju je pod vodstvom ravnatelja br. Karla Sancina zaigral državno himno, nato pa je društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec v tehtnem govoru pri- kazal pomen državnega in sokolskega praznika zedinjenja. Naraščajnica Rada Cergolova je deklamirala Ganglovo pe- sem »1. december«, br. Maks Gruden pa je recitiral Aškerčevo »Kronanje v Zagrebu«. Orkester je zaigral koračni- co iz »Prodane neveste«. Sledila je iz- ročitev diplom in priznanic najboljšim tekmovalcem in tekmovalkam ter za- obljuba številnega novega članstva. Ob zaključku so udeleženci ob spremlje- vanju orkestra zapeli himno »Hej Slovani!« SVECANA POVORKA Ob 18.30 je krenil z Dečkovega trga po mestnih ulicah mimo gostih špalir- jev občinstva in lepo razsvetljenih po- slopij dolga povorka, v kateri je bilo okrog 1000 oseb. Na čelu je korakala železničarska godba. Sledil je vod vc- jaštva s svetilkami. Za vojaštvom je korakalo 250 Sokolov in 150 Sokolic, za njimi 60 gasilcev, fantovski odsek, pomnožen s pripadniki iz drugih krajev, članice ženskega krožka in mladina, 80 gojencev rudarske sole z jamskimi sve- tilkami in člani Strelske družine. Med petjem in viharnim vzklikanjem je prikorakala povorka na obsežni prostor pred razsvetljenim poslopjem mestnega poglavarstva, kjer je bil stik. Poleg udeležencev povorke se zbrala ogromna množica drugega občinstva. Godba je . zaigrala državno himno, nato pa je celjski župan z balkona nagovoril mno- žico ter pirkazal ogromni pomen zedinjenja ter narodnega in držav- nega edinstva. Ko se je viharno vzkli- kanje Nj. Vel. kralju Petru II., kra- ljevskemu domu in zedinjeni Jugoslaviji poleglo, je godba zaigrala himno »nej Slovani!«, ki jo je pela vsa množica. Sokolske čete so nato odkorakale na Dečkov trg, kjer so zapele himno so- kolskih legij, nakar je bil razhod. KONCERT CPD Ob 20.30 se je pričel v veliki dvorani Narodnegav doma koncert Celjskega pevskega društva. Glede na svečano priliko in na kvaliteto koncerta bi bil pač moral biti obisk znatno boljši. Me- šani zbor CPD je najprej zapel držav- no himno. CPD je na koncertu izvajalo 7 mešanih in 3 moške zbore. Pevski zbor je pod strokovnim in požrtvoval- nim vodstvom pevovodje g. Peca Se- gule še izpopolnil svojo disciplinira- nost, dinamicnost in prožnost, tenorska zasedba pa je prešibka, kar se je opa- zilo zlasti pri moškem zboru. Zbor je kljub temu absolviral razmeroma težki program z velikim uspehom. Zlasti so ugajale Foersterjeva »Ljubica«, Adami- čevi »Vso noč pri potoci« in »Preizkuš- nja zvestobe«-, Foersterjeva »Napitni- ca«, Studzinskega »Roži« z lepim bari- tonskim solom g. Ivana Grobelška in nova skladba dr. Josipa Cerina »Jugo- slavija«, ki jo je izvajal mešani zbor s spremljevanjem klavirja. Na koncer- tu je sodeloval tudi čelist g. prof. Ce- nek Sedlbauer, ravnatelj Glasbene Ma- tice v Ptuju, ki je z mojstrskim obvla- danjem instrumenta, dovršeno tehniko ter izredno fineso in toplino podajanja zadivil vse poslušalce. Izvajal je osem skladb s tako popolnostjo, da je težko reči, katera skladba je bila podana naj- boljše. Zaigral je tudi dve lastni sklad- bi, »Uspavanko« in »Capricio«, ki sta se zelo lepo uveljavili poleg ostalega tehtnega sporeda. Gosp. ravnatelja Sedlbauerja je spremljala na klavirju z vso dovršenostjo in poglobitvijo ga. prof. Mirca Sancinova. Občinstvo se je oddolžilo vsem sodelujočim z živahnimi in prisrčnimi aplavzi za umetniški ve- čer, ki je tako lepo zaključil vrsto proslav praznika zedinjenja. Upravno sodišče je razveljavilo obsodbo žalskega župana zaradi pozdravnega sestanka v cast predsedniku JNS g. Peri Zlvkovicu Ce I j e, 3. decembra Letos 7. junija se je predsednik JNS g. Pera Živkovič v družbi gg. nado- mestnikov kraljevih namestnikov Ba- njanina in dr. Zeca, ministra v p. dr. Kramerja in drugih politikov na svojem potovaniu po dravski banovini zglasil tudi v Žalcu, da se seznani s tamo- šnjimi pohtičnimi prijatelji. Na vabilo žalskega Župana g. Ru- dolfa Lorberja, ki je predsednik ta- mošnje organizacije JNS, so se zbrali v trgu člani JNS, da sprejmejo in po- zdravijo odlične goste. Družba se je po prihodu gostov podala v gostilno g. Lorberja, kjer je slednji pozdravil z nagovorom politične voditelje. Gg. Pera Živkovič, Banjanin, dr. Kramer in drugi so na ta pozdravni govor odgovorili s primernimi nagovori. Zaradi tega je sresko načelstvo v j Celju kaznovalo g. Rudolfa Lorberja z globo, češ da je priredil političen shod, ne da bi ga bil prijavil pristojni oblasti. G. Lorber se je zoper to kazensko razsodbo pritožil na bansko upravo. Slednja pa je pritožbo zavrnila z ute- meljitvijo, da je po poizvedbah in nje- govi lastni izpovedi dokazano, da je dal svojo hišo na razpolago za sesta- nek, da je dopustil, da se je v njegovi hiši zbrala množica 20—30 ljudi, da je z govorom otvoril sestanek, na ka- terem so ostali govorniki obravnavali tudi politična vprašanja, da je torej priredil in sklical političen sestanek, ki ga ni prijavil v smislu § 32. zakona o dru5tvih. shodih in posvetih. G. župan Lorber je zoper to odloč- bo banske uprave vložil po gosp. dr. Ernestu Kalanu, advokatu v Celju, tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče je tožbi ugodilo in odločbo banske uprave razveljavilo. V svojih razlogih pritrjuje upravno sodi- šče izvajanjem tožbe, da se določb * § 32. zakona o društvih, shodih in posvetih nanaša le na take shode in konference, ki jim je namen pretresa- nje političnih vprašanj ali vršitev po- litične akcije. Če dokaz, da je bil skli- can tak shod ali sestanek pristašev dovoljene politične stranke ravno v namenu pretresati politična vprašanja ali vršiti politično akcijo, ne uspe, je ka- znovanje zaradi navedene kršitve pač nemogoče. V danem primeru ni ugo- tovljeno, da bi se bila 7. junija v go- stilni g. Lorberja pretresala politična vprašanja ali vrSila politična akcija. Kajti g. Lorber je zanikal, da bi imel on ali gostje kak političen govor ali razgovor, in je trdil, da je bila prire- ditev le družabnega značaja. Orožni- štvo je dalo o tem dve poročili, ki sta | pa med seboj v nasprotju in ki razen I tega nista sestavljeni po lastnem opa- zovanju njegovih organov. Njegove po- sredne ugotovitve dejanskega stanja po bi se ne mogle vzeti za dokaz tudi ne tedaj, če bi se kritičnega dne v Žalcu resnično pretresala politična vpra- šanja ali vršila politična akcija. V ta- kem primeru bi se moral, kakor pra- vilno navaja tožba, še izvesti dokaz po pričah itd. in Sele na tej podlagi izdati razsodba. Niti sresko načelstvo, niti banska uprava kljub zadevnim ugo- tovitvam v pritožbi nista odredili, da bi se kazenski postopek izpopolnil. Se- stanek pripadnikov dovoljene politične stranke, ki mu je namen le pozdraviti najvišje funkcionarje stranke — in samo to je v tem primeru dokazano — pa po mnenju upravnega sodišča §e ne more biti shod odnosno posvet v smi- slu § 32. cit. zakona. Ta odločba upravnega sodišča je pomembna z ozirom na prakso uprav- nih oblasti v dveh ozirih. Prvič, ker se upravna oblastva v svojih ka/enskih odločbah Tinogokrat ; sklicujejo samo na poročilo orožništva, ki more biti le tedaj dokazilo, kadar i so orožniki sami opazovali to, kar po- ročajo, in ker vlada marsikje pri po- litičnih oblastih kriva praksa, da se take odločbe ali sploh ne utemeljijo, ali pa le pomanjkljivo. V predmetnem primeru sresko načelstvo svoje odločbe sploh ni utemeljilo. To ni pripustno. Drugič pa izhaja iz odločbe uprav- nega sodiäca, da ni umestna ozkosrčna praksa» po kateri se zahteva za vsak sestanek dovoljene politične stranke po- prejšnja pnjava upravni oblasti. Taka prijava po besedilu zakona in po raz- logih upravnega sodišča ni potrebna, ako ni namen dotičnega sestanka pre- tresanje političnih vpraSanj ali pa vršitev politične akcije. Zgolj družabni sestanki pristašev kake politične stran- ke se torej lahko vršijo, ne da bi jih bilo treba popiej prijaviti. Okrožni odbor obrtniških združenj v Celju — likvidira Celje, 3. decembra. Izredna skupščina Okrožnega odbora obrtniških združenj v Celju je letos 15. septembra z 22 proti 20 glasovom skle- nila, da se naj celjski okrožni odbor razide. V mesecu novembru je Zbornica za TOI v Ljubljani ta sklep potrdila in imenovala za likvidatorja g. Franca Zoharja, ključavničarskega mojstra v Celju. 