Amerik Anski Slo venec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	
31. številka	JToliet. Illinois, 9. julija 1909	Letnik XVIII
IZGREDI V KANADI.
Vsled spopadov med unijci in policijo pred vhodi v rudnike mnogo oseb ranjenih.
ŠTRAJK PO PLEHARNAH RASTE
V državi Illinois so rudarji upapolni, da bo vkratkem več dela.
Glace Bay, Cape Breton, 7. jul. — Izgredi okoli rudnikov, napad na glavnega poslovodjo Duggana, poškodba več delavcev, dvanajst odgonov v zapor in odklonitev župana Douglas v Glace Bay, poklicati na pomoč vojaštva: vse to je značilo drugi dan štraj-ka članov zveze “United Mine Workers of America”, zaposlenih pri “Dominion Coal”-kompaniji.
Štrajk je postal nasilen v rudnikih št. 2 in št. 3 že zarana, bržko so prišli k delu prvi neunijci. Ogromna množica štrajkarjev, njihovih prijateljev, žensk in otrok se je zbrala pri rudniku št. 2, čakajoč neunijskih delavcev.
Skoro vsi so bili oboroženi s palicami, kamenjem in jajci, in ko se je prikazal prvi neunijec, so ga obkolili in izgred se je začel. Glavni poslovodja Duggan s krdelom policajev je množici velel, naj napravijo neunijcem pot za odhod. G. Duggan je bil udarjen in ranjen na glavi, in več žensk in otrok je bilo pomandranih in poškodovanih.
Po hudem boju je bil vhod v rudnik očiščen in družbi udani delavci so lahko šli v rudnik. Dvanajst oseb je bilo odvedenih v zapor. •
Pri rudniku št. 3 so nocoj štrajkarji gospodarji položaja. Množica s pomočjo žensk in otrok je napadala moške, ki so hoteli delati. Mnogo udarcev po glavah je padlo in štrajkarji so se vedli tako preteče, da so bili policaji prisiljeni potegniti revolverje v svojo obrambo.
Pri rudniku Caledonia se je zbralo 500 štrajkarjev pred glavnimi vrati in vsi, ki so prišli delat, so bili kamenjani in preganjani. Mnogo moških je bilo ranjenih, a nobeden nevarno.
Tekom dneva je 2,000 štrajkarjev obkolilo ječo in bati se je bilo, da jo poskusijo naskočiti in zaprte izgredni ke oprostiti. To se pa ni zgodilo.
Z rudarji se pogajajo.
Philadelphia, Pa., 7. jul. — Opera torski odbor se je danes tukaj posve toval z več rudarskimi zastopniki v svrho, da dosežejo privoljenje zveze “United Mine Workers of America” za znižanje v plačilni lestvici, veljavni po osrednjem pennsylvanskem okolišu mehkega premoga. Isti odbor se je nedavno obrnil s prošnjo na predsednika Lewisa v Indianapolisu in na glavni odbor zveze “United Mine Workers of America” za uravnavo pla čilne lestvice v distriktu št. 2.
Štrajk v plehamah narašča.
Elwood, Ind., 7. jul. — Štrajk unij-skih delavcev po plehamah se je resno poostril danes, ko se je doznalo, da namerava okoli 700 delavcev, zaposlenih v enem glavnih oddelkov tovarne, pripadajoče “American Sheet and Tinplate”-kompaniji, zaštrajkati .opolnoči
15.	julija zaradi “odprte delavnice”.
Rudarji v 111. upapolni.
Springfield, UL, 7. jul. — Uradniki zatrjujejo, da so unijski rudarji upapolni glede stanovitnega napredka in pomnoženega dela po rudnikih, tako da polagoma dobe spet delo in zaslužek vsi unijski rudarji v državi Illinois. Izmed 70,000 rudarjev v državi je sedaj dejansko zaposlenih samo 30,-000, in ti delajo samo polovico časa. Samo po-rudnikih, ki pripadajo železnicam, vštevši one v Girardu in v južnem delu države, je zaposlenih redno število rudarjev.
Uradniki državne rudarske organizacije mislijo, da bo vsled splošno zboljšanih obrtnih razmer dobilo delo najmanj 50 odstotkov brezposelnih rudarjev, in sicer z dnem 1. avgusta.
Razni uradniki v državi so pomnožili število ¡zaposlenih delavcev v zadnjih tednih. Kjer se je delalo samo po dva dni na teden junija meseca, se dela zdaj po tri dni v mnogih slučajih.
9 rudarjev usmrčenih.
Trinidad, Colo., 6. jul. — Devet moških je bilo danes usmrčenih vsled pli-nove eksplozije v rudniku “Cedar Hill Coal and Coke”-kompanije pri Toller-villu, tu blizu. Vsi usmrčenci razun enega so bili inostranci.
Delavci so se spuščali v rov po vzpenjači začasa eksplozije, katera je rov deloma zrušila in delavci, ki niso bili na mestu usmrčeni, so se počasi zadušili vsled plina. Vsa trupla so bila najdena in spravljena na površje. Velika zmešnjava je sledila eksploziji. Mnoge ženske so bile le s težavo zadržane, da niso šle v rudnik iskat svojih soprogov.
Lov na Leona Linga.
New York, 6. jul. — V nadi, da zasačijo Leona Linga, namišljenega morilca Elze Sigel, je policija kabelogra-firala na razna mesta ob brežini Sredozemskega morja in Sueškega kanala ter Indijskega oceana, da naj se preišče nemški parn'k “Helene Rickmers” ako se ustavi v kaki tamošnji luki. Policija trdi, da ima v rokah poročila, iz katerih- se da skoro zagotovo sklepati, da se je Ling v času od 10. do 12. junija vkrcal v Philadelphiji. Nadaljnja poročila pravijo, da je šel Ling na krov ladje, ki je odplula proti orijen-tu. Detektivi so dognali, da je. parnik “Helene Rickmers”, namenjen v Itosaki, Japonija, odplul dne 12. junija iz Philadelphije, in da je kapitan Oetting od onega parnika pred svojim odhodom najel več Kitajcev. Med temi Kitajci, ki so bili prav malo pred odhodom vzeti v službo, se je nahajal tudi dobrooblečen mož, ki je dobro govoril po angleško in trdil, da je izvrsten kuhar. Leon Ling je bil do-broopravljen, govori gladko angleški in je izboren kuhar. “Helene Rickmers” je bila jedina ladja, ki je v do-tičnem času odplula iz Philadelphije na jutrovo. Parnik se mora sedaj bližati Sueškemu kanalu ali pa ga je morda že preplul. Zadnjikrat se je sporočilo o parniku iz Tariff e, španske luke, dne 26. junija.
Zazidan v gorečem rovu.
Bessemer, Mich., 3. jul. — V železnem rudniku Newport je v rovih A in D pod 16. zarezom nastal ogenj. Enemu delavcu je ogenj zastavil pot m je bržkone mrtev. Kapitana Hilla, ki oskrbuje rudnik, je ogenj omamil in zdravniki so ga šele čez dve uri spravili k zavesti. Vhod v rudnik je sedtj zazidan, ker je edinole tako mogoče ogenj udušiti. Štiristo delavcev je prisiljenih praznovati.
Čudna
nesreča.
Salt Lake City, Utah, 3. jul. — Vsled eksplozije 750 sodčkov smodnika v rud niku pri Toplitzu, Wash., so bili trije rudarji usmrčeni in šesteri hudo ranjeni. Smodnik, ki je bil določen za neko razstrelbo, se je imel prižgati s pomočjo električne baterije in žice so že bile položene, a še ne zvezane. Potem je pa prigrmela nevihta, strela je udarila v zemljo blizu žic in raztopila konce, tako da je bila napravljena zveza, nakar je sledila eksplozija.
Lončarji.
Atlantic City, N. J., 6. jul. — Tu imajo lončarji svojo konvencijo, pri kateri se gre predvsem za rešitev plačilnega vprašanja, ker sedanja pogodba, ki je bila za obe stranki zadovoljiva, poteče dne 1. oktobra. Posvetovanja niso jdvna. Desettisoč lončarjev zanima zaključek zborovanja.
Zrakoplovec ponesrečiL
Portland, Me., 5. jul. — Ko se je zrakoplovec James Corcoran, 28 let star in doma iz Lowella, Mass., hotel spustiti s svojo padalnico na tla iz višine več sto črevljev, je stroj odpovedal in zrakoplovec strmoglavil je ob zemljo. Bil je na mestu mrtev. Do 5000 oseb je gledalo ta strašni prizor.
PO POVODNJIH,
V treh državah na osrednjem zapadu so reke silno narasle in stopile čez bregove.
VLAK SE UDRL SKOZI MOST.
Na vožnji iz Kansas City v Denver, a potniki skoro vsi rešeni.
100,000	ptičev usmrčenih.
New Orleans, La., 6. jul. — Da je bilo nad 100,000 ptičev onih vrst, ki vale po otokih Mehikanskega zaliva, usmrčenih po močnem valovju vsled hudega vetra zadnji teden, je sporočil v New Orleans predsednik državne komisije za divjačino, ki si je ogledal dotične otoke.
Sumljiv slučaj.
Pittsburg, Pa., 4. jul. — V tukajšnji okolici so našli na železniški progi mrtvo truplo mladega dekleta v poročni obleki. Truplo je bilo privezano na tračnice. Morilci so truplo gotovo nesli na progo zato, da bi je vlak popolnoma razmesaril in bi ne bilo mogoče dognati, čegavo je bilo. To pa se jim ni sponeslo, kajti truplo so spoznali za 181etno Italijanko Suppino. Deklica je par dni preje razodela neki prijateljici, da se je tajno zaročila, in da jo namerava njen ženin odpeljati. Policija sumi, da je dotični možki izvršil umor.
• Starec in slepec trčila skupaj.
Bellefontaine, O., 6. jul. — James Tucker, 100 let star, je bil danes usmrčen v ubožnici okraja Champaign, ko se je neki slepec zaletel obenj in ga je podrl. Njegova vdova je stara tudi skoro 100 let. Parček je bil poročen pred petinsedemdesetimi leti. Nedavno sta zapustila ubožnico in šla v svojo staro domačijo v Spring Hillu, O., a kmalu sta se vrnila.
Chillicothe, Mo., 7. jul. — Grand River je tekom dneva narastel za šest čevljev in poplavil nižave. Škoda je mnogo večja nego ob povodnji junija meseca. Šest železniških delavcev se pogreša. Tudi neki Wm. ChHstian je utonil.
St. Joseph, Mo., 7. jul. — Policijski načelnik McNamara je bil poklican na pomoč v Pattonsburg, Mo. Poroča se, da sega voda do prvega nadstropja in da je več oseb utonilo, dočim je 25 do 30 drugih v skrajni nevarnosti. Nujna pomoč je potrebna.
Kansas City, 7. jul. — V Pattons-burgu je davi ogenj uničil neko skladišče lesa in dve hiši. Tekom dopo-dneva je dospelo na pomoč več bro-dov, na katerih so se ljudje prepeljali z nevarnih mest na višeležeče prostore.
Topeka, Kas., 7. jul. — Topeka je imela prvo poletno povodenj, ker je ponoči reka Kaw narasla za šest čevljev. Do davi je tu neprestano deževalo, in deževma zadnjih štiriindvajsetih ur je merila 5 palcev, česar doslej tu še ni bilo. Tudi zapadno od Topeke je deževalo in reke naraščajo in napravljajo veliko škodo. Žeelzniški promet je oviran. Shunganunga Creek v Topeki je stopil čez svoje bregove in poplavil mnoge hiše v nižavi.
Des Moines, la., 7. jul. — Radi iz-podpranja železniškega nasipa je Great Western ustavila svoj promet med mestoma Des Moines in Kansas City. Železnica Rock Island poroča izpod-pranja pri Underwoodu, in Northwestern pri Boonu. Doslej je še v celi državi železniški promet oviran.
St. Joseph, Mo., 7. jul. — Posebna brzojavka iz Chillicotha poroča, da se je most Wabash železnice čez Grand River podrl, vsled česar je baje pet moških bilo usmrčenih.
Kansas City, 7. jul. — Vlak št. 5 železnice Atchison, Topeka & Santa Fe, ki je imel zamudo, se je pri Pomoni, Kas., 68 milj jugozapadno od tu, udrl skozi most. Trije vagoni so baje padli v reko. Začasa, ko se je nesreča pripetila, so bili tiri že pod vodo. Vlak je bil baje nabito poln potnikov. Ženske in otroke so najprej spravili v varnost na plutvah. Pozneje se poroča, da so bili trije vagoni, ki so padli v osemnajst čevljev globoko reko, na srečo prazni. Dve ženski sta bili ob tej nezgodi ranjeni, a neko dete je utonilo.
Povodenj na zapadu.
Chillicothe, Mo., 6. jul. — Poročila o povodnjih v dolini Grand Riverja in po sosednih okrajih so vznemirljiva. Promet na Rock Island-železnici je zelo oviran, in razni kraji so utrpeli znatno škodo, tako posebno Trenton, kjer znaša škoda baje nad $100,000.
St. Joseph, Mo., 6. jul. — Tudi tukaj je povodenj po dolgotrajnem dežju napravila veliko škodo. V okraju Nodoway jo cenijo na $200,000, in vsa pšenična letina je uničena. V White Creeku pri Marysvillu sta utonila dva moška. _____________________
Ni še gotov.
Washington, 6. jul. — A. M. Herring iz New Yorka, ki je po pogodbi vezan, oskrbeti vladi do dne 1. julija letalen stroj, je prosil za nadaljnji rok do 15. avgusta. Poveljnik signalnega voja, v čegar rokah je ta zadeva, bo izdal svojo odloko v nekaj dneh.
Senat in predloga o tarifi.
Washington, D. C., 8. jul. — Senat se je odgodil ob 7. uri snoči, ko se je doseglo sporazumljenje, da se bo vršilo sklepčno glasovanje o tarifni predlogi v četrtek popoludne ob 4. uri.
Predloga bo bržkone sprejeta v svoji sedanji obliki, nakar se izroči poslanski zbornici, ki bo imela sejo menda v petek.
Največja pozornost se je obračala dohodarini, s katero je v zvezi obda-čenj. korporacij.
Senator Aldrich je igral glavno vlogo pri razpravah o tarifni predlogi, ki so bile večkrat zelo burne.
Newyorski bogataši.
New York, 6. jul. — Po davčnih listih, predloženih danes zboru mestnih svetovalcev, imata Andrew Carnegie in Mrs. Russell Sage po $5,000,000 vredne osebne lastnine v New York City. John D. Rockefellerjev osebni lastninski asesment je $2,500,000 in oni sedmerih članov Vanderbiltove rodbine skupaj nad $1,300,000. J. Pier-pont Morgan je spodaj z $400,000, c^o-čim sta pokojni H, H. Rogers in William Rockefeller obdačena vsak z $300,000.
Narastek za leto v splošnem obda-čenju zemljiške in osebne lastnine je okoli $100,000,000. To je $400,000,000 manj nego povprečni narastek za več prošlih let. Skupna obdačena vrednost je letos $7,250,000,559, od katere je $6,807,179,704 samo v zemljiščih.
Svoboda vesti.
Norwich, Conn., 5. jul. — V Nor-wichu, ki zdaj obhaja svoj 250. rojstni dan, je predsednik Taft igral danes prvo vlogo. Po velekrasni paradi je imel g. Taft nagovor, o svobodi vesti. Slikal je, kako so bili prvi naseljenci, čeprav so sami prišli v to deželo, da so lahko svobodno izvrševali svojo vero, vendar sami zelo nestrpni, kako pa je ta nestrpnost tekom stoletij izginevala in ima danes vsakdo pravico, zveličati se na svoj način. Nagovor je imel čisto zgodovinski značaj. Tudi v sprevodu so bile videti razne zgodovinske skupine. pose.bno take iz indijanskih bojev. Predsednik je obiskal tudi grob indijanskega glavarja Unkasa. Zvečer se je odpeljal v Albany, N. Y., odkoder se poda k Lake Champlainski slavnosti.
Ogromen kanal.
St. Paul, Minn., 6. jul: — Po nekem sklepu postavodajstva je guverner G. Johnson imenoval komisijo peterih mož, ki ima preiskati izvedljivost načrta za gradnjo ogromnega kanala od Gorenjega jezera pri Duluthu do reke Mississippi pri St. Paulu in Minnea-polisu.
Modjeska po smrti.
Los Angeles, Cal., 6. jul. — Kakor poroča grof Boženta, soprog pokojne poljske igralke Modjeske, ki donaša njeno truplo na Poljsko, nameravajo odlični poljski domoljubi, prirediti pokojnici najsijajnejši pogreb in njene zemeljske ostanke shraniti v kakem javnem poslopju.
Brzojavila novico v Nairobi.
Winsted, Conn., 6. jul. — Dorothine Laser Hoar, 29, žena Jakoba Hoar, 40, iz Torringtona, je včeraj povila sina, svojega desetega. Poročena sta bila pred enajstmi leti, in vseh deset sinov živi v čvrstem zdravju. Pač vesela novica za Roosevelta.
Župan Busse.
Chicago, 111., 7. jul. — Župan Busse je sedaj toliko napredoval na poti o-krevanja, da je samo vprašanje časa, kdaj pojde na svojo farmo pri Fox Lake za daljši počitek. Čez dva tedna bo že gotovo na deželi. Sedaj že kadi in dela, tako se je okrepil od operacije na slepem črevesu (appendicitis).
Mlad šerif.
Sterling, 111., 6. jul. — Arthur E. Hamilton je danes prevzel urad šerifa za Whiteside county. Star je šele 23 let in baje najmlajši šerif, ki je kdaj uradoval v državi Illinois.
Poljski Sokol se cepi.
Cleveland, O., 6. jul. — Med polj skimi telovadci, ki imajo tu svoje zborovanje, je nastal razpor, in sedaj se vršita dve ločeni konvenciji. Vzrok je bil,- ker se je predsedniku Zalewskemu očitalo, da je navdihnil gotove, telovadcem sovražne članke. Zalewski je nato z 28 pristaši zapustil zborovalni-co in otvoril posebno konvencijo.
Vihar v Colo.
Denver, Colo., 5. jul. — Vihar z dež jem, bliskom in gromom je napravil škode za $300,000. Obenem je bil železniški promet onemogočen, in vse-polno izletnikov, med njimi tudi dele-gatje k učiteljski konvenciji in k zbo rovanju Elkov v Los Angeles, je obtičalo v gorovju.
Največja zastava na svetu.
Pittsburg, Pa., 5. jul. — Največja zastava na svetu, razpeta tukaj danes opofudne, je odtrgala na tisoče funtov ostrešja s tukajšnjega sodišča. Mnogo oseb je komaj uteklo poškodbam. Ves prostor okoli sodišča je o-grajen z vrvjo in policija ga bo stražila, dokler mestni vslužbenci ne odstranijo velike zastave, za kar bodo potrebovali skoro cel dan.
ČETRTI ZAHTEVAL LETOS MANJ ŽRTEV.
Po skupnem prizadevanju policije in časopisja bilo mnogo manj nevarnega streljanja.
61 MRTVIH IN 3,246 RANJENIH.
V mestih Washington, D. C., in Cleveland, O., niti jednega ponesrečenca.
Chicago, IH., 7. jul. — Mrtvih 61 in ranjenih 3,246: to je doslej znano število žrtev letošnjega Četrtega. Lani je bilo do iste ure istega dne 72 mrtvih in 2,736 ranjenih.
Washington, D. C., in Cleveland, O., sta mesti, kjer ni bil letos prav nihče ponesrečen ali ranjen pri obhajanju Četrtega. Tudi mesto Milwaukee se je dobro držalo, ker nima nobene mrtve žrtve, dasi dokaj ranjencev.
Škoda po ognju leta 1909. je bila največja v zgodovini, predvsem zaradi požarov, ki so uničili prav mnogo posameznih poslopij v mestu Spokane, Wash., in v mestu Rumford Falls, Me. Skupna doslej znana škoda po požarih je bila letos $1,149,235, a lani $535,435.
Izmed mest sta imeli New York in Philadelphia največ smrtnih slučajev vsako baje po 5. Sledeča primerjalna razpredelnica kaže letošnje in lanske nesreče v nekaterih glavnih mestih, označujoč mrtve s črko M, ranjence s črko R:
	-1909—		—1908—	
	M	R	M	R
Boston, Mass		2	106	4	101
Chicago 		1	47	13	117
Cleveland, O		0	0	10	62
Detroit, Mich		2	77	0	36
Kansas City, Mo...	1	18	1	30
Los Angeles, Cal...	. 1	15	0	33
Milwaukee, Wis. ..	. 0	99	5	72
Minneapolis, Minn.	. 0	7	0	17
New York 		. 5	349	7	231
Philadelphia, Pa. ..	. 5	400	3	327
Pittsburg, Pa		. 2	113	1	45
Providence, R. I...	. 0	16	1	39
St. Louis, Mo		. 3	215	1	154
Washington, D. C..	. 0	., . 0	0	41
Nadškof Farley v Rimu.
New York, 4. jul. — Ko je bil nadškof John M. Farley iz Ne>v Yorka te dni, predno je zapustil Rim, pri sv. Očetu v avdijenci za slovo, mu je Pij
X.	daroval dragocen prstan, ga zagotavljal svojega posebnega čislanja in mu podelil blagoslov za katoličane a-meriške. Obenem s poročilom o tem dogodku je prišla, poluradna vest is Rima, da bo premil, g. nadškof bržkone vkratkem imenovan za kardinala. Nadškof Farley je bil rojen leta 1842. na Irskem in posvečen v duhovnika leta 1870. Rim je obiskal, da je izročil ostanek $35,000, koja svota je bila nabrana v New Yorku za nesrečne prebivalce, prizadete po potresu na Siciliji,
Spet potres v Messini.
Messina, Sicilija, 2. jul. — Prebivalstvo se spet vrača iz okolice v mesto, a je še prestrašeno po včerajšnjem potresu. Stresi se še nadaljujejo, a niso več tako močni.
Messina, 1. jul. — Tukaj in v Reg-giu je bil spet močan potres ob 7. uri 20 minut. Prebivalstva se je polotil strah in trepet. Zidovi od hiš, ki jih potres decembra meseca ni popolnoma razdejal, so se rušili, in meščani so bežali iz obeh mest. Ranjenih je bilo deset oseb. Ob prvem stresu je stala neka žena na svojem hišnem pragu. Skočila je v hišo, pograbila svoje dete in hotela spet na cesto. A preden je dospela do izhoda, je sledil drugi potres, streha se je zrušila, in mati in dete sta bila zasuta. Otroka so izkopali živega, a matere ne, čeprav so bili njeni klici na pomoč slišni še 10 minut po drugem stresu.
Chicago, 111., 6. jul. — Skupna prizadevanja policije in časopisja chicaške-ga, napraviti iz vsako leto ponavljajočega se hrupnega dne z oglušnim pik-pokanjem resničen praznik, so letos prvikrat obrodila lepih sadov. Kajti ne da bi pretiravali lahko trdimo, da je bil letos slavni Četrti v Chicagi naj-mirnejši v celi zgodovini tega mesta in da se ni zgodilo niti polovico toliko nesreč kakor druga leta. Policija je bila strogo prepovedala za to priliko vsa večja in nevarna strelila, posebno velike “firecrackerje” in revolverje. In posledica je bila prevesela za vse, ki so tega veselega dne odnesli zdravo kožo.
Rooseveltova lovska sreča.
Nawasha, Brit. Vzhodna Afrika, 7. jul. — Rooseveltova ekspedicija je srečna na svojih lovskih izletih, in vsi njeni člani se dobro počutijo. Roosevelt je ustrelil leva s prekrasno grivo, potem eno levinjo in štiri nosoroge. Leva je zadel v sredo prs, ko je skočil proti lovcu. Kermit, sin Rooseveltov, je ustrelil veliko antilopo, eno levinjo in dva nosorožca. Ustrelila sta poleg-tega mnogo druge divjačine.
Buelow doslužil.
Berolin, 4. jul.—Knez Buelow, nemškega cesarstva kancelar, se bode pri tretjem čitanju davčne predloge poslovil od državnega zbora s kratko izjavo. V palači državnega kancelarja so že začeli spravljati pohištvo v zaboje, tako da je knezov sklep, zapustiti svoj visoki urad, videti nepreklicen. Vsled-tega se po časopisju že predstavljajo mogoči nasledniki.
Spominska slavnost.
Plattsburg, N. Y., 4. jul. — Na obeh straneh Champlainskega jezera, v državah Vermont in New York, so se začele slavnosti v spomin na odkritje slavnega jezera pred tristo leti. V Cliff Havenu, kjer se nahaja katoliška poletna šola, je bila včeraj slovesna velika sv. maša pod milim nebom, med katero je imel kardinal Gibbons govor. Glavna slavnost se bo vršila v sredo.
Nočni jezdeci.
Jackson, Tenn., 3. jùl. — Razsodbo, izrečeno nad osmimi nočnimi jezdeci, v zvezi z umorom kapitana Quentin Rankina pri Walnut Logu ob Reelfoot Laku, je državno višje sodišče ovrglo in odredilo novo obravnavo. Šest izmed obsojencev je imelo priti na ve-šala.
Četveren
umov.
Aberdeen, S. D., 3. jul. — Blizu Ru-dolpha stanujoči farmar J. W. Christie, njegova soproga, njegova 18 letna hči Hilda in en hlapec so bili tekom dneva ! umorjeni po neznanem potepuhu. Brž-! kone je bil zločin izvršen iz pohlepa , po veliki svoti denarja, ki ga je baje | imel farmar v svoji hiši. Četverni u-mor je bil odkrit, ko je John T. Roy-nane, oče umorjenega hlapca, hotel obiskati svojega sina.
Železnica skozi Ture.
Gastein, Solnograško, 5. jul. — Cesar Franc Jožef je otvoril vpričo mnogih članov habsburške rodovine, ministrov, poslancev in brezštevilne množice novo Tursko železnico med Ga-steinom in Spittalom. Stroški samo 31 milj dolge črte, ki drži skozi predor pod Turami, so zhašali $62,500,000, a čas gradnje pet let. Promet med o-srednjo Evropo in deželami ob Jadranskem morju bo s to železnico zelo olajšan.
Roosevelt obišče Dunaj.
Dunaj, 3. jul. — Naznanja se, da bivši predsednik Roosevelt obišče Dunaj med mednarodno poljedelsko in lovsko razstavo.
Trst, 3. jul. — Nova bojna ladja "Radetzky” za avstro-ogrsko mornarico je bila tu spuščena v morje in krstila jo je kneginja Hohenberg, soproga prestolonaslednika nadvojvojde Franc Ferdinanda.
Zeppelin I.
Metz, Nemčija, 4. jul. — Zrakoplov Zeppelin I. je včeraj zjutraj srečno dospel semkaj. V ponedeljek je odrinil iz Friedrichshafena, pa vihar mu je poškodoval stroje in moral je več dni ležati na nekem polju.
Kralj Peter padel s konja.
Dunaj, 7. jul. — Brzojavka iz Bel-grada pravi, da se je kralj Peter v torek pri izpreježi v parku onesvestil in da je padel s konja. Ranil se pri tem ni prehudo. Onesvestil se je baje, ker je preveč kadil.
Knez krivoprisežnik.
m. jutam*
Berolin, 7. jul. — Knez Philipp zu Eulenburg je imel napad srčne hibe, ko so'ga zdravniki preiskovali, ali njegovo telesno stanje pripušča, da bi se moglo začeti z njegovo pravdo zaradi krive prisege izza časa, ko je grof Moltke tožil časnikarja Hardena, kateri je bil odkril največji škandal v nemški prestolnici za vlade Viljema II. Ker je torej knez Eulenburg spet “bolan”, se obravnava ne more vršiti.
Angleži v Indiji.
London, 4. jul. — “Daily Telegraph" piše, da je zakonodajski svet v Kalkuti soglasno sklenil krajše sodno postopanje proti anarhistiškim napadom; napadalce bode sodil senat treh sodnikov najvišjega sodnega dvora. Boj proti upornikom je težaven; v šolah ga uče in v revolucionarnih društvih je do 15 tisoč mladih ljudi. Največ takih društev, ki se imenujejo “Samatis” ali organizacije prostovoljcev, je v vzhodni Bengaliji. Te organizacije širijo umore in požige. Podkralj earl of Minto je priznal, da uporniki nameravajo iztrebiti britsko vlado iz Indije. Zadovoljen je, ako se proti revoluciji vporabijo uspešnejša sredstva nego doslej.
— Slovenski delavci vstopajte k unijam in člani delavskih unij čitajte list “A. S.”, katerega izdeljujejo slovenski unijski tiskarji. Unija je moč!
Joliet, 111., 7. jul. — Dež je letos motil slavnostno obhajanje Četrtega, in marsikateri lepi načrti so splavali po vodi. Ker je največji narodni praznik letos padel na nedeljo, se je splošno pbhajal v ponedeljek, pa ta dan je skoro neprestano deževalo, tako da so bili vsi pikniki in drugi večji sestanki pod milim nebom onemogočeni. Slabo vreme so občutile posebno tudi poulične in navadne železnice, ki so se pripravile £a prevažanje tisočerih izletnikov ip brezštevilnega občinstva, pa jim je neusmiljeni 4e? prekrižal vse mastne proračune, In prelepi parki po jo-lietski okolici so razvili ves svoj zeleni nakit in duhtečj cvet, da dočakajo veselega dne m navdušenih množic, ampak — ta nesrečni dež! Pač je bil Dellwoodski park v ponedeljek zvečer poln ljudi, a ti ljudje so se razočarani vračali domov, ne da bi videli bajne čudeže umetalnega ognja. Najbolj so še zadeli tisti, ki so ostali lepo doma in gledali, kako so z domačih dvorišč in uličnih oglov frčale proti nebu neštete rakete v rdečem in zelenem svitu bengaličnih luči. In vmes je seveda neprestano odmevalo pik in pok in čof in tresk, dasi ne tako oglušno kakor druga leta. Da, pokanja je bilo dovolj tudi letos, kajti na pokanje se mladina razume th si ga ne pusti prepovedati, čeprav postane tupatam preostrega pokanja žrtev streljač sam ali kdo drugi. Kačih dvanajst Oseb je bilo ranjenih v Jolietu, med njimi najusodneje neki kupčijski potovalec, imenoma Allison iz Texas City, Mo., Tri je v ponedeljek zvečer okoli 9. ure mirno sedel pred hotelom Munroe, ko je nenadno priletela krogla in ga nevarno zadela v glavo, da so morali nesrečnika prepeljati v bolnišnico.
Tudi dva naša rojaka sta postala žrtvi Četrtega, in sicer: Peter Jurši-liič, N. Scott st., je bil resno opečen na desnem očesu; in 10 let stari Matt Prše, N. Broadway, ki se je sam obstrelil v roko in precej nevarno ranil.
—	Umrla je v nedeljo rojakinja Ana Duša in bila pokopana v torek na slovenskem pokopališču. Pokojnica je bila doma iz Šmarja. Pred dvema letoma je prišla v Ameriko ter je kmalu potem zbolela in bila bolna ves čas, dokler je ni Bog rešil trpljenja. Tukaj zapušča štiri sine in dve hčeri. N. p. v m.!
—	Umrl je rojak Frank Čelesnik, star 37 let, neoženjen. Bolehal je že veliko let. Pogreb se je vršil danes (v sredo) popoludne. Pokojnik ni bil v nobenem podpornem društvu. Tukaj zapušča enega brata. N. p. v m.!
—	Junija meseca je bilo v Jolietu samo 37 smrtnih slučajev. Porok je bilo istega meseca tudi nekaj manj nego lani, namreč 77 (profi 91).
<JI'— G. Josip Sitar, član znane tvrdKe Ogulin & Sitar ter nadzornik K* S. K. J., je v nedeljo odpotoval v Pueblo, Colo., k svoji nevesti gdčni. Frances Predovič, ki se te dni tamkaj poročita, nakar se podasta na kratko ženitno potovanje in potem v Joliet, kjer si je gospod ženin postavil krasno hišo na N. Hickory st. Novoporočencema že vnaprej naše najiskrenejše čestitke!
—	Pasji davek je na vrsti. Kdor ima kužeta in ga hoče rešiti nasilne smrti, naj gre in mu kupi pasjo znamko, da bo vsaj z mirno vestjo čakal pasjih dni.
—Javna knjižnica se od dne 1. julija do dne 1. oktobra zapira ob 6 zvečer.
—	Grof Zeppelin in brata Wright ne pridejo v Joliet, ampak zrakoplovno zabavo bomo vendar imeli tudi mi. Zato poskrbi V. G. Gustafson, ki stanuje pod h. št. 627 na Cass st. in se je neumorno trudil baje že več let, da izpopolni svoj letalni stroj, in že je pri ci lju. Vzorec svojega zrakoplova je po slal v neko tovarno, in še to poletje bo letalni stroj izdelan in naš Šved polet nad oblake in Joliet zasluje križem sveta kot rojstno mesto največje iznajdbe na polju zrakoplovstva. Hura!
—	Na poti iz Clevelanda, O., v staro Mehiko je doplula semkaj predzadnji ponedeljek jahta “West Wind”, 35 čevljev dolga in z vsem potrebnim opremljena za sedem izletnikov, ki so podjeli to zanimivo vožnjo dne 10. junija in dospejo na svoj cilj baje že 10. julija
—	“The Western Union and Postal Telegraph Co.” v Chicagi pošlje dne 12. t. m. nekaj svojih veščakov v Joliet, da prouče vprašanje, kako bi se dale njene tukajšnje brzojavne žice v osrednjem mestu namestiti pod zemljo
—	Veliko pekarnico, ki bo stala baje do $30,000, namerava zgraditi v severnem delu mesta neka novoustanovljena združba, obstoječa povečini iz tu kajšnjih grocerjev. Nova pekarnica bo izdelovala kruh in raznovrstne paštete.
—	Nove kare, ki jih je te dni uvedla Joliet & Southern Traction Co. na svoji progi Joliet-Aurora, stanejo vsaka $8,000 ter so. krasno in najudobneje izdelane iz mahagonovine, z oddelki za kadilce in prtljago. Te kare so pov sem podobne Pullmanovim vagonom
—	Okoli 45,000 prebivalcev šteje Jo-
bo treba, se bodo že oglasili in se bodo vselej podpisali — s pravim imenom.
Rojaku Ivanu Steržina pa ne odgovarjam, ker ni član naših katoliških društev in tudi ne član slovenske cerkve v Chicagi.
Anton Sojar, župnik.
Chicago, 3. julija. — Dovolite nam, gospod urednik, da priobčimo v Arne-rikanskem Slovencu, kako mi Slovenci Začenši z nedeljo je tri dni zapo-! v Chicagi napredujemo v gospodarskem redoma deževalo, in tudi izredno mraz oziru. Kar se tiče rokodelstva, mora je bilo, da je marsikdo kar šklepetal z mo reči, da mi nismo občutili posebne zobmi. Bati se je že bilo za oleandre in krize. Chicago raste dan za dnem, in drugo nežno cvetje — ampak davi se izurjeni delavci in rokodelci, posebno je spet prismehljalo solnce, in konec pri stavbah, dobijo delo vsaki čas. Se-
so ga pravkar dovršili uradniki šolskega oblastva.
je poletne zime.	veda človek si mora znati sam poma-
T .	_	.	„	, gati. Tudi slovenska naselbina v Chi
- IzTle! d™sTtva r rntra m t l ca^ leP° napreduje. Razkropljeni slo st 66. J. S. K. J. v So. Chicago zadnjo J venski syet po Chicagi se vedno bolj
nedeljo se n. posreči presijajno zaradi ¡n bolj združuje ok slovenske cer.
slabega vremena m premlacne ljubezni ^ kj .	yersko središče -n
odstrani pričakovanih gostov.
kve. Župnija sv. Neže je največja v celi škofiji in šteje nad 1000 družin. Zadnjih 12 let so obvršavali božjo službo v basementu. Nova cerkev bo zidana v baroknem slogu iz bedforskega kamna; dolga bo 204 čevlje, 84 čevljev široka, zvonik bo 208 čevljev visok. Načrte za stavbo sta izdelala arhitekta Ries & Schaefer. Cerkev bo stala $150,000 in pričakujejo, da bo gotova jeseni 1. 1910.
Blagoslovljenje voglnega kamna se bo vršilo letos meseca septembra. Ob istej priliki bo praznoval č. g. J. M. Solnce svoj srebrni jubilej ali petindvajsetletnico svojega mašništva. Za obe slavnosti se delajo že zdaj velike priprave.	J. L.