2e sam izid glasovanja za ukinitev te institucije kaže, da polovica delegatov na tej skupščini ni želela ukinitve okrožnega odbora. Sklep o razidu je bil (gledan s stališča obrtnika) prenag- ljen, kajti okrožni odbor v Celju je bil prisilna zvezna organizacija obrtniških združenj, ki je predstavljal 4000 obrt- nikov in je kot tak imel vso možnost zastopati obrtništvo na vseh področjih. Nepobitno dejstvo je, da potrebuje obrtništvo danes bolj kot kdaj prej močno organizacijo, ki bo samo obrt- niška ne pa tudi trgovska in industrij- ska. Take organizacije pa bi bili s pri- merno morabio in gmotno podporo združenj — okrožni odbori, ki bi jih vodili svobodno izvoljeni obrtniki. Zal pa je v obrtniških vrstah še mnogo nezavednosti kljub velikemu številu organizacij. Razne skupinice se borijo med seboj za malenkosti in naj- večkrat celo zaradi osebnosti. In ravno zaradi takih borb in prerekanj je na- stala gonja proti okrožnim odborom, ki se je razvila po vsej Sloveniji in katere rezultat je bil — ukinitev pre- potrebne obrtniške organizacije. Med tem pa, ko si obrtniki sami ru- sijo svoje organizacije, se njihovi na- sprotniki tega razdora med obrtniki vesele in ga skušajo z vsemi sredstvi še večati. Ti nasprotniki so danes zelo trdno organizirani in vsled tega dose- gajo prav lepe uspehe. Skrajni čas je, da si obrtništvo svoje organizacije izgradi ter se otrese po- gubnega izgubljanja v malenkostih. Obrtniške organizacije stoje pred iz- redno težkimi nalogami. Treba bo pre- iti od šablonskega poslovanja obrtniš- kih združenj k proučevanju vprašanja minimalnih mezd za obrtniško pomož- no osobje, sklepanja kolektivnih po- godbo, zatiranja šušmarstva, medna- i rodnih dogovorov in pogodb, podelje- I vanja koncesij tujim državljanom v naši državi, določanja mezd obrtniškim i vajencem in še mnogih drugih izredno > važnih vprašanj. | Naštetim vprašanjem bo obrtništvo doraslo edinole v dobro zgrajeni sta- novski organizaciji, v katero pa ne smejo imeti dostopa ljudje, ki jim ni do resnega in smotrnega dela v korist skupnosti. Obrtniške organizacije je treba ozdraviti in odstraniti vse, kar ovira normalen razvoj obrtniškega udejstvovanja. Za opoldanski vlak iz Celja proti severu ! I Celje, 3. decembra I Davna želja ceiotnega šmarskeea I okraja je, da bi vozili vlaki rogaške ! železnice preko Grobelnega - ravnost v Celic. ^clpg tega ' Kino METROPOL Celje pr,B.,.: ^———^^ ——^—¦^—> 4-, 5.» in 6., decembra : Lord Nelson Gradiozen velefilm mojstrske režije, sijajne insconacije, močnih prizorov, skrajno nape- tega dejanja in čudovito lepo vsebine. Freddie Bartholomew (znan iz filma »Ana Karenina«) Madelaiae Carroll V nemšketn jeziku. 7„ S., in 9., decembra: Ciganska kri Zigeunerblut Ljubezenska idila mladega grofa in ciganskc princese. — Temperamenten lilm odlične vse- bine in fantastičnih ciganskih plesov. ANNA BELLA HENRY FONDA V nemSkem jeziku. va potreba, da bi bil uveden v opol- danskih urah še en vlak iz Celja proti severu, kajti sedanji presledek med viaki od 10. dopoldne do 16. je preve- lik. Zlasti občutijo to dijaki, ki se vo- zijo iz Celja proti severu in morajo s čakanjem izgubljati cele popoldneve, tako da prihajajo šele v noči na svoje domove. Poleg tega je na vlak ob 16. tak naval, da ga navaden vlak itak ne zmore, zaradi česar nastaja gneča, ki ni v cast našemu tujskemu prometu. Obema željama bi železniška uprava ustregla, če bi omogočila, da bi vlak, ki vozi letos prvič tudi v zimskem ča- su od opoldanskega vlaka z Grobelne- ga, prihajal tudi v Celje ter se potein vračal nekako ob 13. iz Celja in jemal s seboj vse šolarje. S tem bi napravil potujočemu občinstvu, zlasti dijaštvu, veliko uslugo in dobroto in le maloko- mu bi taka preureditev ne bila všeč, kajti do desetih še redkokdo vse v mestu opravi, da bi se že mogel vra- čati; če ima kaj opraviti na progi, pa odide že zjutraj ob pol osmih. V tem. pogledu torej ne more biti pomislekov. Tudi trgovski interesi mesta Celja ne bodo trpeli, saj bo vsakdo vendarle obedoval v Celju in kupil vse potrebno. Edino šentjurski avtobus, ki pa menda itak ni najbolje zaseden, bi postal ne- potreben. To bi pa celjsko mesto že utrpelo v korist boljših zvez in celo novega vlaka, ki bi vozil do Celja, tako da bi bile vse tri strani proti zahodu, jugu in severu enako ugodno zvezano s Celjem kot važnim gospodarskim in šolskim središčem. Politični pregled >C Proslave narodnih in državnih praznikov. Tajništvo JRZ v Ljubljani je poslalo vsem krajevnim in okraj- nim organizacijam okrožnico št. 13-37 z dne 29. XI. 1937, ki naroča m. dr.: . Doslej smo opazovali, da so proslave narodnih in državnih praznikov skoraj povsod vodili razni nam nasprotni ljudje ter so tako dostikrat te prosla- ve celo zlorabljali v svoje namene. Ne moremo trpeti, da bi na primer druš- tvo, ki si lasti pravico do take prosla- ve, komandiralo vsem in celo oblastem ter jih uporabljalo kot svojo priprego. Še manj pa se moremo izpostavljati nevarnosti, da bi tako društvo naše funkcionarje in oblastnike, ki se nji- hove proslave ne udeleže, potem de- nunciralo kot protidržavne elemente. Da se temu izognemo. naročamo naširt1. organizacijam, da prevzame vso ini- ciativo po možnosti naš župan v svoje roke.« X Tiskovna amnestija. Kraljevi na- mestniki so podpisali ukaz o splošni amnestiji za prestopke po tiskovnem zakonu. Domače vesti — »Naš« nuncij. Znano je, da s cer- kvenimi dostojanstveniki v Jugoslaviji še davno nismo tako daleč, da bi kate- rega zavili v kardinalski škrlat. Ne ugibamo, ali je kriv temu nedostatek prijateljskega konkordata z Vatikanom ali pa kvalifikacija škofov in nadško- fov, ki so vendar tudi odlične osebno- sti. Dejstvo je, da Jugosloven zaenkrat ne more biti kardinal. Pač pa so name- nili kardinalski klobuk papeževemu u- radnemu zastopniku v Beogradu, g. Pe- 'e^-inettiju, Ni človeka na svetu,. ki bi ;?ameti mogei trditi, da ima naša iva od tega imenovania kako korist. Štev. 49._________________________________________________»NOVA DOB A <;____________________________________________________Stran 3. Vendar se pa tega silno veseli hrvat- ski »Katolički list«, ki je uradno ško- fijsko glasilo za vernike. On pravi, da ima zlasti kler vzrok veseliti se, ker je imenovan za kardinala ^njegov« nuncij. Mi srao vedno mislili, da je nuncij pa- pežev človek in da so duhovniki — naši državljani. Sedaj pa čitamo, da ima hrvatska duhovščina v Beogradu — svojega zastopnika, ki pa sicer ofi- cijelno zastopa Rim. Tako je menda tudi trtba tolmačiti zavita in meglena določila konkordata, ki je seveda moral zdrkniti pod mizo. — Minister za telesno vzgojo v SIo- veniji. V želji, da se osebno seznani s sokolskimi in sportnimi ustanovami in s sportnimi funkcionarji v Sloveniji, se je minister za telesno vzgojo dr. Vje- koslav Miletic v četrtek zvečer odpe- ljal v spremstvu svojega kabinetnega šefa v Ljubljano, nato pa bo obiskal še Planico, Kranjsko goro, Celje in Maribor. — Božične počitnice se bodo začele na šolah v dravski banovini 23. t. m. in bodo trajale do vštetega 29. t. m. — Slovo gosp. I. Prislana. Sedanji šolski upravitelj v Petrovčah je bil doslej šol. upravitelj v Pilštanju pri Kozjem. Ob svojem odhodu iz PilštanJ3 doživel v »Slovencu« ganljivo slovo, kjer so bila našteta vsa njegova dobra dela. Zaradi točnosti dodajamo, da smo pogrešali še omembe, da je bil g. Pri- slan tudi marljiv tajnik JNS in agilen član Sokola v Kozjem. — Aretacije v Beogradu. Avala po- roča, da so oblasti v zadnjem času ugotovile, da razsirjajo neznane osebe letake, ki navajajo