V toplem vremenu
Chicago, 111,, 4. jul. — Zdi se mi, da
je prav, če poročam rojakom po Ameriki, posebno pa mnogoštevilnim naročnikom Amer. Slovenca po Chicagi, kako smo zaključili prvo leto slovenske katoliške šole pri fari sv. Štefana v Chicagi. Kakor zbira koklja pišče-ta pod peruti, tako je zbrala slovenska fara v Chicagi otročiče slovenskih ka-' toliških starišev pod svoje odkrilje. Dosedaj se v našem edinem katoliškem časopisu, Amerikanskem Slovencu, še ni nič poročalo o tem. Vzrok je ta, ker smo se bali od začetka do konca leta, da naša šola morda sploh ne bo mogla obstati, Ali, hvala Bogu, prvo leto se je srečno izteklo. Sta-riši so pridno pošiljali svoje otroke v šolo, in otroci so sami prav radi hodili. Že njihov mladi otroški razum jim je povedal, da je prijetno, če so otroci ene narodnosti skupaj pod eno šolsko streho. Če slovenski otroci zahajajo med Nemce — so tujci, če zahajajo med Angleže	so tujci; če zahajajo
med Čehe ali Poljake — so tujci. Tukaj pa so bili zbrani samo slovenski otroci na svojem domačem prostoru pri svoji domači cerkvi. Začetek je bil res prav skromen. Poučevali smo samo 35 otrok, to so otroci, ki stanujejo v bližini slovenske cerkve. Predmete v angleščini je poučevala angleška učiteljica Mrs. Ida Burnett, slovenski oddelek je pa prevzel domači duhovnik. Dne 26. junija so imeli povabljeni očetje in matere priliko videti in slišati, kaj so se njihovi otroci v enem letu naučili. Imeli smo v šoli javno skušnjo v krščanskem nauku, v branju, pisanju, računstvu, petju i. t. d. Po prestani skušnji, pri kateri so se vsi otroci prav dobro odrezali, je sledila mala zabava. Navzoče stariše in goste je prav pogumno nagovorila mala Mary Gregorič v slovenščini, Frank Žabkar jih je pozdravil v angleščini. Po par angleških deklamacijah in kratkem igrokazu je slovenski zabavni del zaključil slovesnost. Willie Godič je zapel več slovenskih narodnih pesmi (Oj ta soldaški boben..., Mati zakliče..., Solnce čez hribček gre...); de-
rabite Severov Prašek za noge, če imate znojne, bolestne, otekle noge. imajo katoliška društva svoje shode, i Ta Prašek PrePreža razpokanje kože in V cerkveni dvorani se vršijo vsaki to- i odstranjuje zoprni duh . potenja, tako rek zvečer seje stavbinskega društva 1 da Pušža noge. in obuvaIa v suhera sta' “Slovenski Dom”. To društvo ni ne nJu in PreSar^a vse bolečine. Cena 25c
versko in ne podporno društvo za slu- * čaj bolezni, ampak je društvo, ki skrbi * mo na vsak naslov po prejemu znamke samo za gospodarski napredek naših	-^as^ov- W. F. Severa Co., Dept
rojakov, K temu društvu lahko pri- Cedar Rapids, Iowa.	2
stopi Yiak rejftk, ki hoče sam sebi do-
klice so pa z venci v rokah prav gin-Jjivo zapele; Rasti, rasti rožmarin! Nato je sledila kratka igra: “Majhen sem, pa bi bil rad velik.” Ta igra je vzbudila mnogo prisrčnega smeha. H koncu smo zopet postavili na oder vse šolske otroke, ki so korajžno zapeli: Ko dan se zaznava... Očetje in matere so se zadovoljno razšli v prepričanju, da so se njihovi otroci v enem letu veliko lepega in 'koristnega naučili. Domači župnik je starišem naročil, naj drugo leto vse te otroke pripeljejo nazaj v našo šolo in naj prigovarjajo tudi drugim očetom, naj pošljejo svoje otroke k farni šoli cerkve sv. Štefana, da bo drugo leto vsaj do 60 otrok v naši šoli. Upajmo, da se bo to zgodilo!
Pri naši fari vlada lep mir. Naši katoliški Slovenci prav pridno zahajajo k sveti maši, tako da nam nova cerkev ni prav nič prevelika, sčasoma bo morda še premajhna. Tudi k svetim zakramentom v precejšnjem številu radi pristopajo vsako nedeljo.
Kar se tiče društvenih razmer, si pa rojaki lahko mislijo, da je pri nas tako kranjski navadi se včasih fadi malo. kakor povsod drugod. Po lepi stari pokregamo, kakor bi bilo to v naši krvi. Najbolj je tepen tisti, ki dela za mir. — Z jezo in naglostjo se še ni veliko doseglo, počasi se pa daleč pride. Pravica ne bo zaspala — ne bojte se! Zatorej je moje mnenje vedno bilo: počasi, bratje, počasi! Dokler sol-datje niso potolčeni, je vojska še zmerom mogoča.
Naj Vam tudi omenim, gospod u-'rednik, da sem z velikim veseljem prebral vašo listnico, v kateri naročate rojakom, naj se kot dopisniki Amerikan-skega Slovenca vedno kot celi možje podpisujejo s pravim in celim imenom. Prav res je, kdor se hoče vojskovati, naj pove svoje ime. Meni je v Chicagi neki F. Sorman napravil velike sitnosti. Nekateri člani društva sv. Štefana, ki moje narave še danes dobro ne poznajo, so bili mnenja, da sem F. Sorman jaz sam. No, pa jaz še nikdar nisem bil zajec, da bi se skrival v zelje, lisica tudi ne, ker ne kradem kokoši; kar sem kedaj pisal, sem pisal in se podpisal s celim imenom; če sem pa kedaj za časa bojev zoper socialiste koga opomnil, naj kaj piše, sem pa vselej in vsako pot naročil, da naj se le podpiše s celim imenom. To je odkrit boji Sram bi me naj res bilo, če bi jaz koga prosil, naj me hvali v časopisih in da naj se pod ta dopis _	. podpiše — z izmišljenim imenom. Ne-
liet po najnovejšem popisu ljudstva, ki kaj prijateljev imam še v Chicagi. Ce
bro in ki hoče fc^j misliti na Svoja Stara leta. Rojaki! Pomislite, da s pomočjo stavbinskih društev v Ameriki (s pomočjo “Bauferajnov”) se je v Chicagi kppilo že mnogo hiš v slovenske roke. V Chicagi je nad 40 hišnih posestnikov. Zadnja tri leta so kupili oziroma prekupili hiše sledeči možje: Banič, Bogulin, L. Duller, Fr. Hren, Kočevar Jos., Lavrič, Luzar, Kenig, Prezelj, Rovtar, Rupar, Šimec Nik, Šmit Anton, Stritar Jos. in drugi. Večina izmed teh hišnih posestnikov si je pomagalo do svojega lastnega doma s pomočjo stavbinskih društev, ki jih je v Chicagi veliko. Slovenci v Chicagi smo pred 9 meseci začeli svoje stavbinsko društvo in sicer z velikim uspehom. Začetek je povsod težak, a vkljub težkemu začetku smo po malih prispevkih zložili že okrog 4000 dolarjev, ki smo jih izposodili onim članom, ki so si kupili hiše. Vlaganje denarja in izposojevanje denarja se vrši strogo po pravilih starih stavbinskih društev v Chicagi. Odbor stavbinskega društva “Slovenski Dom” obstoji danes iz mož, ki so ameriški državljani in med Slovenci v Chicagi dobro poznani možje z visokimi “banci”. Vloženi denar ne more biti izgubljen, ker ga vlagatelj lahko vzame ven vsak dan. Kdor je delničar društva, se ipu pomaga s posojilom, da si lahko preskrbi svoj dom, ako ima zadostno vsoto na roki, da lahko začne. Kaj je pomen stavbinskega društva, naj vsak rojak izprevidi iz tega računa: Rojak kupi hišo vredno 2000 dolarjev. V tej hiši sta dva renta, spodaj in zgoraj, po 10 dolarjev rent. Oba renta nosita na leto 240 dolarjev. Ta rojak plača za hišo čistega samo 500 dolarjev in društvo mu posodi 1500 dolarjev. Od 1500 dolarjev dolga plača obresti 90 dolarjev (po 6 procentov). Davek, zavarovalnina zoper ogenj, voda stane okrog 30 dolarjev. Torej plača obresti od dolga 90 dol. in stroškov 30 dolarjev, skupaj 120 dolarjev. Torej mu onih 500 dolarjev, ki jih položi v hišo, prinesejo na leto 120 dolarjev čistega denarja. Iz tega lahko vsakdo sprevidi, da je delavski denar najbolj varno naložen na osebni lastnini, na hiši in posestvu, še bolj kakor pa na bankah.
Podpisani sem tajnik “Slovenskega Doma”, nimam še svoje hiše, a izpre-vidim, kako je ta hranilni zavod koristen. Član sem tega društva m s pomočjo tega društva upam, da bom tudi jaz dosegel še kedaj svoj dom. — Kdor pa želi kako pojasnilo v tej stvari, naj pride kak torek na sejo in tam se'mu bo bolj natanko razložilo. V torek 6. julija se začne 4. serija, in vsakdo ima priliko pristopiti k društvu; če pristopi kasneje, plača za nazaj in se smatra za rednega člana.
Jos. Steblaj, tajnik.
Navihan zagovornik.
Glasoviti newyorski odvetnik Tom Wilkins je nedavno pred porotnim sodiščem imel zagovarjati nekega boga tega, a silno grdega starca, katerega je neka mlada krasotica tožila za odškodnino 50,000 dolarjev, ker ji je obečal zakon, a se kasneje premislil. Simpatije porotnikov so bile z vsega početka na strani krasotice, kar sta natančno vedela obtoženi in tožiteljica. Nesrečni starec bi se bil tudi prav rad poravnal, a mladenka ni hotela. No, ona je pozabila računati z navihanim Wilkin-som. Ko je nastopil čas za njegov plaidoyer; je govori! takole: “Gospodje porotniki! Poglejte, prosim, tožite-ljico, okrašeno z vsemi čari lepote in mladosti, in potem obtoženca, ki mu manjka pač vsakoršna privlačna moč. To je vredno več, ko tisoči dokazov. Ali morete samo pomisliti, da bi ta pre krasna dama, ki dobi lahko na vsak prst deset snubcev, mogla kdaj za resno vzeti smešne ponudbe tega žalostnega človečeta, te karikature moškega spola, te ničle na belem svetu, tega neumnega, ostudnega, grdega otročaja? (Obtoženec osramočen šepeta: Gospod Wilkins!) Ne, gospoda moja, ona ga je zasmehovala, vlekla ga je za nos —tega starega osla (Obtoženec: Gospod Wilkins, vi greste predaleč!), tega norca; igrala je z njim grdo igro, izpostavila je javnemu zasmehu ta napihnjeni meh, to človeško grdobo, ki bi ga ne marala zadnja ženska na svetu. (Obtoženec vedno glasneje protestira, a predsednik sodišča ga ostrô
zavrne.) Ali naj sedaj to budalo še plača za svojo sramoto?” Obtoženec upije in predsednik ga da odstraniti iz sodne dvorane; porotniki pa nato soglasno odbijejo tožbo mlade lepotice, — ki pade v nezavest.
Nazaj k prirodi.
Večina ljudi se dandanes malo briga za prirodne zakone in raditega morajo v mnogih slučajih trpeti. Mnoge bolezni, ki jih naši predniki niso poznali, se kaj pogostoma pojavljajo. Razuzdano življenje, preobilno jedanje, močne pijače, družabne dolžnosti povzročajo, da zgodaj onemorejo vsi organi našega telesa, a predvsem prebavila. Dolžan si takoj opustiti vsako čezmer-nost, bržko zapaziš, da ti moč peša, in potem začni uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo brž podeli nove moči celemu prebavnemu ustroju ter ga usposobi prejemati in prebavljati,vsako hrano. De-
luje hitro pri vseh slučajih slabosti, iz. gube slasti, nervoznosti, nečiste krvi nespečnosti, okrevanja, skratka, ve vsa kem slučaju, kjer nedostaje telesne moči. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 S. Ashland Ave.-, Chicago, 111.
Iz kovačnice na oder. V bodoči zim-ski sezoni ima v newyorški Metropoli, tan-operi nastopiti kot nova “zvezda” neka Ana Čase. Ista je hči nekega vaškega kovača iz bližine Newarka in je stara 21 let. Od svojega 15. leta je pomagala očetu pri kovaštvu kot najboljši pomočnik in zraven veselo prepevala. Njen glas je presegal ropot v kovačnici in nekoč se je začela zanimati za priprosto pevko neka slučajno mimoidoča gospoda. Začela se je učiti umetnega petja, nastopila z velikim u-spehom v koncertu in sedaj jo je ravnatelj Dippel sijajno angaževal za Me-tropolitan-opero.
E. Wunderlich GraniteCo.
804-806-808 N. Hickory St, Joliet, III.
Yelika zaloga spomnikov
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.	_ , , «■ -
Obrnite se name kadar potrebujet* kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
Nase prodruznice so: v Chicage Bethania and Resurrection Cemetaif blizu Summit, Cook Co., in NaperWtff 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 497
Stev. 1005.
Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilih z dne 30. rožnika 1906.
Ç* JQm	Vp*	Jf*	«^1
...\
4
*
4
*
*
MILO ČISTILO.
Ottawa, 111., 5. jul. — Malokdaj se kaj sliši iz naše naselbine, ali žali Bog tudi danes nimam kaj veselega sporočati. Dne 30. junija, v sredo večer, je šel zdrav in vesel na delo Rudolf Martinčič; delal je v “boiler roomu” v tovarni, ki šipe izdeluje, in med delom se je zgrudil na tla od vročine. Ko ga vidi njegov brat Janez, ga hitro vzdigne, in prišel je doktor k njemu. Potem so ga na dom prepeljali k njegovi sestri Alojziji. In zjutraj dne 1. julija ob 4. uri je umrl. Pokojnik je bil ud mladeniške Marijine Družbe v stari domovini; v Ameriki je bival šele deset tednov, najprvo v Michiganu, kjer je delal v šumi, in potem je sem prišel, tu je bival komaj en teden in tu ga je smrt dohitela. Pokojnik ni bil v nobenem društvu; mislil je ravno k društvu pristopiti, ali bilo je prepozno. Tu zapušča enega brata in eno sestro. Doma je bil iz fare Staritrg pri Rakeku na Notranjskem. Pokopal ga je nemški duhovnik na katoliškem pokopališču po katoliških obredih. Bog mil bodi milostljiv in lahka mu bodi tuja zemljica!
Rojakom svetujem katoliška društva. Človek ne ve ne ure ne dne: vsak dan so odprta groba vrata, al dneva ne pove nobena prat’ka.
Frank Žagar, Box 77.
*
St. Paul, Minn., 3. julija. — Župlja-ni cerkve sv. Neže, kjer je za župnika mnogim starejšim slovenskim naseljencem dobroznani č. g. J. M. Solnce, so začeli se zidanjem nove krasne cer-
dosežejo olajšbo in mnogo koristi, če začno takoj uživati
¿Nervožni ljudje
f
t Severov nervoton
4*
t,	To je prava tonika za zdelane, utruje-
•	ne in onemogle živce, nervozno glavo
4
4»
4*
Za gotovo vemo, da bodo vsi oni, ki trpe vsled želodčnih neprilik iz kakršnegakoli vzroka, spoznali
Severov življenski balzam t
* *
* * * 4 * * *
* * * * *
za najboljšega in najzanesljivejšega prijatelja. To je milo čistilo, tečen, ži-vilen in krepilen pripravek, ki ureja vsakovrstne želodčne nerede. Najboljše zdravilo za težko prebavo, želodčno b ol, neprebavnost, krče, pičlo slast, go-rečico, malarijo itd. Najboljša tonika za slabotne in stare ljudi. Cena 50c in $1.00.
TRPEL JE PRAV HUDO.
Mr. Andrew Klimaszewski, 2 Lanman Place, Detroit, Mich., nam je on-dan pišal: “Bolehal sem na želodcu že nekaj let. Imel sem želodčno bol, krče, ščrpanje, glavobol, mrzle noge, napenjanje, zoprn dih, nervoznost, o-motico v glavi in čutil sem se zelo onemoglega. Posvetoval sem se z raznimi doktorji, potrošil mnogo denarja, tpda olajšbe nisem dosegel. Samo radi poskusa začel sem uživati Severov Želodčni Grenčec in ko sem porabil tri steklenice—sem popolnoma ozdravljen, za kar sem hvaležen Vam ter priporočam to zdravilo vsem na želodcu bolnim, ker je tako izdatno;”
Na prodaj pri vseh lekarnikih.
Ne sprejeti nadomesti!. Zdravniški svet zastonj.
bol, duševno potrtost, nespečnost, histerijo, živčna oboljenja in živčno o-nemoglost. Cena $1.00.
Cernu trpeti
vsled obistne in mehurne neprilike? bolečine v hrbtu? Docela nepotrebno je, da imate obisti in jetra v takem neredu, da Vam telo peša in ste ves čas čemerni. Skrbite za pravo zdravljenje, uživajoč
SEVEROVO ZDRAVILO ZA OBISTI IN JETRA
Zdravniški zastonj svet.
in zdrav nasmeh bo kmalu zavladal na O Vašem licu. Vaše lice je najboljše zr- A calo Vašega zdravja in gotovo želite, *5 da ste videti zdravi. Cena 50c in $1.00.'^2»
*
Ä CEDAR RAPIDS O. IOWA

—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 10. junija 9 Slovencev in 22 Macedoncev;
15.	jun. 50 Slovencev, 6 Hrvatov in 10 Macedoncev.
—	Letošnja rž je na Kranjskem lepo vspela in pričakovati je dobre letine tega žita zlasti na ljubljanskem Barji, kjer že ne pomnijo tako lepega pridelka.
—	V Kranju bodo slovesno otvorili 11. julija krasno novo stavbo “Ljudski dom”, ki stoji nasproti župnišču. — V mestu bodo zidali tudi bolnišnico, katero bodo oskrbovale usmiljene sestre.
—Glasbeno društvo “Ljubljana” je priredilo 6. jun. veliko veselico v vseh prostorih Uniona v korist Aljaževega doma, katerega so porušili sneženi plazovi.
—	Pešpolk št. 27 se je dne 18. jun. vrnil v Ljubljano.
—	Srbskih izletnikov ne bo na Slovensko. Projektirani izlet gojenk bel-gradskega ženskega učiteljišča in liceja na Slovensko izostane, in sicer iz političnih vzrokov.
—	Cesar za nemško gledišče v Lju-ljani. Cesar je daroval za zgradbo nemškega gledišča 20,000 K. Denar pride, ko se prične z zgradbo.
—	V razpravi o proračunu naučnega ministrstva v državnem zboru je poslanec dr. Žitnik zahteval ljudskih šol na Koroškem, v Istri in v Trstu, govoril je o novomeški gimnaziji, o dvojni meri, s katero meri vlada pri slovenskih in nemških zavodih, o ljubljanski realki, ki mora postati sloven-sko-nemška, o nepotrebnem nemškem šolskem nadzorniku na Kranjskem, zahteval je posebnega deželnega šolskega nadzornika za koroške Slovence, in ponovil stare zahteve Slovencev po vseučilišču.
—	■ — MT** «-''■v- 1W«
—	Ljubljanski ulični napisi. Dolgoletna borba za samoslovenske ulične napise v Ljubljani je končana. Nedavno je.govorilo upravno sodišče in je odbilo nemško pritožbo kot neutemeljeno. Če so Nemci res že dali delati dvojezične table pri Toenniesu, jih zdaj lahko prodajo za staro železo. Tudi naj lepo vtaknejo za zrcalo tiste graške liste, v katerih so mestni občini pripovedovali, naj dobro shrani snete dvojezične table, češ, da jih bo itak morala v kratkem zopet pribiti. Mestna občina teh dvojezičnih tabel ne bo rabila nikoli več, jedno pa lahko daruje muzeju, da bodo vedeli, kako je nekoč bilo v Ljubljani.
—	Medeni dnovi. Znamenita kranjska čebela je letos izborno prezimila in spomladno vreme je razno cvetličje kaj zgodaj razvilo. Čebele so imele ves majnik izvrstno pašo na divjem kostanju. Takoj za njim se je razvita ravnotako medena paša na akacijah, ki so letos nenavadno bujno cvetele. Kot posebno meden dan v ljubljanski okolici je imenovati prvi junij. Sredi junija pa so pričele cvesti lipe, ki tvorijo za kranjsko čebelo prav posebno slaščico. Toliko rojev kakor letos že ne pomnijo kmalu kranjski čebelarji. Umno čebelarstvo na Kranjskem vidno napreduje, zlasti ker se čebelarsko društvo mnogo trudi in prizadeva s strokovnim predavanjem, z raznimi nasveti itd. vzbuditi čim večje veselje in zanimanje za čebelorejo. Letina medu obeta tedaj biti precej bogata.
—	Župnija Jesenice na Gorenjskem i« podeljeria č. g. Antonu Skubicu, kaplanu na Vrhniki.
—	O grozni tragediji na pokopališču sv. Krištofa v Ljubljani dne 16. jun. it sodnijska komisijo dognala, da sta Wla dijaka Milan Szillich in Vončina, ki sta skupaj šla v smrt zmedena in nt pri pravi pameti. Tako so dognali zdravniški izvedenci.
—	Spečega moža zločinec pobil in zažgal. Pri Sv. Miklavžu pri Ihanu je dne 18. junija v gozdu grabil listje Janez Kopač. Pri delu je v listju zaspal. Ko je spal se mu je nekdo približal, Polil ga z neko tekočino in ga zažgal. Kakrat je bil mož v plamenu. Dobil je strahovite poškodbe, vsled katerih je Poslednjega dne ponoči umrl. Nekateri Jumijo njegovo ženo, gotovega se pa Se nič ne ve.
—	Strašna smrt. Franca Zaletel, gostilničarka v Dobrniču, se je peljala
junija v Čatež po nekaj vina. Ku-Pda je tam 13 vedrov in se vrnila do-m°v. Sama je bila na vozu, ko je v°znik ob malem klancu pod Zagori-5° stopil z voza, da bi zavrl. Konji so Krtnili na neznatno milino, voz se je nagnil. Franca skoči doli, voz se zvr-"s, ročica jo zadene na vrat, sod se je ?!?KI nanjo in jo strl. Na mestu je
bil;
tal
f mrtva. Voznik je prestrašen kli-
na pomoč, da so prihiteli ljudje in 10 spravili v bližnjo mrtvašnico. Posrečena je bila vedno vzglednega ob-sanja in pobožnega življenja. Smrt 0 gotovo ni našla nepripravljeno. Pre-e so jo v Dobrniče.
—	Zblaznela je 41 letna gostilničar-kar Marija Spendovova, rodom iz Gor. grada in neznano kam odšla.
—	Nesreča. Iz Ilirske Bistrice se poroča: V Reki je utonil po vsi dolini znani pevec narodnih pesmi Jož. Tomažič, po domače Posek. Šel je pod Dobropoljami čez jez in ker je bil gotovo natrkan, je padel v vodo in utonil.
—	Umrl je sodnijski adjunkt v pokoju gospod Albin Ogrinz.
—Poskušen samoumor. Dne 16. jun. zvečer okoli 8. ure je prišel v javno stranišče na Cesarja Jožefa trgu samski pekovski pomočnik Gregor Pance, roj 1843 pri sv. Jakobu ob Savi, ter se je tam ustrelil z revolverjem pod brado. Oskrbnica stranišča Julijana Ča-mernikova je o tem takoj obvestila policijo. Pance se je slabo zadel in so ga nezavestnega prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico, kjer se je silno mučil. Vzrok tega samoumora je brezposelnost in beda.
—	Čuden slučaj. V Zg. Hudinji je udarila strela v hlev posestnika Bru-senjaka. Električna iskra je težko poškodovala dva v hlevu stoječa konja jeden je bil mrtev, drugi poškodovan. Vžgalo se ni.
—	Dne 18. junija ob pol 6. uri zjutraj je skočil Franc Kavčič, 66 let star hlapec, rojen v Medvodah in tja pristojen, iz Trnovskega pristana v Ljubljanico, kjer je utonil. Prejšnjega dne so ga videli posedati po klopeh na Opekarski cesti. Bil je tako zmeden, da ni vedel nazaj k Bončarju na Poljane, kjer je bil zadnji čas za hlapca. Prenočil je v starem železniškem vozu v Velikih čolnarskih ulicah na njivi. Svoj čas je bil Kavčič premožen, a je vse zapravil. Sedaj so mu pa bile še noge tako opešale, da je komaj hodil. Brat njegov je premožen posestnik v Medvodah, ki mu je v obrokih dajal doto. Pokojnik je bil tako dobrega srca, da je doto hitro razdal med znance in je nekoč, ko je zopet dobil obrok svoje dote opil celo Tržaško cesto.
—	Tatica in goljufica. Pri neki ljubljanski trgovki je služila kot dekla Terezija Hočevarjeva, rojena 1884 v Tržiču pri Mokronogu. Ker se je gospodinji dozdevalo, da ni poštena, ji je po izstopu iz službe pregledala kovčeg in našla v njem več ukradenih trakov, dva kosa svile, več ženskih predpasnikov, nogovic in različnih čipk. Razun tega pa je Hočevarjeva tudi v večih trgovinah vzela na ime svoje gospodinje različnega blaga. Policija jo je aretovala in izročila deželnemu sodišču.
—	Bitka na trgu. Izredno zabavo so imele dne 18. jun. na ljubljanskem trgu prodajalke, kuharice in druge ku-povalke različnih živil. Okoli desete ure je prišla na Vodnikov trg, kjer je vse mrgolelo nežnega spola, služkinja
H.	M. katere bistro oko je takoj zapazilo, da se njeni ljubimec sredi trga sprehaja z neko drugo žensko. Takoj je H. M. začela vihteti s pestjo proti njima. Ko je prišla v bližino, se je srdito spustila v fanta, da bi mu spraskala obraz. Ker se je pa ta prvemu naskoku dobro obranil, se je H. M. kakor hitro so jo nesle noge podala za svojo nasprotnico in jo res dohitela pri stojnici mesarja Kuneja. Zdaj se je pa med obema vnela pravcata bitka. Skočili sta ena drugi v obraz, začeli se lasati in tepsti kolikor sta le mogli. Na trgu pa so ženske drvile na bojišče, kakor čebele iz panja če rojijo. Tudi moški zaradi katerega sta se borile ni izostal in prisopihal na pomoč drugi izvoljenki. Ko ga je H. M. zopet zagledala, je skočila kakor blisk k mesarski stojnici, zagrabila utež in ga vrgla v nezvestega ljubimca. Le-ta je napravil konec tepežu. Zgrabil je H. M. in jo vrgel s tako silo ob tla, da je bila naenkrat vsa krvava po obrazu. Ko je konečno nastopila še policija so se radovedneži razšli.
—	Zmagoslavje slovenskega umetnika gospoda Julija Betetta. “Frem-den-Blatt”, čegar stvarne kritike o umetnosti vzbujajo občo pozornost, piše v številki 157. z dne 9. jun. zčlo laskavo oceno o nastopu gojencev “C. kr. akademije za glasbo in vpodablja-jočo umetnost”. Javna produkcija teh gojencev je bila prvikrat cela opera in sicer “Čarobna piščal”. Po splošnih pohvalnih opazkah pravi navedeni list doslovno: “Predvsem je treba omeniti izvrstnega Sarastra gosp. Julija Betetta. V tej sezoni smo že imeli priliko povodom predstave Piernovih “Otroških križarjev” opozoriti na nenavaden uspeh tega mladega umetnika in ga javno pohvaliti. Ta sodba se je po njegovem Sarastru še bolj utrdila. Njegov mehki, sonorni bas je praznoval v “teh svetih prostorih” svoj pravi triumf”...
—	Premeščen je iz Ljubljane v Celovec nadporočnik 17. pešpolka g. Sa mo Vošnjak.
—	Upokojen je urednik “Kranjske hranilnice” g. Dzimski.
—	Za “Narodni dom” v Št. liju, tej severni trdnjavi slovenski, ki jo Nemci na vse kriplje naskakujejo s pomočjo denarja in privandrovcev iz protestan-tovske Prusije, so požrtvovalni rodoljubi nabrali do dne 14. jun. t. 1. 5627 K 95 v. Res lepa svotica, ampak še mnogo premajhna, kajti sila je velika. Ponemčevalno društvo “Suedmark” poseduje v Št. liju že 600 oralov zemlje, na katerih je naseljenih že 22 rodbin s 136 otroci. Torej je sila res velika.
—Silna toča je napravila 13. junija mnogo škode po Slovenskih Goricah. Po nekaterih krajih je toča ležala pol metra visoko.
—	Umrl je 7. junija od kapi zadet župnik v Šmartnem v Rožni dolini pri Celju Al. Kos. Mož je že dalj časa bolehal. Bil je duhoven v pravem pomenu besede.
—	Železniški nadzornik izginil. Izginil je iz Trofaiacha na Zgornjem Štajerskem nadzornik tamošnje želez-nične postaje, Leskovar. Vzel je 2,-300 kron železničnega denarja s seboj.
—	Umrla je v Trbovljah 23 let stara gospa Milka Heutmann, soproga inženirja.
—	Utonil je devetletni sinček Franček veleposestnika g. Antona Podgorška na Ponikvi ob južni železnici.
—	Namesto v ječo v blaznico. Zidarja Franca Rišnerja, ki bi moral priti sredi junija pred mariborsko poroto, ker je hotel usmrtiti svojo nezvesto ljubimko Marijo Pivola, so prepeljali v blaznico v Feldhofu.
—	Velika porotna obravnava proti ponarejalcem denarja se je pričela pred mariborskimi porotniki. V Središču je bil 21. jan. t. 1. aretiran posestnik Panko, ko je izdaja! ponarejene 50-kronske bankovce. Dognalo se je, da je dobil ponarejeni denar od bratov Potočnik, ki so iz znane rodbine po-narejalcev denarja. Njihov oče je bil obsojen leta 1891 radi ponarejanja denarja na sedem let ječe. Na obtožni klopi sede ponarejalci denarja: 28 let stari krojač Franc Potočnik, 21 let stari krojač Gašper Potočnik in razpečevalci denarja 43 let stari posestnik Jernej Panko, njegova 36 let stara žena, mizar Jožef Kolenc, star 29 let in njegova 23 let stara žena, 54 let stari posestnik Valentin Mohorko, 34 let stari zavirač južne železnice Jožef Zagorec in njegova 25 let stara žena Marija.
kamoristi in žvižgati. Slovenci so odgovarjali s klicanjem: Doli kamora! Med tem je nastopilo na trgu vojaštvo, katerega so Slovenci pozdravili s klici: Živeli naši vojaki! Med tem ko so vojaki spraznili trg, j<; došla pred Narodni dom” stotnija orožnikov nakar so se umaknili vojaki nazaj v vojašnico. Postopanje redarjev in orožnikov je bilo kruto. Policija se je naravnost odlikovala v neprimernem obnašanju. Poklicani so bili pred Narodni dom, da bi pregnali komoriste in mazzini-jance, a so se vrgli z vso silo na Slovence. Vendar, če so postopali redarji strogo, je bilo postopanje orožnikov že potencirana strogost. Kakor divji so se zagnali z nasajenimi bodali proti Slovencem, ki so stali pred Narodnim domom in mirno gledali. Aretiran je bil brez povoda restavrater Narodnega doma, gospod Koegl, poleg tega pa še 20 Slovencev, izmed laških revolver-skih junakov pri tem boju ni bil nihče aretiran.
— Poizkušen naskok na tržaški “Narodni dom”. Italijani pognani v beg. Razumljivo je, da tržaške iredentovce silno boli sijajen nastop tržaških Slovencev pri občinskih volitvah, ker so mogočno dokumentirali dvojezičnost Trsta. Dne 16. jun. zvečer so se ire-dentovci hoteli radi tega maščevati nad tržaškim “Narodnim domom”. Na tisoče Italijanov se je zbralo pred “Narodnim domom”. Med tem se je za-čulo iz množice oglušno žvižganje. Temu so sledili klici: “Abbasso il Narodni dom!” Slovenci so odvrnili: “Živio Slovenci!” “Doli s kamoro!” Temu je sledilo zopet oglušno žvižganje na eni in drugi strani. Med tem se je med Slovenci v kavarni in pred “Narodnim domom” zbranimi ljudmi razširila vest, da poživlja “Indipendente” “meščane”! na demonstracije. Daši je bilo pred “Narodnim domom” le kakih 200 Slovencev, se vendar italijanska sodrga ni upala napasti hiše same. A tu so se pokazali “Indipendentovi” junaki kakor vredne bratce italijanskih visokošolcev v avli dunajske univerze. Začeli so streljati proti neoboroženim Slovencem, ki so stali pred “Narodnim domom”. Tedaj pa je bilo konec potrpežljivosti Slovencev. Nekateri so zaklicali: “Slovenci, skupaj!” A potem je nekdo zapovedal: “Schwarmlinie! Sturm!” In Slovenci so klicali “Naprej!” in udrli na Italijane vsi oni, ki so imeli palice. Teh je bilo okoli sto. In cela ogromna množica, ki je bila zbrana na trgu vojašnice in oborožena z revolverji, je začela bežati. A Slovenci so neusmiljeno udrihali po italijanskih glavah, ki so prestrašeno klicali: “Aiuto! Aiuto!” Tako so bili Italijani pognani nazaj do ulice Giosue Carducci, dočim so se Slovenci po malem vračali smejaje se nazaj pred “Narodni dom”. Malo po malem so se začeli zbirati kamoristi in mazini-janci ponovno na trgu vojašnice in se začeli, po malem približevati Narodnemu domu”. A med tem se je bilo nabralo pred “Narodnim domom” tudi že veliko Slovencev. Kamoristi so se sedaj sicer držali precej oddaljeno, a oglašali so se tu pa tam z oglušujočim žvižganjem, kojemu so sledili klici: Abbaso i ščavi! Tedaj pa je vskipelo v slovenskih množicah in začuli so se klici: Slovenci naprej! In Slovenci so ponovno udrli na kamoriste, ter jih gnali proti Aquedottu. — Takrat ne bi jih bili Slovenci tako hitro pustili, a že pred kavarno “New York” je pridrvela po ulici Giosue Carducci stotnija redarjev, ki so Slovence potisnili nazaj pred “Narodni dom”, ter napravili kordon okoli istega. V vojašnici poleg trga vojašnice je bilo konsigni-rano vojaštvo. Za kordonom policije so se med tem začeli ponovno zbirati
—	“Prva orožno-tovarniška družba Peter Wernig v Borovljah”, ki izdeluje vse puškarske in slične izdelke, lepo napreduje. Saj se pa blago iz te slovenske tovarne res samo hvali, ker je boljše kakor pa izdelki nemškega ali angleškega izvora.
—Kranjci na Koroškem. V zadnjem času se mnogo Kranjcev seli na Koroško. Zemljišča in domovi so na Koroškem za polovico cenejša, kot na Kranjskem, ker sta nemčurstvo in liberalizem gospodarstvene razmere že tako zastrupila, da nikdo več gospodariti noče. Zato so Kranjci dobrodošli, posebno pa slovenskim Korošcem.
—	401etnico mašništva je praznoval dne 23. jun. knezoškofijski kancelar in vodja družbe sv. Mohorja, preč. g. J. Vidovič, s svojimi še živimi vrstniki v svojem rojstnem kraju Žrelcu pri Celovcu.
—- Električna železnica iz Celovca okoli Vrbskega jezera bo dolga 50 km, a stavbni stroški so proračunjeni na sedem milijonov kron.
—	Družba sv. Mohorja se bode letos ponašala z najvišjim številom udov, odkar obstoji, kajti prekoračila bo menda število 85,000.
—	Hrvatsko rodoljubje. Za Stross-mayerjev spomenik so Hrvatje doslej nabrali 97,889 kron. “Dječji dan” pa je donesel za mladino 15,000 kron.
—	Koliko se spije na Hrvaškem? Po približni statistiki se popije na Hrvaškem letno za 33 milijonov kron vina, za 10,190,000 kron piva in za 24 milijonov kron finejšega žganja. Samo za žganje izdajo Hrvati letno toliko, kolikor stane vzdrževanje vseh šol, sodi-dišč in cele vlade na Hrvaškem. Skup-1 no se zapije na Hrvaškem letno 68; milijonov kron.
—	Stroški veleizdajskega procesa v Zagrebu. Peter Šagovac, ki je bil za- . slišan v veleizdajskem procesu kot pri-' ča, je izgubil račun svojih stroškov ob : priliki potovanja iz Grubišnega polja1 na zaslišanje h kr. sodnemu stolu v Zagreb, ki ne znaša nič manj ko 118.60 K. Ker pa je v celem veleizdajskem procesu, razun Nastiča, 274 prič, bi znašali po tem računu samo stroški za priče 32,496.40 K.
To so ženske!
Katra: “Kako vam pa kaj dopadajo novi sosedje?”
Špela: “Nestrpljivi, neznosni ljudje
so!”
Katra: “Gotovo preveč ropotajo in vpijejo?”
Špela: “Ne, tega ne! Ampak vedno tako tiho govorijo, da ni mogoče no* bene besede razumeti.”
Ovčica.
Posestnik žganjarije sprehajajoč se z župnikom, pokaže na kmeta, ki se ves pijan opoteka po cesti: “Poglejte tu, prečastiti, ovco od vaše cede!” Župnik (kazoč na žganjarijo): “Kij se je (napila) napojila pri vašem studencu.”
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti y nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpelleijem
Dr. Goldstein, 134 Rivington St. ▼ New Yorku izjavlja: Dr. Richterjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh kateril
slučajih, v katerih je treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F*. Ad. RICHTER <& Co.
215 Pearl St., New York.
hlajenje
A
▼ c
Le ne sleparite!
Mala pride v prodajalnico: “Dajte mi pol kile dobrega švicarskega sira! Mati pa so rekli, da lukenj ne smete zraven pritehtati.”
Smola.
Berač: “Preteto mora človek tukaj dolgo čakati, da nič ne dobi!”
vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Naravnost.
Kupec: “Ko sem pri vas kupljeno suknjo vprvič zapel, je po celem hrbtu počila!”
Trgovec: “So bili že knofi pretrdo prišiti!”
Iz cerkve.
Pridigar nagovori svoje poslušalke tako-le: “Ne bodite preveč ponosne, ker se je naš Odrešenik in Gospod, po svojem vstajenju prikazal najpo-prej ženi! On je to storil le radi tega, da se je vesela novica poprej raznesla med ljudi.”
pošljem uzorce. Vs?.
Dobro vino «8 35c do 45c gaL, staro vino po 50* gal., Riesling vi« no po 55c galoau Sladki mošt, M steklenic za IS. Fino muškate! vino po 40c gaL Na zahtevanj« naročila pošljite
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., California
:.VV,V\V.V.VASVVSV.V.V.YANVVAVAV.\Y.V.,,,.VA,iY/.,.Y.V.V.,.,.,.V.,,Y.,.,,WV.YAf^WI
^ FRANK SAFCSER CO.,
82 Cortlandt Street,
Podružnica
6104 ST. CLrAIR AVE, IN. E.,
New York, N. Y.
CLEVELAND, O.
lito si nameojen
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake sa potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
le meti!
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in polije svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsak* denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v io
__	___ _	__ do i2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna
hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še predajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
VAVW.WAWWWAWV.W» YA%VmWMSmVWW. \YA’AVWAVAYA\VWAW

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEMO-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC
J o 1 i e t,	111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva' telefona Chi. 1541.
Pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
11.	jul.	Nedelja,	Pij I., papež.
12.	“	Pondeljek Mohor in Fortun.	
13.	“	Torek	Anaklet, papež.