razne neresnične in neosnovane verzije, da bi ž njimi med prebivalstvom povzročili vznemirjenje in razburjenje. Uprava mesta Beogra- da je izvedla vsestransko preiskavo, da dožene tvorce teh letakov in pre- preči njihovo delo. Dosedanja preiskava je dognala, da so se s tem poslom ba- vili bivši vseučiliški profesor dr. Dimi- trije Djurovič, zasebna uradnika Voji- slav Majstorovič in Miljutin Vuksano- vič ter kolektor Konstantin Jesič. Na- šli so tudi priprave, s katerimi so te letake razmnoževali. Ugotovili so na- dalje osebe, ko so te letake razširjale. Osebe, ki so sodelovale pri izdelavi in razširjanju teh letakov, so aretirane in se bo z njimi ravnalo po zakonu. Med r.retiranimi osebami je tudi Ilija Trifu- novič - Birčanin, bivši predsednik Na- rodne odbrane v Beogradu. — Iz sodne službe. Gosp. Franc Tiller, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, je upokoj'en. Odličnemu sodniku, ki je deloval tudi mnogo let v Celju in z velikimi uspehi vodil Sa- \injsko podružnico SPD v Celju, ki ga jc v priznanje njegovih izrednih zaslug za pospeševanje planinstva in turizma v kraljestvu Savinjskih Alp imenovala za svojega častnega predsednika, želi- mo, da bi preživljal službeni pokoj dol- go vrsto let v zdravju, zadovoljstvu in v nadaljnjem plodonosnem javnem ude jstvovan ju! — Tragična smrt. Ko se je vracal 43-letni bivši carinski uradnik Jože Praznik, posestnik v Lačji vasi pri Smartnem ob Dreti, 24. t. m. zvečer 3 kolesom iz Mozirja domov, je v temi zadel v obcestni kamen in strmoglavil v cestni jarek. ki je bil napolnjen z vodo. Praznik je obležal nezavesten in je kmalu nato izdihnil. Pokojni je štu- diral s svojim mlajšim bratom Franc- ljem, ki je pred nekaj leti umrl, na celjski gimnaziji. Bil je odločno nacio- nalen in značajen mož. Jožeta Prazni- ka bomo ohranili v najlepšem spominu, svojcem pa izrekamo naše iskreno so- žalje, — Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938. je izšla in se razpošilja za ceno din 5.— za vsak komad. Naročila na tisknrno J. Blasnika nasl., Ljublja- na. Breg št. 10—12. Dobi se tudi v tr- govinah. To je najbolj priljubljen in najbolj razširjen slovenski ljudski ko- iedar že od nekdaj. — Vodnikova družba je v glavnem dovršila ekspedicijo letošnjih knjig, ki članom izredno ugajajo. Naše posto- janke so z malimi izjemami vse pove- čale število prijateljev Vodnikove dru- žbe. Gg. poverjenike, ki se doslej še niso oglasili. obveščamo, da smo zanje knjige v lanski izmeri rezervirali, zato nh prosimo, naj nam nemudoma spo- roce uspeh svojega dela. K sreči le- to&nja zaloga Vodnikovih knjig ni so do krmja ixerpana, Odbor je pri dolo čitvi naklade upošteval, da se bodo v decembru še trumoma javljali zamud- niki. Kdor torej še želi Vodnikove knji- ge, naj se nemudoma javi pisarni Vod- nikove družbe v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. Celjani lahko še naroče Vodni- kove knjige v podružnici »Jutra« v Celju, Kocenova ul. 2. — Dunajska vremenska napoved za soboto 4. t. m.: Milo, oblačno, padavine. Po 2 ali 3 dneh po snegu najbrž mrzlo vreme. Celje in okolica c Na poti k unitarizmu. Celjani smo na praznik zedinjenja dne 1. decembra v večernih urah z zadoščenjem opazili. da sta zažareli električni luči poleg raz- pela na palači Ljudske posojilnice v Celju. Ta križ z lučicama je pritrjen na vrhu stavbe že več ko 7 let. Toda do sedaj sta luči goreli le ob cerkvenih praznikih (Veliki petek, Velika sobota, Sveti večer, Silvestrovo). Da sta letos prvič goreli tudi na dan zedinjenja, ka- že, da so lastniki hiše, ki so med najpo- membnejšimi predstavniki JRZ, svoje stališče napram državnemu in narodne- mu edinstvu v zadnjem času spre- menili, kar vsi Celjani toplo pozdravljamo. Gotovo pride sedaj na dnevni red prihodnje seje mest- nega sveta tudi že davno napovedana resolucija za narodno edinstvo. Potem bomo Celjani še bolj veseli. c Sol. uprav. I. Zupančičeva se po- slavlja od sole. Preteklo soboto je bila v mestni osnovni soli svojevrstna slo- vesnost. Učenke mestne dekliške sole so priredile s svojim učiteljstvom svoji upraviteljici ge. Ivanki Zupančičevi, ki odhaja v pokoj, prisrčno slovo. Ne mogoče, da bi v kratkih vrstah naštela vse njene vrline in sposobnosti, ki jib. je brez pridržka in nesebično posvečala mladini, šoli in tovarištvu. Nihče ni od- šel praznih rok, ki je prišel k njej iskat pomoči in sveta. Sama neumorna in odlična delavka, je dosegla, da je bil zavod, ki ga je vešče, zvesto in uspeš- no vodila petnajst let, velika, lepa, trdno povezana edinica. Vse delo se je vršilo mirno v tihi skupnosti, brez vsa- kega trenja na zunaj in znotraj. Koliko je pomenila nam tovarišicam, so ji po- vedale iskrene besede njene naslednice. Da so jo cenili tudi predstojniki, je po- trdil g. sreski šolski nadzornik, ko ji je v laskavih besedah izrazil zahvalo in priznanje prosvetne uprave. In učen- ke? Njim je bila prava mati. Cutila je z njimi in one z njo. Kako so ob slove- su skrbno izbirale izraze, da ne rani jo že itak žalostnega srca: »Kaj ji pove- mo, mamici svoji, da ob slovesu ne bo le hudo ji? Da bi slovesa sploh ne cu- tila, da se v resnici ne bi poslovila?« In hvaležna srčeca so našla rešitev: »To ji povejmo: Kar ste nam dali, ste v rodovitno zemljo vsejali. Solnčece Vase je setev pojilo, solnce bo zlati sad obrodilo«. Ko se poslavljaš od sole, draga Ivanka, Te spremljajo naša hva- ležna srca, želeč Ti še mnogo srečnih in zadovoljnih let za vse dobro in lepo, kar si nam dala. — Tovarisice. c Iz železniške službe. Gosp. Janko Vranjek, šef postaje v Celju, je imeno- van za višjega kontrolorja pri promet- no-komercialnem oddelku ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. Z g. Vra- njekom odhaja iz Celja zvest naciona- len mož ter vseskozi korekten in objek- tiven uradnik, ki uživa sloves odličnega strokovnjaka v železniških vprašanjih. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspehov in zadovoljstva! Za višjega kontrolorja na celjski postaji je imenovan g. Peter Magajna, doslej v Kamniku. c Iz gimnazijske službe. Na drž. re- alno gimnazijo v Celju je premeščen od Sv. Lenarta v Slov. goricah aka- demski slikar g. Albert Sirk, ki je že nastopil svoje novo službeno mesto. Gosp. Albert Sirk, ki je priznan naš slikar - umetnik in znan tudi Celjanom 7 raznih razstav, pomeni za zavod ka- kor tudi za Celje lepo pridobitev. Ze- limo. da bi mu tudi naše mesto in oko- lica nudila dovolj snovi za njegovo umetniško udejstvovanje. c Zveza bančnih. zavarovalnih, trgov- skih in industrijskih uradnikov je pri- redila v četrtek zvečer v klubski sobi Celjskega doma dobro obiskan sesta- nek. na katerem smo pa pogrešali in- dustrijsko uradništvo. Na sestanku je poročal predsednik podružnice Zveze g. - Vrančič iz Ljubljane o uspehih akcije Kakor kopel jelo, äK,""^ ^"^™™^i^^h paS(a LhJoro- dont usta in zobe. Posebno po močnem kajenju, ali po delu v prašnem in suhem zraku imate občutek svežosti in čistoče, ki ga zapušča čiščenje ust z zobno pasto Chlorodont. \ Domači oroizvod. w------------:--------------------------------------------- Chlorodont za uveljavljenje pragmatike zavaroval- nega uradništva. Izvoljen je bil priprav- ljalni odbor, ki bo skušal v najkrajšem času osnovati tudi v Celju podružnico Zveze. c Miklavževa prireditev v Narodnem domu. Kakor že lani, tako sta tudi le- tos celjski Cirilmetodovi podružnici na- prosili sv. Miklavža, da pride v soboto 4. decembra ob treh popoldne v Na- rodni dorn in obdari pridne naše otroke. ' Dramatično društvo je pripravilo lepo mladinsko igro, ki bo v veselje mladim in tudi starejšim. V soboto od devetih dopoldne se bodo prevzemala darila v mali dvorani Narodnega doma. Zaradi reda so sedeži v dvorani numerirani, predprodaja vstopnic pa je v knjigarni K. Goričarja vdove. Narodno občinstvo vabimo, da pride pozdravit sv. Miklavža in se poveselit z našo mladino, na ka- tero tudi letos ni pozabila naša šolska in