14.	((	Sreda	Bonaventura, škof
15.		Četrtek	Henry I., cesar.
16.		Petek	Škapul. D. M. K.
17.	'	Sobota	Aleš, spoznavalec.
KATOLIŠKA CERKEV je najmočnejše branišče naše velike ljudovlade.
Rev. John A. O’Rourke, S. J., je imel ob ponedeljskih večerih v bostonskem Chickering Hallu vrsto predavanj pod pokroviteljstvom Kolumbovih Vitezov. V tretjem in najzanimi-vejšem predavanju je rekel med drugim:
“Učite ljudi spoštovati oblastvo — učite jih, da je oblastvo božje. Učite jih, da ‘ni oblastva razun od Boga’. Izobražujte in vzgajajte ljudsko vest. Zabičujte spoštovanje za tiste, ki vladajo in zapovedujejo, ker so jim podeljene pravice iz nebes, in storili ste več za nadzorovanje prostega naroda, sa ukrotitev upora, nego morete storiti z gradnjo orožarnic ali kovanjem topov ali oboroževanjem milic ali rednih čet Uporno množico lahko zatirate z vojaškim bodalom, nabitim topom ali nabrušenim mečem; lahko dosežete za nekaj časa-mrmravo poslušnost in pri-' siljeno podvrženost. Ampak učite ljudi s sv. Pavlom, da ‘on ki se upira oblastvu, se upira odredbi.božji; in oni ki se upirajo, si nakopavajo pogubo'. Učite ljudi to in storili ste več za u-trdbo in trajnost domovine, nego če večate vojsko ali množite bojne ladje.
■ “Kak uk ima katoliška cerkev za tiste, ki nosijo krono ali sukajo žezlo— za tiste, ki po svojem dostojanstvu, pó svojem bogastvu lahko mogočno vplivajo na prosti narod? Oblastveniki naj vedo, da je ta oblast od Boga in da jo izvršujejo kot uradniki Njega, kateremu morajo dati račun. Če jo zlorabljajo, če uvajajo postave, izdajajo Odloke, izvršujejo svoje predpravice ’ zaslepi jeni po blišču zlata, učite jih, da kršijo sveto zaupanje, za kar jih bo klical na odgovornost veliki Sodnik, ki bo necega dne presodil vsako človeško srce. Kadar bodo mogotce preši-sjate resnice Sv. evangelija, kolikero gorje bo prenehalo, kolikero trpljenje prestalo, koliko solza se bo posušilo na upadlih licih in ran zacelilo v potrtih srcih! Učite jih, da sta jim denar in bogastvo posojena od Boga, ne v zadostitev njihovi lakomnosti, častihlepnosti, ampak da so oskrbniki imovine nebeškega Očeta in da bodo morali dati račun za vsak penezek, ki so ga kdaj dobili v svojo posest.
¡ “Pravijo, da je otrok oče možu. Današnji deček bo jutrišnji mož, in na njegovih ramah bodo dolžnosti in odgovornosti do njegove domovine. Se,-daj pa poglejte, kako slepo se izobražujejo dandanes otroci Združenih Držav. Odgajati otroka se pravi, razvijati zmožnosti in sposobnosti njegove duše, ki jih bo moral rabiti jutri, ko doraste v moža. V sleherni človeški duši sta dvoji različni zmožnosti, ki delujeta in vplivata na njegovo življenje. To sta duh in volja — razum in srce, svet misli in ,svet nagnjenosti. Nele duh se mora odgajati, marveč tudi volja-se mora izobražati, srce navajati na pravi poti. Če krepite otroku duševne zmožnosti, če poplavljate njegov um z vedo in mislimi, če bistrite njegovo glavo, a zanemarjate njegovo srce, njegove nagnjenosti, kako
bo ta otrok, ko doraste, vprašam vas, brzdal svoje strasti, krotil svoja poželenja in ustavljal svoje zle nagone? V letih njegovega šolanja mu niste govorili o Bogu; niste mu vcepili čuta nravne odgovornosti. Kako ste to mogli brez verskega uka, ki je prepovedan? Ganili niste njegovega srca, njegovih nagnjenosti, njegovih najjačjih nagonov za dobro ali zlo. Kaj ste vzgojili potom vašega šolstva? — umstveno spako.
“Katoliška cerkev pravi, da se mora otrok odgajati tako, da vzraste v za-konoljubnega državljana; vzraste pošten, čist, odkritosrčen, resnicoljuben — v moža, ki ga noben nagib ne obrne]’ da bi delal proti svoji vesti, proti zakonitemu oblastvu. Kako pa je to storiti? Nijedne zmožnosti, bodisi umstvene ali nravne, ne sme biti, da se ne bi popolnoma razvila. Poplavite razum z resnico; odprite mu vse vire znanosti. Ampak tudi srce otrokovo zahteva pouka; tudi nagnjenosti otrokove se morajo obračati na pravi pot, se morajo brzdati in čistiti. Otrok se mora učiti, da je dvojno življenje — eno ki je omejeno po sebi, drugo ki sega v večnost. Otrok se mora učiti dolžnosti do svojega Stvarnika, in da je Stvarnik pravičen Sodnik, ki bo presodil njegovo življenje, njegove misli, njegove namere, njegova stremljenja, njegove besede, njegova dejanja — se mora poučiti, da ni kota ali ogla v božjem velikem stvarstvu, kjer bi se mogel skriti vsevidnemu očesu Stvarnikovemu'.
“Katoliška cerkev čuva domačo svetost in čistost, kajti soprogu in soprogi pravi, da sta od dne, ko skleneta svoje roke pred njenim altarjem, združena z vezjo, ki jo je ona zapečatila s sv. zakramentom, in da ne more nobena oblast na zemlji, nobena postava pod nebom uničiti te vezi, ki spaja ti dve človeški srci. Soprogu pravi, da če je vsled človeške slabosti nezvest katerikoli drugi obvezi ali prevzeti dolžnosti, je ena obveza, kateri mora ostati zvest do zadnje ure svojega življenja, in to je obveza čiste ljubezni in nerazdelne udanosti do žene svojega srca, kateri je prisegel zvestobo ob vznožju svetega altarja božjega v pomladanskem času svojega življenja.
PROPAD ANGLIJE zagotovo napovedan v neki brošuri, krožeči po Nemčiji.
Sijajna brošura kroži po Nemčiji, ki opisuje bližajoči se propad britanske države, iz čije pepela se ima dvigniti velika Nemčija. Knjižica je naslovljena “Po viharju”, a vihar pomenja veliko evropsko vojno. Posledek za Anglijo je, da “svetovna država razpade liki hišica iz kvart”, po “uničenju njenega brodovja”. Pred tem “viharjem” se je Anglija “upala ponižati vsako veliko državo zaporedoma.” “Zmagovita Rusija je bila prisiljena na angleško povelje obrniti se pred Carigradom; Francijo je doletela ista usoda pri Fašodi, kjer je morala spustiti svojo trobojnico; in Nemčija je morala med bursko vojno pripustiti, da so britanske križarke ustavljale in preiskovale njene ponosne kupčijske ladje like barke kake gusarske državice.”
Ampak za Anglijo pride konec, tako je videti, ko se razdrobi in uniči celo britansko brodovje priHelgolandu. Zra koplovi Severnega morja bodo metali dinamitne bombe, ki bodo raznesle admiralovo ladjo v drobce. Nemško ladjevje bo ta udar izkoristilo, in angleške oklopnice bodo na begu razdrobljene po nemških topovih in zračnih bombah. Novico donese na Angleško voj nemške armade. Tu pisec omenja izjalovljenje angleškega dogovora s Francijo. V Francijo je navalila in jo zasedla ogromna nemška armada, in Japonija, ki se je zavezala poslati Angliji na pomoč 100,000 mož, namesto tega zasede Hongkong. Ne da bi donesla kalno pomoč, kakor je obljubila, pošlje Rusija svoje kozake v Indijo in tako prepreči nov vstanek tamkaj, in samo posredovanjem Italije bo preprečen krvav upor v Egiptu.
Potem objavi Južna Afrika p'roglas neodvisnosti in- razpne zastavo Zjedi-njenih Svobodnih Držav Afriških. Tedaj poseže vmes naša vlada in kongres sklene, da imajo ameriške čete odkorakati v Kanado “za vzdržanje postave in reda”. Nemški prorok pa Angliji še eno primaže s tem, da reši takozva-no “home rule”-vprašanje, in Irska postane neodvisna ljudovlada. Ker nemške ladije križarijo vsepovsod po morjih, je angleška trgovina izpodrinjena, vse ladje z živili so zaplenjene in videč, da lakota preti deželi, se vlada podvrže poniževalnemu miru.
Trava pravi, odkod piha veter, in brošura “Po boju” gotovo podpira izrek berolinskega dnevnika “Kreuz Zeitung”, ki se glasi: “Zgolj politika nojeva je, zapirati svoje oči dejstvu, da gradimo naše brodovje proti Angliji in samo proti Angliji.” Nemški bro-šuropisci in nemški časnikarji, ki tako odkrito priznavajo nemške namere in prorokujejo anglo-nemški spor, nahajajo odmev svojih nazorov na Angleškem, kjer g. H. W. Wilson izraža mnogo slutenj v “The National Review” (London), ki je menda glasilo kralja Edvarda. Tam čitamo:
“Narod, ki je leta 1864. napadel in oplenil Dansko; ki je leta 1866. napadel in porazil Avstrijo; ki je leta 1870-1871. začel prepir s Francijo, ji naložil $1,100,000,000 vojne odškodnine in si priklopil dve francoski pokrajini; ki je leta 1905. zapretil Franciji z vojno, če ne pusti iz službe svojega ministra vnanjih zadev; in ki je leta 1909. zažu-gal Rusiji z napadom, če se Rusija ne
uda Avstriji, gotovo ne prizanese Anr gliji, kadar se mu ponudi prilika v dosego ‘poravnave’, o kateri je zgodovinar Treitschke pred tremi desetletji prorokoval, da bo ‘zadnja in najtežja’ za nemško ljudstvo. Tisoč milijonov vojne odškodnine, petindvajset sto milijonov stroškov za našo armado in mornarico prepozno v dosego uspeha ter uničenje britanskega kredita, kupčije in obrta bode globa za vsako slabost na naši strani. Samo ena pot je, po kateri nam je mogoče tako strašno nesrečo odvrniti — da razvijemo našo oboroženo silo do skrajnosti nemudoma in da obrnemo vso svojo pozornost na preživljenje v borbi za obstanek, ki smo bili vanjo prisiljeni.”
ABDUL HAMID IN MILOSRČ-NICE.
Kakor znano, je bivši sultan živel v neprestanem strahu, da bo zastrupljen po jedeh, ki so jih postavljali pred njega. Da se torej občuva proti zastrup-ljenju, mu je prišel na misel poseben pripomoček. O tem poročajo časopisu ‘Linzer Volksblatt’ od popolnoma zanesljive strani sledeče: “V Jil-dizu so morale katoliške milosrčnice pripravljati jedila za sultana» Milosrčnice so stanovale v Jildizu, a so smele neovirano vršiti svoje verske dolžnosti. Glede kuhinje so morale izpolno-vati najnatančnejše predpiše. Odstrani milosrčnic se je čutil tako nezaupni vladar popolnoma gotovega, da ne bodo ponudile roke k nobenemu naklepu na njegovo življenje in da se bodo najvestneje ravnale po vseh odredbah, izdanih v zaščito njegovega življenja. Te milosrčnice so bile pri sultanu zelo v milosti. O tem se pripoveduje sledeča zajamčena dogodba: Pred nekaj leti je sultan dva odlična Turka zaradi deležnosti na mladoturškem gibanju 'obsodil na smrt. Vsa prizadevanja, doseči njuno pomilostitev, so ostala brezuspešna. Tedaj so njuni sorodniki milo prosili milosrčnice, naj izprosijo od sultana življenje obsojencev. Dobre usmljenke se temu niso mogle upirati, izprosile so si avdijenco, pokleknile so pred sultana in razložile svojo prošnjo. Hamid je sprejel milosrčnice zelo prijazno in jih odpustil z besedami: Vam pač ne smem te prošnje odbiti. Obsojenca sta bila pomi-loščena. To je pripovedoval pred tremi leti pokojni škof Doppelbauer, takrat pod pogojem molka. Pri tem se je skliceval na visokega dostojanstvenika v službi, kateremu je bil sultan zelo udan in ki je one milosrčnice o-sebno poznal.”
Kardinal Gibbons proti volivni pravici za ženske.
V nagovoru na graduiranke zavoda “St. Joseph’s College and Academy” v Emmitsburgu, Md., dne 17. jun. t. 1. se je kardinal Gibbons izrekel proti volivni pravici za ženske, rekoč:
Jaz popolnoma nasprotujem volivni pravici za ženske, ne ker sovražim ženske, nego ker jih ljubim in ker želim, da izpolnujejo nalogo, za katero jih je Bog namenil. Če igrate na političnem torišču, boste opražene. Če zagrabite preveč, izgubite vse. Nikjer ni ženska tako čaščena kakor v Združenih 'Državah. To pa predvsem vsled viteštva in uljudnosti moških, in če Vas ščiti moški spol, česa več želite? Upati ne morete, da bi pridigale v cerkvi, ampak lahko pa pridigate v svojih domih in vplivate na tiste, ki ste z njimi v dotiki v svojem vsakdanjem življenju. Pridigajte svojim očetom in bratom. Gorje družbi, ako bi imela biti odvisna samo od moškega spola.
Novoodkrit prvoten narod.
Na Morningtonskem otoku v Kar-pentarskem zalivu ob severni brežini Avstralije je uradnik Howard, ki oskrbuje zaščito domačinov v Queenslandu, odkril prvoten rod, ki ni še nikdar prišel v dotiko z belokožci. Ko je nekaj dni zaman iskal otočanov, je srečal posameznike dotičnega rodu in koneč-no večje število istih. Skazali so se kot popolnoma v prvotnem stanju ži-vepe ljudstvo. Tobak jim je bil popolnoma neznan, tudi evropska živila, kakor kruh, meso in sladkor, jim očivid-no niso prav nič dišala, dasi so polni radovednosti okušali ponujane jim neznane reči. Na videz so propali, v resnici pa skrajno urni in krepki ljudje, ki jim je sleherna bolezen neznana. Njihov način življenja je skozinskozi takošen, kot je navaden pri prvotnih narodih. Nobenih hiš ne zidajo, nego se zadovoljujejo s tem, da ščitijo svoja ležišča z nekakim Veternikom. Žive se s sadovi pandanus-drevesa, ki so sploh na mnogih otokih Južnega morja važno hranilo za prebivalce, z ribami in nekakimi gomoljnicami. .
Nemčija, slovanske in druge države.
Te dni je objavil nemški statistiški urad, da je število prebivalcev nemške države že preseglo 60 milijonov. V Evropi se more kosati s to ogromno številko samo Rusija, v Ameriki Zvezne države, v Aziji pa Kitajci. Prezreti ne smemo, da je v nji najmanj 55 milijonov pravih Nemcev, ki jih veže en jezik, ena kultura. Od 1. 1880. do 1890. so prirastli 4 milijoni. Od takrat pa se je domala vsakih pet let prebivalstvo pomnožilo za štiri milijone. Vsako leto se pomnoži za 700 do 800 tisoč, torej za približno poldrugi odstotek. Francozi so imeli pred vojsko leta 1870. 38 milijonov ljudi, Nemci 40 milijonov; danes imajo Francozi samo 39 milijonov, Nemci pa 60. To po-
menja, da more Nemčija v slučaju vojne domala milijon več vojakov postaviti na bojišče kot Francoska. Jasno je kot beli dan, da se nemške sanje o svetovni nadvladi z vsemi silami izkušajo udejstvovati. Pohlep cesarja Viljema po svetovni vladi zmaguje. Nem čija napreduje y gospodarskem oziru tako silno, da ni treba njenim sinovom nikjer drugod iskati kruha. Izseljevanja domala ne pozna. Samo ena sila je na svetu, ki more ustaviti pot modernim nemškim križarjem. Ta je v mladih slovanskih narodih. Upajmo, da rusko-japonska vojska s preporodom ruske države ustvari podlago za to nujno delo. Prva reč mora biti sprava Rusije s Poljaki; potem pa tesna zveza z Avstrijo m bankanskim Slovanstvom. Absolutistiška Rusija je dozdaj stregla Nemčiji in tudi od svoje strani pomagala njeni moči. Sedaj se ruši in na njenih razvalinah naj zaveje duh prave ljudske svobode, in s tem duh napredne slovanske misli.
150 let je baje stara Mrs. Abagail Parm, napol Indijanka in napol črnka, živeča blizu Clintona, la.
Rabelj obsojen na smrt. “Dziennik Polski” poroča iz Jekaterinoslava, da je bil radi roparskega napada obtoženi rabelj Šinkarenko obsojen na smrt.
Nov vojni avtomobil. Pri letošnjih cesarskih vajah na Nemškem bodo preizkusili nov oklepni avtomobil, ki ima spredaj montirano strojno puško. Šofer in ognjičar lahko leže opravljata svoje delo, tako da vidi sovražnik le njuni glavi. V avtomobilu je prostora za štiri osebe.
Angleška mornarica je pripravljena na velike letošnje vaje, ki se jih udeleže 4 linijske ladje, 27 oklopnih, 26 zavarovanih križaric, 16 skovtov in top-ničark, 14 tdrpednih rušilcev, 79 tor-pedovk, 26 podmorskih čolnov, 3 ladje za polaganje min in 16 pomožnih ladij, vseh ladij 347.
Neka Bresslei v Londonu se je u-smrtila na poseben način, da je požrla 144 šivank. Trpela je grozne bolečine. Odvedli so jo v bolnišnico, kjer so odstranili 134 šivank, 10 jih niso mogli najti. Dama je umrla. Pri obdukciji se je dognalo, da se je ena šivanka zadrla v srce in jo usmrtila.
Na glavi stati je nevarno. V nekem mestu v Vzhodni Prusiji so se izkušali mladi ljudje v veseli družbi med drugim tudi v tem, kako dolgo bo kateri stal na glavi. Neki oskrbnik je stavil s tovariši, da vzdrži na glavi pol ure. Oprt na roki z na zid prislonjenimi nogami je ostal res pol ure v tem položaju. Toda ko je vstal se je onesvestil in začel prebudivši se zopet razgrajati in vpiti ter se tako blazno vesti, da so ga morali šiloma zvezati in odpeljati v blaznico. Zdravniki so izjavili, da je neozdravljiv in ostane blazen do smrti.
Kaj želodec vse prenese. Zavarovanje proti bolezni in nesposobnosti za delo je že marsikakega lenuha zapeljalo, da je hlinil razne bolezni, samo da je dobil rento. Pri tem se poslužujejo raznih sredstev, da, tudi — žrebljev, kar dokazuje sledeči slučaj. Nekemu možu so priznali pravico do rente radi neozdravljive bolezni v želodcu in črevesu. Vsi zdravniki, ki so ga preiskali, so morali potrditi, da je resnično bolan. Nedavno so na anatomično kliniko prinesli truplo, v čegar želodcu je bil cel kup žrebljev. Konice so bile gladko odpiljene, da niso prodrle želodca in črev. Mrtvec je v življenju nalašč požiral žreblje, da je mogel potem tožiti o bolečinah v prebavilih. In vse to radi ljube — rente.
Strahovi srbskega kralja. Predkrat-kim se je vršil v Belgradu ministrski svet pod predsedstvom kralja Petra. Ob tej priliki je kralj predložil ministrom pisma, ki jih je prejel ob šesti obletnici smrti Aleksandra in Drage. V pismih se mu grozi s smrtjo, ako ne odstrani iz svoje bližine zarotnikov. Na dveh pismih so podpisani častniški zbori posadke Niš in Zaječar. Vojni minister je dobil nalog, da uvede preiskavo. Enaka pisma je dobil tudi princ Jurij, ki jih je izročil očetu s sledečimi besedami: “Ta pisma so pisali častniki tvoje vojske; prosim te, napravi že enkrat konec tej nesrečni korupciji. Ti nimaš pojma, koliko nezadovoljstvo vlada v ljudstvu. Ako greš dalje po tem potu, so naši dnevi šteti.” — “Budapesti Hirlap” poroča, da se na Srbskem vedno bolj ruje proti dinastiji Karagjorgjevičev. Baje se skrivaj agitira, da bi postal srbski kralj član starosrbske dinastije častnik avstrijske armade Nemanič.
Sv. oče in katoliško časopisje. Pred-kratkim je sv. oče pisal izdajatelju lista “Pilot” pismo, ki naglaša, da ljudstvo želi znanosti. Hoče vse znati in si o vsem ustvarjati lastno sodbo. Časopisje je poklicano, da ustreže želji ljudstva in po načinu, kakor to izpeljuje, je orodje dobrega in slabega. Papež naziva časopisje “dvorezen nož”, ki odpre pot resnici ali pa goljufiji. Oni, ki se poslužujejo časopisja, se ga morajo posluževati dostojno, medtem ko naj je podpirajo tisti, ki ljubijo resnico. Katoliško časopisje ima veliko moč, da stori veliko dobrega, ako odbija napade na vero, cerkev in na njene služabnike in širi seme čednosti in resnice. Sv. oče zagotavlja, da nimajo samo zadoščenja tisti, ki
sopomorejo za razširjenje čednosti, marveč da sodelujejo tudi za blagor vere in domovine.
Pomnite!
Naša prodajalna pohištva in drugih reči bo zaprta v petek, dne 9. julija, da se zaznamuje vse blago za veliko razprodajo, ki se začne v soboto dne 10. t. m., ter bo trajala le 10 dni.
Blago moramo razprodati, ker rabimo denar, da kupimo svežo robo v našo prodajalno.
Pri tej razprodaji bo naj lepša prilika za one, ki žele kupiti kaj pohištva po prav nizki ceni.
Vsak kos bo tako zaznamovan, da bode kupec si prihranil 40 centov na vsakem dolarju.
Toraj, v prihodnjih 10 dneh si lahko prihranite lepih novcev, ako rabite kaj pohištva.
Sedaj je čas, da nas obiščete.
M. E. SAHLER & Co.,
209 Jefferson St.,	Joliet, 111.
V NAJEM LEPA HIŠA NA HRIBU s 6 sobami. Cena $8.00 na mesec. Vprašaj pri “Amer. Slovencu”, ufn
HRVKTSKO DRUŠTVO ZRINSKI Frankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobi”'-' 920 N. Chicago St.; blagajnik:} o Tušek, 205 Ruby St.; bolniška čelnika: za vzhodno stran mesti	om. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. Ms lč, 1316 N. Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
NAPRODAJ DVE HIŠI NA HRI-bu. Jako poceni, ker se je lastnik •preselil in jih želi prodati. Kdor želi kupiti eno teh hiš, naj vpraša pri Amer. Slovencu.	ufn.
NAPRODAJ VELIKA LOTA NA North Summit Streetu. Najlepša lega med hišami. Blizu poulične železnice. Več pove Jos. Sitar, 805 N. Chicago st., Joliet, 111.
POTREBUJEMO DVA FANTA IN eno dekle za delo na domu in kmetiji. Pišite na: J. M. Nemanich, R. R. I., Tower City, N. Dakota.
ROJAKOM
priporočam svojo
Gostilno,
Kjer se toči vedno sveže pivo, žgan]* ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
.A-nt. S3s.off,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St,	Joliet
Of Joliet Illinoi«.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Kot nova izgleda obleka ko smo jc mi očistili in pogladili, neglede ako j« iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se seznanijo z našim delom. Prenovimo obleke, boljše in hitreje kot se dom» naredi za Kar zahtevamo le malo plačilo. Poskusite naše delol JOLIET STEAM DYE HOUSC, James Straka & Co.
630-622 Cass St. JOLIET, ILL, Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 4M
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
OLIET, ILL.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
CM. Pbone 521 *	N. W. Phone 689
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODRUG E. MEERS.
Soba 318—321 Barber Bldg.	JOLIET, ILL.
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravica — je moje geslo.
WUWwuvwwwy\mwwi
Siassea k Sienta
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVIM
NOTAR
r*
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
WJW*JWMWMYJWJWM
NAJNOVEJSA
slovensko-angleška
SLOVNICA
TOLMAČ IN SLOVAR PO $1.00.
PIŠITE PO NJO DANES.
AMER. SLOVENEC.
Tom. Stcfancich
N. W. Phone 577.
1014 N. Chicago Street Joliet, UL
Gostilničar
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
DOBRODOŠLI!
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, HI.
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
Slovensko-angleške slovnice, Slovenslčo-anglešlčega tolmada in Anglesko-angleškega slovarja.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA & CO.,
9 Albany St.	New York, N. Y.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vn-lej postregli z najniijimi tržnimi cenami .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, desk« in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala
Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogoI Mit« bomo zadovoljili in ti prihrinili deuar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Tel. Chi. 2932....N. W. 5.
Stan. tel. Chi. 3541.
M. PHILBIN
KONTRAKTOR.
in zidar hiš iz cementovih blokov. Narejam tudi hodnike (sidewalks) iz cementa..	,
Dela jamčim, da bo dobro in trpežno Krijem tudi strehe.
M. PHILBIN,
515 Cass St.	314 Campbell St
JOLIET, ILL.
Cenjenim rojakom na znanje I
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slo vence v Ameriki prepotrebnb Sloven sko Angl. slovnico, Slovensko Angl tolmač in Angl. Slov. slovar v taki popolni meri, kakoršne do sedaj Slo venci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana stanesas»
$1.00.
Svota. se lahko pošlje v poštni! znamkah na
V. J. KUBELKA & CO.
9 Albany St.,	New York, N. Y
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:___Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec..........,.. . Josrp Dun da, 123 Comstock Street, Joliet, III.
Vrhovni zdravnik:........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Georg« Stonich, 813 N. Chicago St, Joliet, I1L Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, I1L ^	PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
John N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Fa.
Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
pristopili Člani.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 15040 Alojzij Grčar, roj 1891, 15041 Anton Govednik, roj 1892, spr. 4. jul. 1909.	Dr. št. 244 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 15042 Josip Oberman, roj
1887,	spr. 3. jul. 1909.	Dr. št. 88 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 15043 Josip Ravnik, roj 1891, 15044
Matija Fortun, roj 1889, 15045 Anton Sopčič, roj 1881, spr. 28. jun. 1909.
Dr. št. 369 članov.
K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 15046 Franc Zelar, roj 1871, spr. 4. jul. 1909.	Dr. št. 185 članov.
K društvu Jezus Dober Pastir 49, Pittsburg, Pa., 15047 Josip Hudak, roj 1877, spr. 1. jul. 1909.	Dr. št. 38 članov.
K društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 15048 Peter Mlakar, roj 1885, spr. 2. jul.
1909	Dr. št. 90 članov.
K društvu Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 15049 Miko Gajak, roj
1888,	15050 Ivan Srbelj, roj 1870, spr. 20. jun. 1909. Dr. št. 51 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 15051 Anton Milek, roj 1893,
spr. 6. jul. 1909. ,	Dr. št. 20 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 15052 Ivan Rome, roj 1875, 15053 Anton Pečjak, roj 1864, spr. 2. jul. 1909.	, Dr. št. 45 članov.
K društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y., 15054 Tomaž Gerželj, roj 1890, spr. 30. junija 1909.	Dr. št. 18 članov.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 15055 Milan Perkovič, roj 1886, spr. 6. jul. 1909.	Dr. št. 26 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., k društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12101 Matija Balkovec, 12366 Nikolaj Čemas, 27. jun. 1909.
I. dr. št. 131 članov. II. dr. št. 370 članov.
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., k društvu sv. Jan. Krstnika 60, Wenona, 111., 10295 Anton Žitnik, 5. jul. 1909. I. dr. št. 118 članov.
II. dr. št. 57 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 6259 Franc Rebol, 28. jun. 1909.
Dr. št. 46 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsbudg, Pa., 12441 Jurij Pavlakovič, 28.
jun. 1909.	Dr. št. 37 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4250 Andrej Suhadolnik, 5. jul. 1909.
Dr. št. 222 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 9268 Jernej Hrovat, 9564 Ivan Prelesnik, 3660 Jožef Brodnik, 594 Jbžef Bezel, 9469 Anton Marčelja, 6861 Franc Vidmar, 28.	jun. 1909.	Dr. št. 313 članov.
Od društva sv.	Jan. Krstnika 20, Ironwood, Mich.,	13680	Franc Gracar, 28.
jun. 1909.	Dr. št. 42 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 6973 Peter Kobe, 13518 Janko Malič, 8378 Jurij Osterman, 30. jun. 1909.	Dr. št. 367 članov.
Od društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 7749 Ignac Obraz, 28. jun.
1909	Dr. št. 49 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 7435 Ivan Malešič, 12634 Ivan Lorkovič, 30. jun. 1909.	Dr. št. 53 članov.
Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12428 Tomaž Kralj, 12429 Ivan Kralj, 11664	Josip Pestar, 21. jun. 1909.	Dr. št. 51 članov.
Od društva sv.	Antona Pad. 87, Joliet, 111., 12997	Ivan	Peruš, 30. jun. 1909.
Dr. št. 70 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 8614 Juraj Bek, 30. jun. 1909.
Dr. št. 46 članov.
Od društva sv. Roka 113, Denver, Colo., 11837 Anton Zemnik, 12561 Franc Andoljšek, 20. jun. 1909.	Dr. št. 43 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 4302 Valentin Kos, 28.
jun. 1909.	Dr. št. 29 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 9989 Ivan Kavčič, 5. jul. 1909.
Dr. št. 221 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 8803 Alojzij Golob, 12262 Matija Mau-rinčič, 28. jun. 1909.	Dr. št. 74 članic.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 4125 Terezija Božič, roj 1880, spr. 24.
jun. 1909.	Dr. št. 7 članic.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 4126 Ana Perše, roj 1889, spr. 3. jul.
1909	Dr. št. 113 članic.
K društvu Jezus Dober Pastir 49, Pittsburg, Pa., 4127 Marija Hudak, roj 1886, spr. 1. jul. 1909.	Dr. št. 9 članic.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 4128 Marija Kastelc, roj 1876, spr.
30. jun. 1909.	Dr. št. 13 članic.
K društvu Vit. sv. Mihaela 75, La Salle, 111., 4129 Marija Bah, roj 1885, spr. 1 jul 1909.	Dr. št. 12 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 2884 Katarina Mauser, 27. jun. 1909.	I. dr. št. 63 članic.
II. dr. št. 47 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 1659 Agata Brodnik, 2759 Frančiška Bezel, 2711 Matilda Marčelja, 28. jun. 1909.	Dr. št. 156 članic.
Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 3236 Josipina Pestar, 21. jun.
1909.	*	Dr. št. 11 članic.
Od društva sv. Ane 127, Waukegan, 111., 3809 Marijana Gradišar, 28. jun. 1909.
Dr. št. 46 članic.
Od društva sv. Barbare 128, Etna, Pa., 3960 Marija Jefak, 30. jun. 1909.
Dr. št. 12 članic.
IZLOČENA ČLANICA.
Od društva Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 2404 Ana Špelič, 28. jun. 1909.	Dr. št. 77 članic.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Vsa cenjena društva K. S. K. J., ki še niso poslala ases. 6—1909 za mesec junij, kakor tudi ona, ki do sedaj še niso poravnala zaostalega dolga za prvo polovico letošnjega leta, prosim da to store v najkrajšem času, ter poravnajo vse kar so na dolgu, da zamorem napraviti zaključek prve polovice Jednotine-ga poslovanja za leto 1909, ter predložiti knjige gg. nadzornikom v pregled, kar najhitreje mogoče.
S pozdravom	JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
IZJAVA IN POJASNILO.
Pred nekaj časom so bile razposlane neke vrste anonimne, šaljive dopisnice, med nektere v Jolietu živeče Slovence. Pričelo se je na to govoriti, da *o bile one “'karte” pisane v gl. uradu K. S. K. J. od članov gl. odbora.
Radi tega izjavljam v imenu članov gl. odbora, da v uradu K. S. K. J. se niso pisale nikakršne dopisnice ali kaj jednacega od nobenega gl. uradnika od Jednote in ne od koga drugega. Vsako najmanje sumničenje in govorjenje »apram gl. uradnikom Jednote v tej zadevi, je neopravičeno in lažnjivo. Gotovi faktorji naj blagovolijo vzeti to v naznanje.
Za glavni odbor K. S. K. Jednote	JOSIP ZALAR, tajnik.
Zahvala.
Društveni odbor sv. Jožefa štev. 53. K. S. K. J. se lepo zahvaljuje spodaj omenjenim društvom, ki so poslala za M. Ivankoviča sledeče podpore:
Št. 15. Sv. Roka, Allegheny, Pa..$8.00 “ 14. Sv. Jan. Krst., Butte,
Mont. ..................... 7.00
“ 38. Sv. Petra in Pavla, Kansas
City, Kans................ 5.00
“ 32. Jezus Dober Pastir, Enum-
claw, Wash.................5.00
“ 43. Sv. Jožefa, Anaconda,
Mont...................... 5.00
“	1.	Sv. Štefana, Chicago, 111.. 5.00
“ 12. Sv. Jožefa, Forest City, Pa. 6.00 “	4.	Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn....................... 4.40
“ 77. Marije Vnebovzetje, Forest City, Pa..............3.30
“ 87. Sv. Antona Pad., Joliet, 111. 3.15 “ 70. Šv. Srca Jez., St. Louis,
Mo........................ 3.00
“ 104. Marije Čistega Spočetja,
Pueblo, Colo...............3.75
“ 83. Sv. Alojzija, Fleming,
Kans...................... 3.80
“	2.	Sv. Jožefa, Joliet, 111... 3.15
“ 13. Sv. Janeza Krst., Bivvabik,
Minn...................... 3.00
“ 121. Marije Pomagaj, Little
Falls, N. Y............... 3.00
“ 79. Marije Pomagaj, Waukegan, 111.................. 3.00
“ 115. Sv. Veronike, Kansas City,
Kans...................... 3.00
“ 105. Sv. Ane, New York City,
N. Y...................... 3.25
“ 57. Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. 3.20 “127. Sv. Ane, Waukegan, 111... 2.00 “ 44. Vit. sv. Florijana, So. Chicago, 111....................... 2.90
“ 50. Marije Sed. Žalosti, Allegheny, Pa..................2.50
“ 69. Sv. Jožefa, Great Falls,
Mont. ..,................. 2.00
“ 65. Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis............... 2.15
“ 29. Sv. Frančiška Sal., Joliet,
111. .. .•................ 2.50
“ 60. Sv. Jan. Krst., Wenona, 111. 2.00 “ 107. Sv. Barbare, Moon Run,
Pa.........................2.00
“ 45. Sv. Cirila in Metoda, East
Helena, Mont.............. 1.65
“110. Sv. Jožefa, Barberton, O.. 1.00 “ 51. Sv. Petra in Pavla, Iron
Mountain, Mich. .......... 1.60
“ 21. Sv. Jožefa, Federal, Pa. .. 1.55 “100. Sv. Jurija, Sunnyside, Utah 1.50
Skupaj ..............$109.35
Waukegan, 111., 30. junija 1909.
Peter J. Srnovršnik, tajnik.
Dopis iz Rockdala.
Rockdale, P. O. Joliet, 111., 7. jul. Ker se le redkokedaj čita kak dopis iz naše male naselbine, zato sem se jaz odločil, da napišem nekoliko vrstic.
Tukaj v naši mali naselbini nas je precejšnje število Slovencev, kateri delajo večinoma vsi v žičarni (dratovni), kjer se še precej dobro zasluži, a vendar se delo težko dobi. Tukaj imajo Slovenci večinoma svoje hiše in več Slovencev je, ki imajo svoje gostilne in trgovine (grocerije). Samo v teku enega leta se je zgradilo več novih hiš, večinoma iz opeke zidanih; ravnotako je tudi Zdaj več novih hiš v delu. Tako imajo tukajšnji rojaki zares dobro in napredno navado, da kakor hitro se kak nov parček poroči, si že kupi loto in si postavi novo hišo, da se izogne tisti neljubi sitnosti, namreč da mu ni potreba prepeljavati kufrov in tiste črne peči in je takoj sam svoj gospodar in enkrat lastnik svoje hiše.
Zadnje dni, na praznik 4. oziroma 5. julija nas je pbiskal naš vrli rojak gospod Josip Zalar, glavni tajnik K. S. K. J., katerega smo z največjim veseljem sprejeli kot najljubšega gosta. In gospod Zalar je ostal več časa med nami v najlepšem razgovoru in zabavi. In tako smo prišli tudi v razgovor o res lepem napredku našega društva sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. J. in mi smo m:u vse pojasnili, kako obstoji naše društvo, nakar je g. Zalar izrekel lepo pohvalo, da tako lepo napredujemo v društvenem oziru. Nadalje nas je spodbujal, kako moramo skupno delovati in pomagati eden drugemu, da moramo biti zmerom vsi za enega in eden za vse, da s tem pokažemo, da smo zares sinovi naše mile nam slovenske matere Jednote. Nadalje nam je povedal, kako lepo napreduje naša slavna K. S. K. J., da tako pogostoma pristopajo zavedni rojaki, da je v teku 6 mesecev pristopilo veliko število članov in članic, tako da je zares lahko vsak ponosen na slavno K. S. K. J. Po dokončanem govoru g. Zalarja smo vsi navzoči sklenili, da bomo za vselej ohranili in pri vsakej priložnosti vpoštevali besede, katere nam je govoril naš vrli rojak g. Josip Zalar in si vsi želeli, da nas zopet v kratkem obišče, zato mu vsi skupaj kličemo: Živel in na veselo svidenje!
John Zalar.
Kako ostane ženska res mlada.