obrambna družba sv. Cirila in Meto- da v Celju. Mladina na obmejnih šo- lah praznuje letos v veselju ta praz- nik, ki ga je njej pripravila CMD, naj bo tudi med nami v Celju prisrčno po- zdravljen in sprejet sv. Miklavž, ki sta ga povabili naši marljivi Cirilmetodovi podružnici. c Sokolsko Miklavževanje bo prire- dila ritmična plesna sola Sokolskega drustva Celja I za svoje Clane in za clanstvo Sokolskega drustva Celja-ma- tice v nedeljo 5. t. m. ob 19. v Sokol- skem domu v Gaberju. c Miklavževanje sokolske dece bo pri- redilo Sokolsko društvo Celje I. v po- nedeljek 6. t. m. ob 15. v telovadnici Sokolskega doma v Gaberju. Vabljeni tudi starši! c Za Miklavžev obisk na domu se pri- poroča gasilska četa v Celju. Naročila naj se pošljejo gasilski četi. j c Na ljudskem vseučilišču v ponede- ljek 6. t. m. ne bo predavanja. c V nedeljo bodo trgovine odprte. Združenje trgovcev za mesto Celje spo- roča, da bodo trgovine v Celju v nede- ljo 5. t. m., na dan pred Miklavževim, odprte od 7.30 do 12.30. c Uradni dan Zbornice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 7. t. m. od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja tr- govcev za mesto Celje. c Ukinitev toka. Kranjske dezeine elektrarne bodo v nedeljo 5. t. m. zara- di nujnih popravil ukinile dobavo toka od 8.15 do 10. c Sokolska akademija se bo ponovila v nedeljo 12. t. m. ob 16.15 v celjskem gledališču. Zunanji obiskovalci imajo ugodne zveze z vlaki in avtobusi. c Vsakdo mora priznati, da je Soko- lova akademija 30. novembra v vsakem oziru zelo dobro uspela. To kaže na eni strani, da Sokolsko društvo napreduje, na drugi strani pa, da je zanimanje za njegove prireditve vedno večje. Ista stvar se nam obeta za Sokolov Silve- strov večer. Zanimanje je že sedaj prav živo, a Sokol se zaveda svoje dolžnosti in se bo zanimanju občinstva častno odzval. Poleg že javljenih točk spore- da lahko danes povemo, da bo nastopil učinkovit tamburaški pevski zbor iz Zagreba s karakterističnimi, izredno poskočnimi komadi. Kjerkoli je ta zbor do sedaj nastopil, povsod je završelo. c Zborovanje petih učiteljskih druš- tev v Celju. V soboto 4. t. m. ob pol 9. dopoldne se bo pričelo v mali dvorani Celjskega doma skupno zborovanje sreskih učiteljskih društev JUU Celje, Gornji grad, Laško, Smarje in Soštanj. Na dne\mem redu je predavanje univ. prof. dr. Milana Vidmarja o temi »Med dvema dobama« in poročilo predsedni- ka sekcije JUU Metoda Kumlja o aktualnih sadevah stanu, organizacije in šolstva. Zborovanja se bo udeležilo nad 400 učiteljev in učiteljic. c Sreski odbor Rdečega križa v Ce- lju je naklonil drž. dekliški narodni šoli v C V A 1) O B A « Stran 5. pred kratkim izvoljen za častnega ob- čana Nove cerkve. Odličnemu šolniku in nacionalnerau borcu iskreno čestita- rao k dvojnemu jubileju in mu kličemo: { Še na mnoga leta! n Regulacija Hudinje. Našo Hudinjo reguliramo, regulirajo pa se tudi čla- ni vodne zadruge in se sestajajo k dol- gim sejam in razpravam. V nedeljo so se zbrali vročekrvni člani zadruge v občinskem uradu. Mimoidoči pasanti so ugotovili, da ima občina radio, ki pravkar prenaša borbe ?. japonsko-ki- tajske fronte. ir Sestanek OJNS v Žalcu V nedeljo je bil v kolodvorski resta- vraciji tov. Štefana Zagodeta v Žalcu dobro obiskan sestanek krajevne omla- dinske organizacije JNS za Žalec in okolico. Sestanka se je udeležiio okrog 50 članov žalske OJNS. Članski sesta- nek je otvoril ob 14. predsednik tov. Karl Strahovnik ml. ter pozdravil za- stopnika sreske OJNS tov. Hlačarja in Lubeja iz Celja. Na to je v jedrnatih besedah orisal pomen in delo organi- zacije ter pozval navzoče, da počaste spomin Viteškega kralja Aleksandra* čigar visoke ideje izvršuje organizacija, s trikratnim vzklikom »Slava«, izrazil je vdanost in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru 11. s ter spoštovanje in vdanost predsedniku JNS Petru Živkoviču. Na- to je podal poročilo o ustanovnem zbo- ru OJNS, ki je bi) 23. oktobra pri tov. Rudolfu Lorberju v Žalcu in !katerega so se udeležili narodni poslanec g. Ivan PrekorSek, tainik banovinske organi- zacije tov. Uršič ter mnogoštevilni sta- rejši člani JNS iz Žalca in okolice. Tov. predsednik je nadalje poročal, da se je sreske in banovinske organiza- cije OJNS, o kateri je že poročal na odborovi seji. TajniSko poročilo je podal tov. Mar- tin Šketa ml. in prečital zapisnik usta- novnega zbora. Tajniku sreske organi- zacije OJNS tov. Hlačar iz Celja je sporočil žalski omladincem pozdrave narodnega poslanca g. Ivana Prekor- ška. Poudaril je, da je žalska organi- zactja OJNS ena najagilnejših, nato pa je podal v izčrpnem in zanimivem govoru poročilo o zunanjem in notra- njem političnem položaju. Za svoja iz- vajanje, v katerih je nanizal vrsto za- nimivih notranjepoüticnih dogodkov, je žel splošno odobravanie. Med slučajnostmi je poročal tov. predsednik, da se bo 5. t. m. v Celju seja sreske organizacije OJNS, na ka- teri bodo izdani znaki in legitimacije, ki stanejo za vsakega člana 5 din, in obvestil navzoče tovariše, da pripravlja žalska omladinska organizacija JNS igrokaz. To prireditev bo posetila po zatrdilu tov. Hlačarja tudi tovariška celjska organizacija v obilnem številu, da tako moralno in materialno pod- pre žalske omladince. !Končno je opo- zoril tov. predsednik navzoče tovariše, da znaSa članarina samo 1 dinar me- sečno, ter jih pozval k rednemu in toč- nemu plačevanju tega malenkostnega prispevka, ki je organizaciji nujno po- treben za kritje tekočih izdatkov. Ob 16. je tov. predsednik zaključil lepo uspeli sestanek s pozivom tova- riSem, naj vztrajajo v delu za narod in v borbi za vzviSeno nacionalno ide- jo. Ob zaključku so zapeli omladinci bimno »Hej Slovani«. ž Proslava praznika zedinjenja. Pro- slava praznika zedinjenja je bila tudi letos nad vse sijajna. Pričela se je s službo božjo v župni cerkvi, pri kateri je ubrano pel zbor učencev in učenk žalske meščanske sole pod vodstvom g. Kodriča. Po službi božji je bila sol- ska proslava ljudske in meščanske so- le z deklamacijami in psvskimi točkanii šolske dece. Popoldne je bila v nabito polni Roblekovi dvorani telovadna aka- demija žalskega Sokola. Nastopili so moška in ženska deca ter članice in elani z lepimi in * ' ' i vajami in žcli obilo navrli nanja. Po- sebno pnznanje za telovndni uspeh gre br. vaditeljema Mlrku Gorišku in Vilku Nastranu ter sestram vaditeljieam Elis- ~>mi Ko- ki je bila zaključena z iepo aleeorično sliko, ž Marija Privošnikova f. V ponedeljek je umrla v Zalcu bivša posestnica ga. Marija Privožnikova v starosti 71 let. Pokojnica je bila blagega srca in skrb- i na gospodinja. Bodi ii ohranjen trajen spomin. svojcem naše iskreno sožalje! ž Miklavžev veeer žalskega Sokola. Sokolsko društvo v Zalcu bo priredilo v torek 7. t. m. ob 20.30 Miklavžev ve- cer v Roblekovi dvorani. Za razvedrilo in dobro voljo bo skrbel izvrsten Allo- tria jazz. Cenj. občinstvo opozarjamo, da se oddajajo darila, ki jih bo delil Miklavž, v Roblekovi gostilni pri ge. Pravdičevi. Posebna atrakcija letošnje- ga Miklavževega večera bo »Miklavžev sejem^, zato opozarjamo na to lepo prireditev že sedaj vse brate in sestre ter žalsko in okoliško občinstvo, ki s simpatijami spremlja delo žalskega so- kolskega društva. Zdravo! St. Peter v S. d. št Praznik zedinjenja je proslavil šentpetrski Sokol v Sokolskem domu po službi božji, katere se je udeležilo Člaii- stvo v samostojni povorki. Na 100 pripadnikov sokolske ideje se je zbralo v domu, da. prisostvuje slavnostni seji in krepko manifestira svojo ljubezen do kralja in domovine. Poleg drugih rock obsežnega sporeda je žel »Sa- vin jski zvon« splošno odobravanje. Z gJoboko pieteto se je članstvo spomi- njalo blagopokoinega kralja Zedinitelja in burno vzklikalo prvemu starešini Nj. Vel. kralju Petru II. št. Miklavž se bo oglasil in obdaril deco v Sokolskem domu v nedeljo 5. t. m. ob 15.30. Vstopnine ni! Pridite! št Sokolski