Gotovo odkar obstoji človeštvo, se je zlasti ženski svet silno bavil s problemom, ni li v moči človeka, da zatre na sebi sledove starosti in jih tako pokrije, da se jih ne opazi. Dragocena pariška mazila in pariške skrivnostne esence, ki jih predpisujejo lepotilni doktorji, masaže na obrazu, mlečne kopeli in tisoč drugih sredstev ni nikdar zamoglo popolnoma doseči svoj namen. Neki francoski list poroča sedaj o nekem nezmotljivem sredstvu, ki omogoča ženskam, da ohranijo mladostno svežost in lepoto do pozne starosti. Seveda zahteva to lečenje precej samozatajevanja, ali kaj ne stori
ženska radi lepote? Kar zahteva novi lepotični doktor od ženske ni nič drugega, nego da vedno molči. Govorjenje utrudi obraz, koža se utruja in vsled tega nastajajo neprijetne brazde in gube. Ali ženske se ne smejo tudi smejati in smehljati, in tudi ne jokati, kajti ysa ta zrcalenja čuvstev obrabljajo mišice na obrazu. Izumitelj novega zistema priseza ria svojo metodo in jamči vsem ženskam, ki žive po njegovem navodilu, da ohranijo mlado lice do pozne starosti. Nekaj dam je že pričelo s tem lečenjem, toda ustra-jati niso mogle dolgo časa, kajti molčanje in pa — ženska!
Pripovest o čevljih.
Vsi peterburški časniki ponavljajo zanimivo pripovest o čevljih, ki jo je objavil knez Meščerskij v listu “Graž-danin . Zgodilo se je to — piše Meščerskij — nedavno v tekočem letu. Neki ruski častnik je hotel biti premeščen iz enega polka v drugi. Obrnil se je do svojega tovariša za svet, kako celo stvar zasukati, da bi se njegova želja kar možno najhitreje izpolnila. Tovariš mu je nasvetoval, da v takih stvareh najbolj kaže obrniti se do X. v generalnem štabu. Častnik je šel torej k X. Ta izvedevši, kaj hoče, reče: "Ako si tega zelo želite, morem v kratkem ustreči—” in potem pogle davši častnikove čevlje, omeni: “Gospod, imate takšne neprilične čevlje, kje pa jih kupujete?” — “V vašem mestu,” odgovori častnik. — “Ako ste že tukaj, porabite priliko in naročite si lepše čevlje. Morem Vam pripo ročiti zelo spretnega čevljarja.” — častnik je vzel naslov črevljarja in X. mu pri poslavljanju pravi: “Pridite v dveh dnevih.” —- Častnik se je podal k priporočenemu črevljarju in naročil nove čevlje. Na vprašanje, koliko bodo veljali in kdaj bodo narejeni, čev Ijar odgovori: “'Kdo pa je mene gospodu priporočil?” — Častnik imenuje X. “'Potemtakem bodo čevlji v petih dneh narejeni. Veljali bodo 250 rubljev.” častniku se je zdela stvar sumljiva. Gre torej povprašat tovariša za svet. “Plačaj!” svetuje tovariš. Častnik je plačal najprej polovico zahtevane svo-te in drugo polovico je obljubil plačati, kadar bodo čevlji narejeni. Za pet dni so bili čevlji narejeni in za 7 dni je bil častnik premeščen.
Pojedina za upnike.
Redko presenečenje so doživeli upniki nekega danskega lahkoživca v Ko danju. Mož je pred leti všel v Ameriko, zapustivši na vseh straneh ne baš prijetne spomine v obliki večjih ali manjših dolgov. Toda v Ameriki ga je srečala pamet in pridobil si je veliko premoženje. Sedaj pa se je pokazal pravega kavalirja, spomnil se je namreč svojih starih upnikov v Kodanju, ki so bili nanj že pa čisto pozabili in se podal nazaj v staro domovino Dansko. V prvem kodanjskem hotelu je naročil imenitno pojedino in povabil nanjo vse svoje upnike. Ti so se pošteno začudili ter šli pogledat, ako si ni morda kdo z njimi dovolil šale. No, prepričali so se, da je na svetu še tudi poštenih dolžnikov, kajti ne samo, da je bila pojedina krasna, marveč je našel vsak pod svojih kuvertom tudi zavitek z natančno dolžno svoto z o-brestmi vred.
Izvrsten spomin slaboumnega dečka.
K seji društva psihijatrov in nervo-logov na Dunaju je pripeljal dr. Witz-man slaboumnega dečka iz zavoda za slaboumne v Biedermannsdorfu. Ta deček ima kljub slaboumnosti tako izvrsten spomin, da zna koledar za 1000 let skoro na pamet. Pove vsak bivši in bodoči datum z označevanjem dneva, praznika ali godu, in sicer brez daljšega pomišljenja. — Na poljubno stavljena vprašanja je točno izpovedal, da je bil 24. rožnika 1908 torek, dan sv. Ivana, da bo pepelnična sreda 1. 1917 dne 21. svečana, da bo trajal pust 1. 1924 58 dni, da bo Velikanoč 1. 1929 dne 31. sušca, vnebohod pa 10. majnika. Dr. Witzman je pojasnil, da so bile vzrok dečkove slaboumnosti ošpiče, katere je imel kot dojenček 6
Pomnite!
Naša prodajalna pohištva in drugih reči bo zaprta v petek, dne 9. julija, da se zaznamuje vse blago za veliko razprodajo, ki se začne v soboto dne 10. t. m., ter bo trajala le 10 dni.
Blago moramo razprodati, ker rabimo denar, da kupimo svežo robo v našo prodajalno.
Pri tej razprodaji bo najlepša prilika za one, ki žele kupiti kaj pohištva po prav nizki ceni.
Vsak kos bo tako zaznamovan, da bode kupec si prihranil 40 centov na vsakem dolarju.
Toraj, v prihodnjih 10 dneh si lahko prihranite lepih novcev, ako rabite kaj pohištva.
Sedaj je čas, da nas obiščete.
M. E. SAHLER & Co.,
209 Jefferson St.,	Joliet, 111.
Naprodaj.
Hiša s 7 sobami na Vine St., velika lota, gas, voda, cementova klet, odtok, vodnjak. Vse v dobrem stanu. Cena $2,000, ako se kupi prav kmalu.
Naprodaj hiša s 4 sobami na Cora St. poceni.
Naprodaj lote na severozapadni stra ni mesta blizu podkvarne. Po $250 in višje.
Za pojasnila se obrnite na:
Mart. Paulson,
408 Exchange St. Oba telefona 771. Joliet, Illinois.
Slovensko Zdravišče.
Pozor rojaki Slovenci in Hrvati! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, akot se obrnete na SLOVENSKO ZDRAVIŠČE pod spodaj podpisanim ravnate« ¡jem. On ima jako veliko prakso v zdravljenju vseh bolezni, bodisi notranj« ali zunanje bolezni, pa naj bo ista akutna ali kronična. On je specialist n ženske in otroške bolezni in operacije. On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen mož in žena.
Zatoraj rojaki! Ako ste bolni ali slabi na kakoršnikoli bolezni ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem, temveč natanko opišite Vašo bolezen y svojem materinem jeziku in pri tem naznanite, koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter se lahko z največjim zaupanjem obrnete na to res izkušeno zdravišče, kjer najdete gotovo pomoč is ozdravljenje, ako je to sploh mogoče. Nikarte trpeti! Če trpite Vi, Vaša hči, Vaša mati, Vaši otroci, Vaš oče, Vaši bratje ali sinovi na kakršnikoli bolezni, pridite pri tej priči, že danes, in dal Vam bo svet čisto zastonj, in izvrstna zdravila. Pišite danes, ker se Vam ta prilika morda ne ponudi nikdar več.
Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec,
900 N. Chicago Str.	Joliet, Ills.
JOHN N GOSAR CO.
5312 Bat,ler St. Bell P -mg, F;sk ¡090 J. Pittsbnrg, Pa.
Se priporočam sl. društvom za naročila ZASTAV, znakov (Re-galij), gumbov, šarp, slik, okvirov, knjig, kap, klobukov, itd. Pečati vsakovrstni, itd. Prva in edina slov. tvrdka v Amer.
18
*r1 °
•O
<u ^ *N W ci O U *"H
o oT
Sr*
" M ° B
> ¡3
o g
a t
.5 »-Q
<D O
c cs
:h g
>N M O
M
KRASNI MOLITVENIKI PO ZEL O NIZKI CENI.
Compagnije «p Generale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H, P,
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop o<k za zapad, 71 Dearborn St., Chicaffi Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17tfc St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, a gents, Joliet, Illinois.
JOUCT.JLL.
FIUO PIVO V STEKLEHICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL.
•.V.V/AV.V/AV.V.V.V.V.V.V '.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VMVA
POZOR! POZOR!!
Bliža se sezona balov iti domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dtto pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
■^V.VBW.V.V.V.V.W«V«V.\W.V.V.V.V.V.V.VYWVWVWfli
%	Prstan in nesreča.	
	(Tirolska povest. — Po Seb. Riegerju	
	priredil Marijan.)	
I.
Med strmim in mogočnim gorovjem se razprostira precej široka dolina, in na koncu nje, prav v kotu, leži med zelenimi travniki, zasenčena z lepim drevjem, lična vas Poljane. Kakih petnajst belih hišic je razstavljenih okrog visokega zvonika, čigar rdeča čelada Se že iz daljave blešči nad drugimi, nižjimi strehami. V ozadju se vzpenja po strmih obronkih smrekov gozd, nad njim pa kipe mogočne skale orjaških gorskih velikanov kakor, nepremagljiva straža proti nebu, in strah te obhaja, ko jih pogledaš. Zdi se ti, da se (¡odo te skale zdajzdaj odtrgale, zaropotale z velikim hruščem nizdolu in pokopale prijazno vasico...
Na skrajnem koncu stoji ob potu velika kmetska hiša, spodaj zidana in lepo pobeljena, zgoraj pa lesena, kakor večina tirolskih ’hiš. Z vseh oken žare cvetlice in se radovedno ozirajo po lepi okolici. Pred hišo je ograjen vrt z mnogimi prikupljivimi gredicami pred vrtom pa stoji velik križ z lepo, belo podobo Križanega. . Kroginkrog hiše se razprostirajo travniki in polja, bogastvo kmetov. To je Jelarjevina.
Cekinasto, solnčno-zlato jutro je letalo nad vasico. Jablana, ki je stala pred Jelarjevino za križem, je bila čez noč odprla svoje rdeče nadahnjene cvetove in je molela nad križem kakor velik šop pomladanskih cvetlic. Nedolžni cveti, so radovedno sklanjali svoje glavice čez križevo strešico, in ko so zagledali trpečega Zveličarja, zalesketale so se jim v očeh biserne solzice. Sklanjali so se cveti čez strešico vedno bolj: poljubovati so hoteli krvave rane Odrešenikove... — Zlato jutranje solnce* še je nasmihalo, in razposajeni njegovi žarki so šinili pri oknih v sobo, malo poplesali od veselja, pogledali sem, pogledali tja in se vedli zelo nagajivo. Obnašali so se prav po otroško. Za enkrat so se bili zmotili: mislili so, da bodo našli pri hiši veselje, pa ga niso. — Jelar, visok in postaven mož tridesetih let, prikupljive-ga obraza in prijaznih oči se je poslavljal od doma in se odpravljal na daljšo pot. Nekemu bavarskemu trgovcu je bil namreč prodal nekaj lesa, in zato je moral sedaj po opravkih. Ob postelji je zamišljeno stala Jerica, njegova mlada ženka. Lep obraz je bil to: Oči modre in ljubeznjive kakor nebo, lica zdrava in rdeča, lasje mehki in blesteči kakor svila, na ustnah pa ji je ležal bolesten izraz, vsled česar je bila Jerica še lepša in vabljivejša. Pred njo je stala na tleh zibelka, pobarvana in z velikimi rožami poslikana, iz katere je gledala živahna otroška glavica in dvoje radovednih očesc.
“Ne, Bernard,” je rekla žena, “danes ne hodi z doma. Tako tesno mi je pri srcu. . . Strti poročni prstan mi kar ne gre iz glave... Bernard, nesrečo po-menja, če se zlomi poročni prstan, in pomni to!”
“Ne bodi nespametna in praznoverna, Jerica,” jo je miril mož; “prstan je bil droben in obrabljen. Zadela si ob železo in moral je počiti.”
“Ne, ne,” je hitela Jerica, “niti dotaknila se nisem prstana... Ko sem odrezala prvo trščico, mi je naenkrat padel prstan v dveh delih na tla.” “Saj pravim; kovina je bila že obrabljena in nič čudnega ni, če je prstan počil. Bodi mirna! Prstan bom dal na Bavarskem popraviti in ti povrhu kupim novega, lepšega in močnejšega, ki ti gotovo ne bo nikdar počil.”
“Ali moraš res iti?” ga je boječe vprašala ženka.
“Seveda! Ne da se prekreniti. Sam moram biti zraven pri oddaji lesa, sicer bi bilo precej kaj narobe... Tudi mi je trgovec pisal, naj pridem sam po denar. Bodi le brez skrbi, Jerica, nič se mi ne bo zgodilo... Tembolj pazi nase, da se ti kaj ne pripeti... Veš Jerica, brez tebe ne bi mogel živeti... ti si moj raj na tem svetu.”
“In ti meni, Bernard,” segla mu je hitro v besedo in ga ljubeznjivo pogledala. “Rajši te imam kot svoje življenje.” _
Mož se je nasmehljal in ji nalahko atresnil desnico:
“Torej zdrava Jerica... moli zame... v osmih do desetih dneh se gotovo ’Urnem.”
% ' 'M^l0 te pospremim, ne-li? Otroka vzathem seboj.”
Ne da bi čakala odgovora na svojo nežno prošnjo, je vzela. Jerica otroka iz zibelke, zavila ga v veliko rdečo ruto, poškropila moža z blagoslovljeno vodo in šla z Otrokom v naročju za Svojim možem. Počasi sta stopala čez travnik proti kolovozu.
Na koncu travnika stoji ob kolovozu med gostim grmovjem kapelica Matere božje menda že od pamtiveka. Tam sta se ločila.
“Jerica, še nekaj! Vsak večer vrata dobro zapri!... Že nekaj dni sem se klatijo tod vojaški begunci — včeraj SO jih orožniki zopet iskali — in begunci so dokaj nevarni ljudje.”
“Ne boj se in bodi brez skrbi glede tega,” je odgovorila žena, “saj so hlapci vedno doma... Le glej nase! Zate se bojim. Hodi v imenu božjem! On naj te spremlja povsod!”
Tesno je bilo Bernardu pri srcu. Jerica je prestrašeno gledala predse: dete v naročju se je veselo smehljalo.
Bernard je stopil bliže, prijel dete za ročico in smehljaje vzkliknil:
“Z Bogom, Franceliček, z Bogom! Le priden bodi, debelček mali!” Potem je
še ljubeznjivo stisnil ženi roko:	‘Z
Bogom, Jerica, in na svidenje!”
“Z Bogom! Srečno hodi,” je zastokala Jerica in si z robcem obrisala solzo, ki ji je kanila po svežem licu. Obrnila se je k Materi božji v kapelici in zaprosila: “Ti ga vodi, naša Mati!”
Bernard pa jo je hitro krenil po kolovozu. Zdajpazdaj je pogledal nazaj, a kmalu ga je zakrilo grmovje. Tedaj se je tudi Jerica vrnila z otrokom v naročju čez travnik proti domu. Ni šla še po poti sto korakov, ko se je začul iz grmovja za kapelico sikajoč glas, kakor glas razdražene kače. Ob istem času se je prikazala izza leskov-ja ostudna glava stare ženske. Z o-braza ji je žarela jeza in satansko — sovražen nasmeh.
“Čakaj, prokleta,” je siknila ženska in požugala s pestjo za mlado Jerico. “Boš videla kaj zna Piskovka! H...Č bo vzel tebe, tvojega potepenca in vajino gadjo zalego! O le čakajte!”
Piskovka je bila tu s Poljan, grda in stara kakor čarovnica, zlobna pa še bolj. Gojila je proti Jelarjevi Jerici smrtno sovraštvo in mu dajala duška ob vsaki priliki, kadarkoli je mogla. Sovraštvo, pa je izhajalo iz prejšnjih razmer, ki so bile med Piskovko in Jerico. Jerica je namreč imela za seboj že bridko in jako grenko življenje, polno težav in preskušenj. Treba je, da ga nekoliko pojasnimo.
Bila je najmlajša hči bogatega Matične. Že od nekdaj ji je gorela v srcu tiha ljubezen do mladega Jelarja, iti ta ljubezen se je razžarela še bolj, ko ji je tudi Bernard povedal, da ima rad edino njo na vsem svetu. Matična in stari Jelar pa sta se bila pred leti zapletla radi nekih gozdnih razprtij v dolgotrajno pravdo, ki se je končala Matični v slabo: plačati je moral vse stroške in izgubil je tudi vse svoje dozdevne pravice. Tako je prišlo med obe hiši sovraštvo. — Zato tudi Matična kratkomalo ni hotel ničesar vedeti o poroki med Jerico in mladim Jelarjem; rajši bi bil požgal svoj dom, kakor da bi jo dal njemu, tako je večkrat govoril. — Brezobzirni oče je šel še dalje: prisilil je svojo hčer, da je vzela najstarejšega sina Piskovega, Tadeja, ki ni bil priljubljen menda nikomur v vasi, kaj še dobri in nežni Jerici. Surov in silovit človek je bil to in Jerica ni imela do njega niti trohice ljubezni. Menda še nikdar pri nobeni poroki ni bila nevesta tako žalostna, kakor pri tej, in še na nobeni svatbi se menda še ni toliko solz prelilo, kakor se jih je takrat, ko sta se vzela Jerica in Piskov Tadej. — Pozneje ni imela. Jerica pri Piskovih niti enega veselega in srečnega dne. — Tadej je s svojim surovim obnašanjem mučil mlado golobičko, kjerkoli je le mogel; nekaj tednov po poroki jo je že tepel in ona je trpela udano in potrpežljivo. Stara Piskovka ji je bila mačeha, kakršne si niti misliti ne moremo; cele dneve je ragljala; tepla in zasledovala je u-bogo Jerico po vseh potih in nikamor se ni smela ganiti. Voljno je trpela Jerica tudi to. — Tadej je bil pretepač. Če je na vasi vstal kak prepir, Tadeja gotovo ni manjkalo. Nič se ni spametoval tudi po poroki, in pol leta po njej se je zgodilo, da je pri pretepu zabodel nekega hlapca skoro do smrti.
Poklicali so Tadeja pred sodišče; ker je rekel, da je storil svoje dejanje v silobranu, ga niso kaznovali z zaporom, pač pa so ga vtaknili za 10 let k vojakom.
Bilo je ravno v začetku leta 1859., ko se je ločil Tadej od svoje domovine in prišel na italijansko bojišče. Bojeval se je v več bitkah; v bitki pri Ma-genti pa ga je doletela nesreča. Kro-glja ga je zadela v desno stran prsi in umrl je že na bojišču. Nekaj tednov pozneje so dobili na Poljane njegovo obleko in uradni mrtvaški list. Ure in poročnega prstana vojaška oblast ni bila poslala. — Jerica je obžalovaja par dni svojega moža in potočila za njim nekaj odkritosrčnih solz, prikriti pa ni mogla lahkote in tolažbe, ki sta se ji naselili kmalu v srce. — Zakon s Tadejem je bil brez otrok, in sedaj je bila Jerica popolnoma prosta.