oder. Priprave za otvori- tev odra so v polnem teku. Oder bo opremljen z zavesami in bo v tem po- gledu menda prvi v Savinjski dolini. U- rejen bo kar najbolj praktično in se bodo lahko največje spremembe ustvar- jale v nekaj minutah. Se malo in od- prla se bodo vrata Talije. št »Vesela božja pot«, Rossegerjevo delo v 13 slikah, bo prva predstava v ietos dograjenem Sokolskem domu. Igralci pod vodstvom režiserja br. Ku- harja bodo storili vse, da se bo »pro- cesija srečno končala«. Št. Pavel p. P. p Praznik zedinjenja so tukajšnja drustva proslavila letos na prav viden in slovesen način. Ob 8. zjutraj je bila služba božja, nato pa v Zadružnem do- mu skupna proslava vseh društev in crganizacije. Sodelovali so Sokol in ga- silske čete z zastavami. zastopniki j Obrtnega društva. Društva kmetskih j santov in deklet, podružnice CMD, Sad- jarskega društva itd. Proslave se je udeležila tudi gasilska godba in šolska i mladina, v prav častnem številu pa ! tudi ostala javnost. V globoko zasno- vanem govoru ie navzočim orisal po- men 1. decembra domači župnik g. Sa- gaj, šolska mladina pa je zapela držav- no himno. Po tej skupni proslavi je imel še Sokol svojo vsakoletno interno proslavo z zaobljubo novega članstva. ; Vransko vr Akademija sokolskega društva v proslavo praznika zedinjenia je 28. novembra nad vse pričakovanje lepo uspela. Privabila ie, kakor tudi ostala leta, številno občinstvo, ki je z zani- manjem sledilo izbranemu, pestremu in mnogo nad povprečno višino težeČemu sporedu. Skoda Ie, da primitivna in pomanjkljiva ureditev odra ne dopu§ča uporabe raznih tehničnih efektov, ki bi v mnogočem zabrisali tisto Ie pre- več občuteno — provincijalnost. — Uvodoma k proslavi je »Vranska god- ba« najprej zaigrala sokolsko korač- nico. Br. starosta dr. Gračner je po- zdravil vse navzoče, br. prosveter dr. Šerko pa je z njemu lastnim darom govoril o zgodovini in pomenu našega največjega praznika. Državna himna je i zaključila prvi del sporeda. Vse telo- [ vadne točke v naslednjem delu so po- -, kazale sad smiselnega vežbanja. Naj- ! večje navdušenje in priznanje so žele J »Punčke« 4—5 letnih deklic, ki so mo- rale svoie ljubko otroško rajanje po- noviti. Nič manj nismo občudovali j strumnega nastopa moSke dece in teh- ! nično zamotanih vaj ženske dece z J žogicami. ^enski naraščaj je izvaial ! simbolično vaio »Prebuienje cveta*. Vse tekmovalke so bi'e Jeruzalemcev«, ki celo na naš naj- \ecji praznik ne morejo prikriti svojega sovraštva proti vsemu, kar je v zvezi z nacionalno Jugoslavijo. s Sestanek mestne organizacije omla- dine JNS. V soboto 4. t. m. ob 20. bo redni mesecni sestanek omladine JNS v Gajškovi restavraciji. Na sestanku bo govoril tov. predsednik Bogdan Puše- njak o temi »Socializem - klerikalizem - nacionalizem«. Vsled aktualnosti preda- vanja so vabljeni tudi vsi starejši pri- jatelji naše nacionalne misli, da se ude- leže našega sestanka. Za članstvo ude- ležba strogo obvezna! s Ustanovni občni zbor omladine JNS v Velenju. V nedeljo 5. t. m. bo v Ru- darskem domu v Velenju ustanovni občni zbor tamkajšnje krajevne organi- zacije. Na občnem zboru bosta poročala narodni poslanec g. Milan Mravlje in tajnik sreske organizacije OJNS tov. Bogdan Pušenjak. Vsi nacionalisti so vabljeni, da se v čim večjem številu udeleže občnega zbora in tako dokaiejo svojo nacionalno zavednost. Laško Besede in dejanja Laško, 3. decembra. Mi, ki povsem objektivno motrimo gospodarski in tujskoprometni razvoj Laškega in okolice v predvojni in po- vojni dobi, se ne moremo načuditi, da se danes po lepem razmahu bivšega trga in sedaj mesta Laškega najdejo ljudje, ki tako ogabno in nizkotno na- padajo moža iniciative in pozitivnega dela. Moža, ki smo mu lahko vsi La- ščani in okoličani hvaležni za potenci- rani razvoj Laškega pod njegovim žu- panovanjem in načelovanjem pri cest- nem odboru. Price smo bili, ko so po 10 letih odsotnosti prihajali ljudje v naše lepo mestece in se ob pogledu na obnovljeno Laško niso mogli načuditi, kako je bilo mogoče, da se tako maj- hno mesto s svojimi skromnimi sred- stvi razvija s tako pospešitvijo, kakr- šne ni beležila laška kronika že deset- ! letja. Danes predstavlja Laško v tuj- j skoprometnem oziru lepo urejen kraj, j ki dela cast Laščanom in okoličanom j pa tudi vsej Sloveniji. Ce s tem delom, ki vzbuja občudova- nje in spoštovanje pri vseh objektivnih ljudeh, primerjamo besede »Slovenske- j ga doma« in njihovo tendenco, se nam J ob pogledu na obraze, ki virijo izza teh hinavskih vrst, zgnusi. Primerjajmo na eni strani velike pridobitve za naše mesto, na drugi strani pa brezpomemb- na vprašanja in številke, ki jih nava- jajo v ^Slov. domu«, kot n. pr. tisto: > 900.000 din gotovine prevzel, 800.000 din dolgov predal.« Vsakdo pa mora vprašati: A koliko je bilo prevzetih neplačanih računov in za kakšna dela je uporabljena razlika? Takšne stvari pa laški dopisniki »Slov. doma« namer- no prikrivajo. Obliž lepijo tarn, kjer ni rane! Pri tem nimajo ti ljudje nobene legitimacije o sposobnosti, da bi za- snovali v dobi gospodarske depresijc kako širokopotezno in odgovorno ak- cijo, jo privedli do dejanj in na podlagi tega upravičeno kritizirali. Zelo velika je razlika med delom prejsnjega in se- danjega občinskega odbora v Laškem. Sicer ni občinski odbor niti več sedanji saj je sam zahteval svoj razpust. Spo- sobnost zasnove in organizacije ter re- aliziranja večjih projektov, ki so jo pokazali pošteni in značajni možjje v dobi pospešenega razvoja Laskega, naj bo razrešenemu obcinskemu odboru ir. vsem ostalim klerikalcem za vzgled. TV - ' dela . -a ^ ;>a najsi a- gresil tisti, ki nodi po Laškem z dvig- njeno glavo, ali pa so to storili z lisič- jim pisanjem v »Slov. domu« gostil- : kričaci ali pa razni uskoki in gane«, kakor so se sami krstili v volilnem letaku tedaj, ko so blagovolili iz JNS odnesti ves škodljivi plevel, ne bo koristilo nadaljnjemu razmahu na- > ga mesta in okolice, ne v go- ^ -cm pa tudi ne v tujskopromet- nem oziru. Za to je treba dejanj. Primerjajmo obraze za vrstami Slov. doma« z obrazi tistih znacajnih ljudi, ki so pripomogli k lepemu razmahu I^aškega. Clovek se mora res pošteno nasmejati. Kakšna razlika! Spomnimo se onih easov, ko so bili ti uskoki in kričači še petolizci tistega, o katerem so pozneje govorili, da je diktator. Se- veda, če kdo nima dovolj soli v glavi in tudi nima dovolj poguma, da bi pri- šel na tej ali oni seji na dan z umest- nimi predlogi, ali pa ce te predloge odnese s seje takšne, kakršne je prine- sel, in je s tem povzročil, da moti tišino samo ena oseba s svojo iniciativo in sposobnostjo, ali je potem ta oseba diktator in samo- ali strahovlada? Pe- tolizci in uskoki, ki ste s svojim umi- kom očistili naše vrste, zakaj niste od- prli ust ter glasovali proti pridobitvam, ki so vsem treznim in starim Lašča- nom v ponos?! Ali ni največja hinav- ščina to, da ljudje, ki smo jim šli na roko bolj nego je bilo treba, danes kritizirajo tisto, k čemer so prej kimali s svojimi pametnimi glavami? Prosperiteta Laškega pa tudi vsake- ga kraja je odvisna od internega de- narnega obtoka. Cim veČ denarja pride v kraj in kolikor manj se odteka iz kraja, toliko povoljnejše so življenjske prilike v onem obmocju. S tega vidika se je lotila dela »strahovlada« JNS. Dejanja vzbujajo strah, pa tudi obču- dovanje. S skromnimi sredstvi se lotiti problemov in projektov, kakršni so n. pr. asfaltacija in vodovod s 14 km oddaljenimi izviri, je težavna stvar in priča o energiji mož, ki so to izvedli. Pridobitev sreskega načelstva, izdej- stvovanje odloka, s katerim je bil sta- rodavni trg Laško povzdignjeia v mesto, izvedba elektrifikacije v obsegu, ki o- mogoča najširši razmah industrije in obrti, že omenjena vodovod in asfalta- cija, obnova mostu, izgraditev ograje na Masarykovem nabrežju, razširitev cest, impozantni Sokolski dom, Gostil- niška pivovarna itd. so dejanja in pri- dobitve desetletnega prizadevanja na- cionalistov. Iz nekaterih teh pridobitev izhaja tudi razvoj tekstilne industrije v Laškem. Vodovod bo kmalu aktiven in bo predstavljal stalne dohodke za našo občino. Kako ogabna so sredstva in metode laških klerikalcev, pričajo dopisi o Gostilničarski pivovarni, ki so pojavljajo v ? Slov. domu« in pa besede gostilniškega kričača, ki je nekemu vi- sokemu gospodu izjavil, da bomo pivo- varno uporabili za krematorij. Baje sta se oba veselo nasmejala. Vidi se, koliko smisla imajo izvestni ljudje za gospodarski razvoj Laškega. Pivovarna lahko predstavlja stotisoče denarja, ki bi prišel v obtok med vse prebivalstvo Laškega in okolice. Vsako smešenje te pridobitne akcije predstavlja naspro- tovanje interesentom vsakega posamez- nika v laškem okraju, da ne govorimo o velikem tujsko propagandnem pome- nu, ki ga je — upamo — še bo imelo znano laško pivo v vseh predelih države. Kaj je napravil v poldrugoletnem delu občinski odobr, ki si je sam pod- pisal smrtno obsodbo? Nekaj cement- nih cevi so položili. da so s tem izpol- nili nekatere obljube svojim pajdašem, pobelili so občinsko ubožnico in zazidali zid, ki se je podrl na Masarykovem. nabrežju. Spomladi, v dobi največjih nalivov, so nasipali gramoz na neka- terih ulicah. Toda kakor je nenadno prišel, tako nenadno ga je ploha od- nesla po cele kubične metre v Savinjo. Harmonijo prirode in stavb ter pano- ramo Laškega so skvarili s tem, da so posekali celo vrsto lepih kostanjev na sejmišču in vrbe na podaljšku Ma- sarykovega nabrežja. Ni dosti manj- kalo, pa ba bil preveč vnet odbornik s svojo iniciativo pokončal lepi nasad ob postaji in do Sokolskega doma. Te- ga gospoda smo n. pr. videli tudi pri '-¦"•' --*-_______________________________________________________.______________________••> O V a DOHA«_______________________________________________________________________atran 7. Blagoslovljenem studencu, kjer je sara 7.azidaval cementno cev, delavec poleg njega pa se je skrivoma smejal njego- vi odborniški agilnosti. In še nekaj zelo koristnega in pomembnega so na- pravili: s cestnega omrežja so odklo- pili razsvetljavo letnega telovadišca Sokolskega društva. Oni, ki piše, da da so te luči gorele nad »balinplacom«, naj se o svoji hinavščini in lažnivosti prepriča, da so te luči že od vsega za- četka priključene na števec Sokolskega društva. Poleg personalnih zadev in menja- nja statutov ter neizpolnjenih obljub zaslepljenim volilcem so to vsa dela pokopanega občinskega odbora. K te- mu delu je še tudi prišteti ogabne na- pade v »Slov. domu« in prizadevanja odbornikov, da prestavijo živinsko sejmišče, ki so zaspala že v prvih dneh ustoličenja, pa je slika popolna. Prihodnjič jim bomo pa priklicali v spomin vse iniciative, ki smo jih že ponovno dajali tern ljudem, saj svoje, kakor so dokazali s poldrugoletnim :>gospodarjenjera«, nimajo; v kolikor jo pa imajo. je za razvoj Laškega ne- gativna. Najlepši dokaz, da se jim izmika teren pod nogami spričo takšnih dej- stev in dejanj, je ta, da so pohiteli z združitvijo občin, sicer bi pri prvih občinskih volitvah v Laškem doživeli takšen polom, da bi bilo veselje. Po- novno smo se že prepričali ob raznih prilikah, da tudi treznim kmetskim ljudem združitev občin ne gre v račun, saj je bilo ločeno gospodarstvo mnogo manj komplicirano nego bo skupno. Da se kmetje ne ogrevajo za take po- litične špekulante in širokoustneže, ki so se izognili poštenemu km^čkemu delu, pa pričajo ljudje, ki pravijo: »Ne, takile »gospodje« pa nam ne bodo ko- mandirali!« 1 Sokolski 1. december. Sokolsko dru- štvo Laško je proslavilo 1. december s telovadno akdemijo. Tudi letošn.ii program akademije je pokazal, v kako veščih rokah je tehnično vodstvo naše- ga društva in kaj pomeni za nas druš- tveni načelnik br. Poljšak. Ta program bi se lahko izvajal tudi v večjih mestih in bi gotovo povsod izzval isto pritrje- vanje, kakor pri nas. Od točke do toe- ke se je stopnjevalo navdušenje Sokolu vdanega in zvestega nacionalnega ob- činstva. Ob otvoritvi se je zbrala na sokolskem odru telovadeča sokolska drazina s praporom na čelu. Bila je pestra slika, ki je udeležence očarala. Pred to družino je stopil podstarešina br. Križnik, prečital savezno spomenico, nato pa med živahnimi aplavzi razdelil diplome, ki so si jih pripadniki našega društva priborili na letošnjih župnih in okrožnih tekmah. Za matičnim so- kolskim društvom v Celju si je naše društvo priborilo največ priznanj izmed vseh društev celjske sokolske župe. To je sad neumornega in vztrajnega dela. Težko je reči. kateri izmed slede- čih rajalnih in telovadnih točk bi se dala prednost. Skupine z obročem, vaj» s kiji, ljubka deca s plesom in raznote- rostmi, vse to so točke, ki so navdušile vsakega gledalca. Krono pa je nosila 11. točka Delo za osvobojenje«, sim- bolično prikazovanje naše osvoboditve, vstajanje kralja Matjaža in poklonitev mlademu kralju. Občinstvo je napolnilo veliko dvorano do zadnjega kotička, vedno in vedno smo morali prinašati stole in mize. Gotovo pa so vsi zado- voljni in srečni zapuščali Sokolski dom. 1 Zdravo! Ta sokolski pozdrav posta- ja v Laškem že prav nevaren, namreč za tistega, ki se ga upa še posluževati. Nekega dečka je vzgojiteljska moč v soli zaradi tega pozdrava pretepala, vrgla na tla. klečala na njem itd. Pa tudi to nas ne bo odvrnilo od društva, ki mu načeluje naš Gospodar. Deca, ti pa le lepo pozdravljaj, kakor te uči- jo starši. Zdravo! 1 »Mlinarjev Janez« na sokolskem odru. V soboto 20. novembra zvečer in nedeljo 21. novembra popoldne je vpri- zoril gledališki odsek Sokolskega dru- stva v Laškem igro *Mlinarjev Janez<. Tako rekordnega obiska kakor pri teh dveh predstavah dolgo ni bilo. Prišlo je tudi mnogro okoličanov. Iera je bila gteste i°_ kratek čas. v katerem se ie | pr či. nrav lepo üoaana. • na ....-...-.,i, da je igra tako lepo i la, gre br. režiserju Tonetu Horjaku, ki je vlogo Mlina' Taneza odlie- no podal in s svo uo igro nav- j dušil občinstvo. S. Ferčnikova se je le- po vživela v vlogo Marjetice in je bila deležna prisrčnih aplavzov. Pozna se ji, da je mtinirana igralka. Dovršeno je igral br. Drolc teharskega župana, ki je zlasti v zadnjem dejanju nasto- pal tako naravno, da je bilo občinstvo ginjeno. Besedilo svoje vloge je znal gotovo najboljše od vseh. Grofa Urha Celjskega je prikazal br. Herlah. Brez njega si igre ne moremo zamisliti. Posebno v scenah, ko pride čez Voglaj- no, in pozneje, ko čita ukaz o imeno- vanju teharskih plemičev, je bil sija- jen. Br. Sila kot ogleduh grofa Celj- skega ni dosti zaostajal za ostalimi igraici. Za vlogo sultana Mohameda je bil prav srečno izbran br. Berglez, ki je svojo nalogo izpolnil v splošno Hrastnik h Nadloga velikih tovornih avtomo- bilov. Naše banovinske ceste so dru- gega reda, to se pravi, da so na mnogih krajih komaj dobra dva metra široke in v deževju čudovito lepo blatne. Ce se v takih dneh zasliši avtomobilska trobka, beži vse v »zaslone«, če pa ni takega pri roki, se človek pač uda v usodo. Zadnje case se pa vidijo na na- ših cestah čimdalje pogosteje veliki av- tomobili, ki zapirajo cesto v vsej širini. Kakšni velikani so to, je razvidno iz tega, da je moral neki Ljubljančan po desetkrat »vzeti« posamezne serpentine proti Trbovljam. Clovek skoči pred te- mi strašili pač v grapo ali preko nje; zadovoljstvo občinstva. Tudi ostnii ; igraici, zlasti br. Brvar kot Enrico, br. j Zadravpc kot njegov oče, br. Polišak ) kot župnik ter br. Dragar, Preskar in Furlan kot tovariši Mlinarjevega Ja- neza, so se povsem uveljavili. Priznanjc gre tudi vsem ostalim igralcem. Opa- zile so se nekatere pomanjkljivosti v mimiki in znanju vlog, kar pa ni zmanjšalo celotnega efekta, h katere- mu so pripomogle tudi kulise in kostu- mi. Posebna hvala gre br. Horjaku. ki je pri izdeiovanju kulis pokazal tudi svoj veliki slikarski talent. Po uspehu. ki ga je br. režiser Horjak dosegel s to igro, smemo pričakovati, da nas bo v najkrajšem času presenetil s kakšnim j večjim delom. Ob tej priliki bodi izre- ' čena zahvala vsem igralcem in tudi j gdč. nečakinji br. Benka, ki je oskrbe- la kostume. Grajati pa moramo posto- panje nekaterih bratov. ki se niso od- zvali vabilu br. režiserja. | 1 Samomor. Dne 30. novembra si je j v svoji koči v Padežu pri Laškem vzel življenje 40-letni Alojz Ojsteršek. Ustrelil se ie s samokresom v glavo. Smrt ie nastopila takoi. Oisteršek sc ie zadnia leta bavil z branjarijo ter je I ievec znan v Laskem in v t \~ smrt ga je pognaia izgu- j ba, ki ga je letos doletela pri kupčiji j z zeljem. j kai storijo vozniki. pa je arugo vpra- | šanje: Pomoč ie tu samo ena: Razši- i riti ceste, dokler se to ne izvrši, pa ; prepovedati po naših cestah vožnjo s | temi velikani. Za kmečke vozove je | predpisano, koliko morajo biti kolesa j siroka. Naj se še predpiše, koliko smejo j biti široki avtomobili! Pomagale te be- j sede ne bodo nič. bojimo se pa, da do prve težke nesreče ni daleč! li Imejte usmiljenje! Bliža se zopet čas Miklavža in božičnega drevesa. Drugi narodi. ki so revni, opravijo to j z Miklavžem ali pa z božičkom, mi bo- ' gataši praznujemo oba, na veliko vese- lje otrok in trgovcev. V 14 dneh se bo začelo zopet nesmiselno uničevanje J najlepših smrekc po naših gozdovih. | Po tri. štiri drevesa bo odsekal en člo- | vek, predno bo našel tako. ki mu bo I prijalo tudi posekano, druge bo pa za- i vrgel! TPD ima posajenih na stotisoče primernih dreves, ki raste jo v mnogih krajih pregosto. toda nihče ne bo šel i posekat smreke tja, ker ve, da bo od- J puščen iz službe, če ga kdo vidi. Vse to bo nioralo prenesti teh par kmetov, ki so zasadili kako smreko! Ce TPD. ke- mična in steklarna res ne morejo ustre- či svoiim deiavcem, se zgiasite pri kme- tu. ki vam bo dai smrekco, toda pose- kal jo bo tam. kjer ne bo prevelike škode. Ne sekajte pa sami, kajti praz- novati božične praznike s tako pridoblje- nim božičnim drevesom tudi ni preveč — krščansko! Iz občinstva Kino in uradniki. Obiskovalci kina v Celju so v veliki meri celjski uradniki, a še več bi jih bilo, če bi zmogli raz meroma visoko vstopnino, saj je v Ce- lju kino edino razvedrilo. Povsod dru- god imajo uradniki za gledališče hi kino znižano vstopnino , le v Celju tega ni, pač zato, ker uradniki nimajo (po- leg mariborske Nabavljalne zadruge) svoje organizacije, ki bi za to skrbela. Ce se cene znižajo, je obisk številnej ši (to opažamo sedaj zlasti na vlakih), tako da se tudi kinopodjetjem ne bo bati primanjkljaja, ako znižajo za urad- ništvo vstopnino, recimo tako, da bi vstopnina drugega prostora, kamor se uradniki sedaj najbolj zatekajo, veljala za prvi prostor; tudi za drugi prostor naj bi se vstopnina primerno znižala, da bi nekateri, ki bi tudi radi šli v kino, vsaj tistega zmogli. — Ob tej priliki naj še omenimo postopanje nekaterih celjskih trgovcev. Dočim da jejo nekatere solidne trgovine uradniku kar same 10 % popusta, pa druge pri enakem blagu in enaki ceni tako željo odklanjajo. Treba bo, da se bo urad- ništvo držalo tistih trgovin, ki pač upoštevajo tudi težki gmotni položaj uradništva. — m — Addio! Adijo, pa zdrava ostani — brihtna ideja, sem si mislil, ko sem zvedel za odredbo, da se v šolah ne bi smelo pozdravljati z »Zdravo!«, pac pa z vsemi drugimi častitljivimi stari- mi in iznajdenimi novimi besedami. Naj se zgodi njegova volja, ki si je to izmislil, in nakana mu bodi čaščena! Ljudje, ki vedno kaj vrtajo, pričakujejo sedaj, da se odpravi vsaj italijanski > addio«, če že »porke.....« ni mogcce pregnati. Oba skupaj namreč ne smetn žlahtiti našega naroda. Sport Atletik:Olimp. V nedeljo 5. t. m. ob 14.15 se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju podsavezna pr- venstvena tekma med celjskimi Atleciki in Olimpom. Ce bodo Atletiki v nedeljo zmagali, bodo definitivno zasedli drugo mesto na tabeli v celjski skupini. Tek- mo, ki bo gotovo zelo zanimiva in ži- vahna, bo sodil zagrebški sodnik. * V tekmovanju za prvenstvo LNP so bili preteklo nedeljo doseženi sledeči rezultati: v Ljubljani Svoboda:Reka 1:1 (1:0) in Slovan :Hermes 1:1 (1:1). v Kranju Kranj:Jadran 2:1 (0:0), m. Jesenicah Bratstvo:Mars 2:0 (0:0) m v Cakovcu CSK:Mura 6:0 (4:0). Prvak mariborske skupine je postal CSK, na drugem mestu je Zelezničar, na tretjem pa Maribor. V Celju je v nedeijo kom- pletno ligino moštvo SK Ljubljane pre- magalo enajstorico SK Celja v razmer- ju 3:1 (1:0). celjska Jugoslavija pa je vremagala mariborsko Slavijo z 2:1 .2:1); obe tekmi je ovirala izredno ! gosta megla. I Vinko Gaberski: 33 Menü sem, da bodi to za listek. In mislim, da sem dobro začel. Previd- nost mi je velela, da sem v naslovu krenil na arabsko stran, v svet številk. Kajti kako bi se neki drugače izmazal iz jezičnih in političnih težav, ki nas tako tare jo? Da sem zapisal »pred tri- deset in tremi leti«, bi planil po meni narod s slovenske hemisfere, ker se bojda pačim in silim tja prek Sotle, ako ne morda še kam globlje dol, ee- sar nas Bog obvaruj. da ne bo sra- mote in kvara. Je že tako, da slovan- ska misel in beseda danes ni pri srcu tistim, ki imajo v > pristni domacnosti' vir za svoje skromno politično življenje. In ko bi zapisal »tri in trideset« ... Kaj potem? Rekli bi, da je to lepo. prav in po domače. Seveda po doma če: kajpak. Morda zato, ker smo se ta- kega črnožoltega habsburško-lotrinške- ga izražanja lotili v dolgovečnem so- sedstvu z nemškim življem, kakor Celu. }.i tudi včasih »nemškovati mu- sijov Vsi orugi Slovani pa, še celo Poljaki. ki so jih Prusi vendar dovolj nagnjavili. prnvijo tridesettri, štiride- Stran I »N O \ A 1* U 1> A «. Swv. 49. ZVEZNA TISKARNA V CELJÜ - Strossmayerjeva 1 NajstarejŠe narodno podjet.ie te stroke v Ceiju priporoča oDčinam, uradom, pn- dobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in solidno vezavo kniig po zmemih cenan «ovo opremljena i modernim Irkovnim materiakom - - - Modenrtziraii strojni obrat setdva, petdesetsedem in take naprej. Joj, kako nedolžno veselje je zašu- ineio po dezeli Kranjski — in nekaj se ga je razlilo tudi k drugim »omeje- mmv Slovencem — ko je prišlo kakor dobrodejen obliž razodetje, da smemo zopet za droben koraČek nazaj v minu- lost! Začutili smo. da to zaleže vsaj za tisio nerodno cesto, ki bi jo radi lmeli Ljubljanci do Sušaka. In ko bi se sedaj še kako posrečilo, da bi po solan to štetje paglavcem s številkami tako ponazorili. da ne bi bilo res nika- kega dvoma več. da smo — Slovenes 33 <. to ni nič; saj zna pomeniti m- mtrideset ali pa tridesetintri. Gorjel Kdo se ne bi zrušil pod hudim dvo- mom ? Morda bi kazalo pisati: 3 4- 30. Tako bi bilo slepomišenja konec; sedaj ob tej rabi pa bi se mogel še vselej kje znajti kak izkoreninjenec, ki bi za- pisal 33, na tihem pa bi si mislil, da je to vendarle — tridesetintri. Novi način bi pa tudi odvagal drugi tir na železnici Zidani most—Zagreb. To bi bila praktična stran zadeve. Pred 34-30 leti. Kako smo takrat Slovenci živeli! Vsi, ki smo res bili Slovenci, smo bili dobro zakoreninjeni. Tako trdno in globoko smo bili pognali v svojo domačo zemljo, da so se kore- nine razrastle v široki slovanski svet. Saj ko bi lipine korenine ne silile z ozkega domačega dvorišča na sosedovo zemljo, bi drevo ne stalo trdno. V Ptuju nas je takrat bilo že malo slovenskih dijakov. Tri leta zapored je bil velik eksodus s tamošnje dežel- ne gimnazije. Deloma je bila splošna težnja odpraviti Slovence, deloma pa so sami radi uhajali, ko so čuli od biv- ših tovarišev, da je na drugih zavodih marsikaj drugače. Okoli nas je bilo seveda vse nemško: predmeti, profe- sorji in součenci, ki so jih tudi po Ti- rolskem, na Dunaju in po Bosni lovili za dijaški dom, da bi zavod napolnili. Pa ob vsem tem bi se še bilo izhajalo kako. Zagozda med onimi in nami so bili drugi, rojeni Slovenci kakor mi, a zapisani za Nemce. Sama slovenska imena so imeli. Spominjam se, da še v četrtem razredu niso točno znali nem- ških artiklov, tako da je katerega včasih zbodel kak nemški profesor. V soli smo govorili slovenski, kadar smo bili sami. To je bilo pri sloven- ščini, dve uri na teden. Ker nas je bilo malo, je nekoč imel peti, šesti in osmi razred skupaj pouk. V sedmem sploh ni bilo Slovenca. Navdušeni smo seve- da bili, da je kar piskalo iz nas. In ka- ko se nam je zamalo zdelo, kadar nas je prosesor opozoril s »pst!«, da smo prekoračili svoj delokrog. Spominjam se, da je letel name sum, da sem jaz napisal nekaj nepovoljnega o razmerah na zavodu v takratni omladinski me- sečnik »Omladino«. Otepal sem se in tajil sodelovanje, ker res nisem bil za- pisal niti besede o tem. Ampak ob mi- lost sem pa le bil. Videl sem, da se razmere tako ostrijo, da zletim slej ali prej — näpolje. Da bi to nekako zaslužil, sem napisal šolsko nalogo »Pomen Ptuja za okolico« v takem smislu, da sem na kakih šestih stra- neh v naglici obdelal nemškutarstvo in šnopsarstvo (tistikrat so izdajali tarn zloglasnega »Stajerca« in kuhali žganje za sloven, ljudstvo), to pa tako, da je dobri in sicer rahli profesor vse iztrgal, me opsoval ter mi odkril, da še znam biti — žurnalist, če me pravi čas ne obesijo. Jasno je, da smo potem šli... Oh, ko bi danes primerno kaj takega napisal, bi bilo takoj po meni... V knjižnici nismo imeli nobene slo- venske knjige. Ne vem, kako bi bilo, če nam ne bi bili dajali potuhe učite- lji okoliške slovenske sole. Tam je imelo učiteljsko društvo za ptujski okraj svojo knjižnico in mi smo, eden za več tovarišev, skrivaje hodili po knjige. Citali smo tako in toliko, da za petošolca slovenska književnost že skoraj ni imela neznanih imen in na- slovov. Pač pa je res, da v Ptuju ni bilo nobenega društva za nogomet. Skavtovstvo so nam dobro nadomestili ob sredah in sobotah boji Indijancev z belci na otoku v Dravi; pa še tam smo ob knjigah preiresali zemijepis. zgo- dovino, boianiko. mineralogijo in druge reči. Bili smo obeh narodnosti mešani. pa se tako zmesan indijanski rod ven- dar ni nikoh stepel. Pač pa so bila razna plemena pod svojimi poglavarji ravno tako malo dostopna za pametno sožitje, kakor so danes. Povsod smo iskali malenkosti. ki so nas ločile. V okoliško solo so hodili tudi pevci 1: vajam. In tam smo se ueili slovenske stenografije: nemška ,ie itak bila preo- met v soli. Bo li treoa omeniti, da smo imeli tudi arustvo1:' Tajno, seveda. V okolici je stanoval naš sošolec pri svojih so- rodnikih in tam smo se zbirali. Vsakc- krat je kdo deklamiral kako pesnitev, potem je prišla recitacija odlomka ka- kega igrokaza, za njo govor in nazad- nje debata o čemerkoli. Tudi hektogra- siran list »Bodočnost« smo izdajali; pa še sedanjosti prave ni imel. Da bi prišli do denarja za papir in tinto smo sklenili, da bi v lastni režiji delali ci- garete in jih med svojimi razpečavali. Ker sem bil jaz edini, ki nisem pušil, so mene poverili s to častno službo; saj se ni bilo bati, da bi jim tobak sam pokuril. Profitirali bi bili res pri vsakem zavoju kaj, a ker so bili vsi egoisti in se ni hotel nikdo dati pri- krajšati, sklepa nismo nikoli udejstvili. Ob takih sestankih smo v jeseni dobivali k dobremu zmesnemu kruhu tudi jabolčnika. Takrat je bilo sila sadja. Eden naših je bil sosedov sin. Pri njih so imeli toliko pijače, da ni bilo dovolj sodov. Zato so imeli jabolč- nik tudi v kolarnici v podloženi maniši kadi. Bila je z deskami pokrita. Na njej so prenočevale kokoši. Mi smo si izprosili tisto pijačo kot podporo za študije. In vsakokrat, ko smo bili zbra- ni, je imel kdo službo, da je hodil z zeleno glinasto bučo preko ceste v temi zajemat pijačo. Nekega dne je vrsta prišla na mene. Po debati sem šel za- jemat in sem možato postavil bučo z okusno pijačo na mizo. Ali groza! Ma- sa je lena, smo se učili v fiziki. Ko sem trknil s posodo ob mizo, se je utrnil od dulca tehten spomin na kuro. Kane kakor kane. Sedaj se je šele razvila debata! Dol- žili so me, da sem jaz kriv vsega, jaz pa sem trdil, da sem ravno jaz zadevo razčistil in razgalil. Kdo ve, kako dolgo smo že pili tisti ekstrakt in ko liko materiala še zna ležati na dnu kadi. Sem li jaz kriv, da je meni edi- nemu globoka temeljitost prirojena? Niso me poslušali; porazgubili so se. To je bilo pred 34-30 leti. Prepira o štetju vreden dogodek. Enostanovanjska vila z vrtom se odda takoj v najem v Celju, Jenkova ulica lla. „Tesla žarnlca" prva domača, svcti čisto, je trpežna, porabi malo toka in je poceni. Dobi se pri tvrdki Karl Loibner Telefon 120 Kralla Petra c. 17 - pri .Zvoncn4 FOTOQRflfSKE RflZGLEDNICE M(|jn Velika zaioga raznovrstnih lepin motivov in poKrajin ver I Ulll celjsklh razglednic; tudi božične ktrtt = PELIKAN - CELJE SAVINJSKA POSOJILNICfl U ŽALCU REGlSTROVANAZADRUGAZ NEOMEdENO ZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudi popoino varnost za vioqe na nraniine knjižice in v tekočem racunu ter jih ODrestuje najugodneje HMELJARJI) Nalagajte d e n a r pri Qomaceni zavoou! Racun PoStne nraniinice St. 10-09^ Brzojavi: »Posojilnic*1 Telefon 8t 2 BLAGAJNISKE U R E ob delavnlkih od 8. do 12. in od 14. do 18., ol neaeijan od 9. do 11. Po 4-mesečnem zastoju zaradi boiczni scm pričel iznova as rednim obratovanjem xer se cenj. strankam najtopieje priporočam. Cene sem znatno znižal. Priporocam se JAKOB KOVAČ, krOJaŠtVO, Celje, Raztagoua ulica 6 pisarniški, konceptni, strojepisni krep, barvan, svilen, ovojni, marmoriran itd., kakor tudi vse dru^e pisarniSke in §o!- ske potrebščine ku p ite v knjigarni in veletrgovini s papirjem Franc LesRovseK ' Celie, Glavnl trg 16 I --------------------------------------------- ! Cenj. občinstvu se priporoča tvrdka I Anton Lečnik \ zaioga up, zlata, srebrnine, I optika itd. Celie, Glavni trg lzkušen optik na razpoiago! Kupim po visokih cenah stara pisma in časopise iz let 1850—1868 ter dobro ohranjene znirke pisemskih znamk iz novejšega časa in letalske poštne znatnke. Samo nekaj dni. A\rna, Celje, hotel Union. V a j e n e c za modno in konfekcijsko trgovino se sprejme. »Soko«, A. Kopušar, Celje, Preser- AbsoKventka trgovake 4ole s trgovsko in pisarniško prakio išče na- meščenje. Pismene ponudbe na upravo lista pod *Dobra moč-. Males Zabukošek krojač Celje, Cankarjeva cesta se priporoča. Zelo poceni in izredno vellko izbiro za Miklavža nudi RU-GO, slaščičarna Nadrobno! Celje, Kralja Petra c. Na debelo! Veliko, svetlo, suho in zraCno skladišče pripravno tudi za vsako obrt, se takoj odda. Celje, Cesta na grad 1. Opremljeno sobo v centru mesta, po možnosti z vso oskrbo, išče mlajši gospod. Naslov v upravi lista. Kompletna, dobro ohranjena •palnica se proda. Vpraša naj se v vili »Savinji« na Bregu od 13. do 14. - —— Proda se na prostovoljni javni sodni dražbi po umrli hotelirki Leblč Frančiški pohi- štvo, obleka, perilo, porcelanasta in ste- klena posoda, jedilni pribor, sodi, vkuhano sadje itd. Dražba se vrSi v Celju, hotel »Bell vol*, v petek 17. decembra 1937 ob 9. uri. Kupnino je plačati takoj, kupljeni predmeti se morajo nemudoma odstraniti. Dr. Ivan Stojan 1. r. x javni notar I kot sodnl komisar Franjo Dolžan - Celje »¦"/¦¦.'¦"M kleparstvo, vodovodne instalacije_________________________________ CtrPlnVOdnP naOraVP Preizema na v zgorai navedene stroke jpadajoča dela in »u ciuvuuiiG iiuifi dig poprawj|8 - Cene zmerne - Pojtrežba točna In solid«* 0B* Oglasnlte i *^W RAFAEL SALMIC Lodii dom Urc - zlatnina - srebrnina - očali - optika Ustanovijeno I. 1899 Vsa popravila z garancijo — Kupujem zlato in srebro Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,5oo ooo'— Rupuje In pro- daja devize In valute Izdaja nverenje za izvoz blaga Sprejema h rani lie vtoge na knjizice in tekoči račun ter m&dl I za nje popoino var- nost in ngodno obres tovanje Podružnrci: Maribor, Šoštani Urejuje in za konzorcij »Nove Dob«« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan četina — Oba v Celju