Pol leta pozneje je umrl tudi stari Matična. Znova se je približal mladi Jelar, ki je bil še vedno fant, svoji nekdanji izvoljenki, in jo poprosil za njeno roko. Razumela sta se in si obljubila, da se vzameta. ■—• Tedaj je vskipela stari Piskovki jeza do vrha. Strahovito se je togotila nad Jerico, ker je tako hitro pozabila svojega prvega moža Tadeja. Ni mogla verjeti, da bi bogata Matičnova hči zapustila Piskovo hišo in odnesla seboj ves denar, ki ga je dobila za doto. V svoji glavi si je bila namreč starka zasnovala načrt, omožiti Jerico čez par let z mlajšim, nedoletnim sinom Filipom. Načrt ji je seveda spodletel, in to jo je dražilo.
Jerica ni nič skrivala svoje ljubezni do Jelarja. Ni bila zamrla ta ljubezen; ampak bila je še vedno mlada in goreča. Začele so se prve predpriprave za poroko. Tedaj je nastopila starka z vso silo, z vso togoto proti Jerici, in bilo je, kakor bi se bilo peklo zarotilo proti njej. Starka jo je preklinjala z najgršimi, najostudnejšimi kletvami, zmerjala in pitala jo je z naj-zlobnejšimi priimki. Jerica ni mogla več mirovati. Očitati je začela starki vse grozovitosti, vse žalitve, vsa grda obrekovanja, ki jih je morala v dobrem letu pretrpeti pri Piskovih. Pis-
kovka se je penila od jeze in razburjenja in v svoji besnosti je zaprisegla Jerici večno sovraštvo. Ko je odhajala Jerica od hiše, kričala je stara čarovnica: “Čakaj, kača, še se snideva!— Ogrenila ti bom življenje, da boš pomnila! Zvijala se boš, a iz škripcev ne boš mogla. Le pojdi, kamor hočeš; vedi pa, da stara Piskovka ne bo nikdar mirovala in ti bo vedno za petami!”
Spolnjevalo se je, kar je zlobna starka zaprisegla in sovraštvo je bilo tem hujše, čim srečnejša je bila Jerica ob strani svojega drugega moža. —
Tisto jutro je bila Piskovka priča ljubeznjivemu in prisrčnemu slovesu mladih zakonskih. Z vso močjo je zaplapolal ogenj sovraštva v njenem srcu in zavist je švigala na dan z vso silo. Starka je stopila izza grmovja stisnila in zavihtela proti Jerici pest, in zavist je rodila grozovite besede: “Čakaj, prokleta! Med te in tvojega potepuha vržem poleno, ki bo oba podrlo na tla, in ne bodeta več vstala...” II.
Par dni pozneje je bilo na Poljanah veliko hrupa. Truma vojakov je bila prišla v vas. Dvoje beguncev so iskali in pretaknili so vsak kot in vsak grm. Popraševali so tudi ljudi. Ta ali oni je rekel, da jih je videl: Dva bradata moža v sivih hlačah in belih jopičih in puške čez rame. Vojaki so iskali in iskali, našli pa niso ničesar. Odšli so praznih rok kakor so bili prišli.
Isti dan proti večeru je šla stara Piskovka na njivo, ki je bila pod gozdom morda kake pol ure od vasi. Naenkrat je stopil prednjo bradat, poldivji moški v raztrgani in zamazani obleki.
“Jezus, Marija, Jožef!” je zavpila starka. “Begunec!”
“Tiho bodite in ne ropotajte,” jo je miril bradač; “nič hudega vam ne storim, Piskovka! Pač pa vam imam nekaj sporočiti.”
Starka se je umirila in vprašal^ začudeno:
“Kaj? Ali me poznaš?”
“Kaj bi vas ne,” je dejal moški in se nasmejal. “Staro ropotuljo vsakdo pozna. Vi seveda mene ne poznate več. Sem se pa tudi izpremenil. Vražje se mi godi, veste, in nihče ne bi toliko pretrpel, kot sem jaz. — Ali ne poznate Špeharjevega Jošta?”
“Kaj, Špeharjev Jošt si? — O, Jošt, ki je moral z našim Tadejčkom, — Bog mu daj dobro -— v vojake?”
“Da, nikdar ne bi bil šel! — Pa kaj! — In ravno od Tadeja vam moram sporočiti... Pri njem sem bil, ko je umiral,” je rekel begunec.
“Pri njem si bil? Povej, Jošt, brž pripoveduj!” Starka je povpraševala radovedno in govorila skoro na ves glas, da se je begunec plašno ozrl o-krog sebe, in si brisala s predpasnikom krmežljive oči.
“Povest je kratka,” je nadaljeval Jošt. “Pri Magentj smo bili in streljali v sovražnika prav po vojaško. Naenkrat, kakor bi trenil, je kroglja zadela Tadeja, in padel je na obraz. Skočil sem brž k njemu, ga obrnil in videl sem, kako mu je iz prsi, ravno iznad srca, curljala kri.. . Dvignil sem ga in ga zanesel iz vrste pod bližnje drevje, sicer bi ga bili še poteptali.. . Tam je kmalu začel umirati. Malo poprej je še jokal in mi naročal, naj vas, ko pridem domov, vse lepo pozdravim, posebno mater, je rekel. Tu vam pošilja v spomin svojo žepno uro.”
Starka je zajokala še bolj, ko ji je Jošt dal uro ubitega sina. Jošt pa je dejal s hreščečim glasom:
“Mislim in upam, da me boste lepo obdarili, ko sem vam prinesel tak lep spominek... Veste, že dostikrat bi jo bil lahko prodal in lepe denarce bi bil dobil zanjo. Zdaj bom dobil več kot je vredna... Neli?... He, he... niti beliča nimam v žepu, in povsod me
zasledujejo, kakor divjo.zver---------
Taka je z begunci!...”
“Ne boj „se, Jošt, te bom že nagradila in še dobro!... Oh, daj, daj, pripoveduj naprej o Tadejčku! Kaj je še kaj rekel?”
“Tudi svoj poročni prstan mi je dal in me prosil, naj ga izročim Jerici, njegovi dobri ženki. Njo tudi zelo lepo pozdravlja in jo prosi odpuščanja za vse, karkoli ji je storil žalega.”
Tedaj se je Piskovki naenkrat spačil obraz v grde in čudne gube.
“Kje imaš prstan?” je vprašala hlastno.
Begunec je segel v žep in ji pokazal zlati obroček. Piskovka ga je ogledovala. Oko ji je zažarelo v ognju sovraštva in jeze, ko je na notranji strani zapazila urezano Jeričino ime. Nekaj časa je molčala. Po vsem životu se je tresla, ker je bila silno razburjena. Naenkrat ji je šinil preko ust tajinstven, hinavski nasmeh. Zlo-dejska misel ji je prišla v sivo buti-co... “Ko bi imela poročni prstan pokojnega sina v svoji posesti, morda bi ž njim zagodla Jerici pesemski bi mladi golobičici zvenela po ušesih celo življenje, ker bi se morala ločiti od Jelarja. .. He, le pogum; vse je treba natanko in verjetno sestaviti — pa bo šlo...”
Ta misel se je porodila v Starkini glavi, in takoj je bila misel načrt, premeteno zasnovan. Z mrzlično razburjenostjo je rekla starka beguncu: “Slabo boš opravil s prstanom pri Jeriči. Vedno je sovražila Tadeja in takoj:po'njegovi smrti je vzela Jelarja... Pljunila bi ti na prstan, bodi prepričan, in bi te pognala pri vratih, odkoder si prišel... Ali pa bi te morda naznanila pri sodišču, da bi imel še sitnosti. .. Kdo ve?... Zato, bodi pameten! Meni daj prstan! — Lep spomin (Nadaljevanje na 7. strani.)
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO„ 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta.
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
S. HO NET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St., Joliet, 111. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni.
JURIČIC FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent vseh prekomorskih črt
J.	P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna. •
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
WOLK VICTOR, 200Jž Ruby Str. Krojač moških in ženskih oblek. Popravljam, likam in čistim obleke
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C.. 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butlei St, R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN, H. A. Dt^un. last., 5438 Butler St
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
IM. B. Schuster
Young Building.
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVEN-SKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago,
Anton Nemanich & Son.
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 OhiolSt.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. W. 416
Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
JOLIET CITIZENS BEEWING CO,
...------N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.---
3?iite lEUsi Brand” Divo Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so	. i
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
Daje zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, čisti kri,
__ w	daje zdravo barvo obraza,
krepča energijo, okraiii zdravje.
«osen TBBraKB
• EOlSTCRt»
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jcodfno pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdr avnik vam ga pošlje brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.

(Nadaljevanje s 6. strani.) mi bo. — Dal pa mi ga ne boš zastonj.’ Begunec je pomišljal.
“Hm, hm!... Obljubil sem Tadeju, da izročim prstan Jerici in ji povem vse, kakor mi je velel,” je rekel.
“Jošt, bodi pameten,” se je hlinila starka dalje. “Povem ti, da prstan za Jerico nima nobene veljave. Z gnusom ga bo vrgla od sebe... Na novo je poročena in noče niti besedice slišati o Tadeju. Saj pravim; slabo boš opravil pri njej s prstanom in s sporočilom. . . niti vinarja ti ne bo dala za tvojo uljudnost. — Sicer pa tudi ne prideš k Jerici, da bi ne naletel tudi na Jelarja... Z njim pa se ne da šaliti. Če ga prime muha, te bo dal zvezati in zapreti. Ima dovolj hlapcev. Saj veš, da je na tvojo glavo razpisana nagrada, in Jelar se je gotovo ne bi branil. ..”
“Težka stvar,” je zamrmral begunec. “Če je tako, spravite prstan vi... Samo z denarjem ne bodete smeli preveč skopariti!”
“Ne boj se! Lahko boš zadovoljen,” je zagotavljala Piskovka. Vzela je prstan in ga skrila v nedrije. Okrog ust se ji je pokazal zopet oni zlodejski nasmeh.
“Kje bom dobil denar, da me nihče ne vidi,” vprašal je boječe Jošt.
“Zvečer, ko se stemni, ti ga prinesem semkaj. Tam-le doli za plotom me počakaj!”
“Pridite pa gotovo in me nikar ne varajte,” je naročal begunec sumljivo. “Veste, Piskovka, slaba bi se vam godila, če bi me... Begunec je v svoji zbeganosti in obupnosti vsega zrno-
* i)
zen.
i “No, no, le brez skrbi,” je šepnila starka. “Tako slaba in grda nisem... Smiliš se mi preveč... Toda kam pa jo boš krenil potem z denarjem? — Glej, Jošt, da takoj izgineš iz naše okolice! Takoj veš! Niti minuto nisi varen tu pri nas pred zasledovalci. Precej bi te imeli. — Saj si videl, kako so vojaki danes povsodi vohali.”
“Niti prišel ne bi bil sem, da me ni prignala sila,” je mrmral Jošt. “Seveda bom izginil brez sledu... Pred štirinajstimi dnevi sem ubežal v Villa-franki in zelo slabo se mi ja» godilo od tedaj.. . Brez prave obleke, brez jedi, brez denarja, zasledovan povsod se skrivam pred zasledovalci v vednem strahu, da me ne zvohajo. Gozd in gorske čeri so moje domovanje. Pasje je tako življenje... Neki tovariš, ki je tudi ubežal z menoj, se je predvčerajšnjim ločil od mene in jo krenil na Bavarsko. Brez okroglega v žepu je pa tudi na Bavaiskem reva. Zato sem se priplazil domov na Poljane, da bi dobil kaj pod palec... Za uro in prstan sem zaslužil lepo plačilo. Ko mi ga izplačate, jo mahnem na Bavarsko ali pa v Švico. Potem sem na varnem.” “Na Bavarsko, Jošt, na Bavarsko,” je prigovarjala Piskovka. “Tja je mnogo bližje. Trideset goldinarjev ti bom dala; ž njimi se boš preril lahko daleč. Med potjo si poišči kako delo! ...Par let boš že moral ostati v tujini; ko pa zaveje tod drug veter, pridi domov!”
“Kar po denar lepo stopite! Brž pridite, vas bom počakal, kakor pravite, doli za plotom. Še malo prošnjo, Piskovka! Prinesite mi tudi kaj za pod zob, ker sem silno lačen. Pozabil sem skoro, kdaj sem zadnjikrat jedel.” “Že prav, Jošt!... V ruto ti bom zavila kruha in slanine. Za par dni bo zadostovalo, potem boš pa na Bavarskem. Sedaj grem. V eni uri bom nazaj. Le skrij se, da te kdo ne vidi.” V eni uri se je Piskovka vrnila in prinesla beguncu obljubljeni denar in jestvine. Jošt se je zahvalil in je po kratkem slovesu izginil naglo v gozd. Piskovka pa je stopala zamišljena v satanske načrte proti vasi...
III.
Da je Piskovka begunca tako silila k nujnemu odhodu, zato je imela svoj vzrok. Čim prej se ga je hotela iznebiti. Imela je sedaj v glavi zasnovan načrt proti svoji nekdanji snahi. Tisto noč je kovala zlodejski naklep dalje. Predla je mrežo najgrozovitejših, naj-nesramnejših laži, in ni prišel spanec na njene oči prej, predno ni pretresla vsih mogočih slučajnosti in okoliščin, dokler ni vsak člen verige natanko segel v drugega. Vse je bila zamislila z veliko, skrbno natančnostjo.
Drugi dan popoludne so bili vsi Je-larjevi posli zunaj na polju. Jerica je bila ostala sama doma. Na gredici pred hišo je plela in čistila zelenjavo. Naenkrat se je prikazala za vrtno o-grajo siva glava stare Piskovke, Jerica, ki je imela, odkar se je poročila z Jelarjem, pred starko nepremagljiv strah, se je zelo prestrašila in je hotela v hišo. A starka jo je prehitela. S hreščečim glasom jo je ogovorila in se vedla zelo prihuljeno in hinavsko: “Snaha, dobra snaha, daj, počakaj še malo. Imam ti povedati nekaj važnih novic.”
Ko je slišala Jerica pikro besedo “snaha”, ji je oblila obraz hipna rdečica. Odgovorila je odločno:
“Nisem več vaša snaha. Tudi me ne zanimajo mnogo vaše novice.”
“Ha, ha, ha... Ne tako, dragica! Novice moraš poslušati, če se tičejo ravno tebe. — Najprej ti izročim lep pozdrav od tvojega moža!”...
Starka se je zasmejala odurno, zlobno.
“Od moža? Lažete,” se je jezila Jerica. “Bernard vam ni izročil pozdrava zame.”
“Kaj govoriš, ko ne veš? Kdo ti pravi kaj od Bernarda?... Saj ni Bernard *voj mož!... Tvoj mož je naš —Piskov Tadej!... Ha, ha, ha! Ne veš še, golobičica!”
Jerica je zardela. Bilo ji je, kakor bi ji kdo pritisnil v lice žarečo železno ploščo. Jezno je hotela nekaj odgovoriti, pa se je premislila in rekla mirno:
“Piskovka, molčite raje in se ne norčujte z menoj! Tadej naj počiva v miru!”
“Seveda bi bilo zate najboljše, da bi počival... Seveda, seveda! A Tadej živi!...” Starki se je prikazal na o-brazu zopet oduren, satanski nasmeh. Jerica se je stresla od strahu in jeze. Kakor strela iz jasnega so jo dimile te besede. Boječe je pogledala starko in zaprosila:
“Za božjo voljo, Piskovka, ne mučite me! Kaj vam je prišlo v možgane, da tako govorite?”
“Aha! Meša se mi, praviš?... O ne; pri čisti sem, kakor ti!... Kar ti pravim, je res!... Seveda ti ne gre v glavo, pa ti bo že šlo! Čakaj, da povem! —Včeraj si gotovo videla, kako so vojaki iskali nekega begunca... Ta ni bih nihče drugi, kakor naš Tadej... Danes ponoči je prišel domov k meni... Lahko si misliš, kako sem se ga ustrašila.”
“Jezus, Marija,” je zaklicala Jerica. Vsa se je tresla od razburjenosti. “Ni mogoče, ni mogoče! Tadej je umrl. Dobili smo njegov mrtvaški list od gosposke, jasen, neovrgljiv dokaz, da ga ni več med živimi!...”
“Le ne prenaglo,” jo je zavrnila Pi-' skovka mirno. “Ali ne veš, da v vojski večkrat nastanejo zmede, zmešnjave. Vojaka lahko zamenjajo z drugim. Misli si tako-le: Kanonska kro-glja odbije komu glavo. Po bitki nihče ne ve, kdo je oni nesrečnež... Pogledajo samo, kaj ima mrtvec pri sebi. Iz dobljenih stvarij sklepajo potem, kdo je bil. In veš, da se pri tem lahko pošteno zmotijo.”
Jerica je plašno poslušala. Ničesar se ni prav zavedala, a besede starkine so se ji zdele mogoče, — verjetne. Starka pa je nesramno lagala dalje:
“Ravno s Tadejem je bila prav taka pomota... To tudi veš, da je bil Tadej zelo zvita buča... Stroga pokorščina pri vojakih in poleg tega še grozovite bitke mu niso ugajale, in že precej prvi teden je bil sklenil, da ubeži o prvi priliki.. . Dolgo se ni dalo; šele v bitki pri Magenti se mu je posrečilo t.. Tadej je stal z enim tovarišem za grmom in streljal na sovražnika... Naenkrat je priletela kanonska krog-lja in odbila tovarišu glavo... Ko je Tadeja minil prvi strah, mu je prišla v glavo lepa in zvita misel... Svojo knjižico in še nekaj drugih stvari je vtaknil mrtvemu tovarišu v notranji žep in jo urno neopažen popihal z bojišča... Pozneje so našli mrtvega vojaka, ležati za grmom. Ker je bil brez glave, ga ni nihče poznal. Iskali so po njegovih žepih in našli Tadejevo knjižico in druge stvari, ki mu jih je bil Tadej vtaknil.
“Seveda so potem za gotovo mislili, da ubiti vojak ni nihče drugi, kakor naš Tadej. Zato so nam poslali tudi mrtvaški list... Tadej je bežal čez obmejne planine in srečno prišel v Švico. Tam se je klatil par let. Povsod ga je zasledovala zla usoda, in nikjer se mu ni dobro godilo... Pred nekaj tedni pa se je sešel z nekaterimi drugimi avstrijskimi begunci, ki so bili tiste dni ubežali od regimenta... Sila je uboge begunce preganjala povsod in zato so sklenili, da obiščejo, naj velja kar hoče, svojo domovino. A zasledili so jih in jih začeli preganjati kakor divje zverine... Sinoči pa je prišel Tadej pod moje okno, mi vse povedal in me s povzdignjenimi rokami prosil denarja...”
Jerica je stala preplašena in bleda. Podobna je bila lepemu mramornate-mu kipu. Vsa mreža, ki jo je bila starka tako mojstrsko splela, se ji je zdela verjetna. Zato ni skoro prav nič dvomila o vsem, kar je pravkar slišala. Prepričana je bila, da je vse kar ji je Piskovka povedala, mogoče. Vendar se je še nekoliko branila in u-stavljala. Boječe je kriknila:
“Moj Bog!... Saj smo dobili tudi Tadejevo obleko...”
■ “Seveda smo jo dobili. Obleko so imeli spravljeno v skladišču,” je lagala starka dalje. “Spomniš se pa lahko, da prstana ni bilo zraven... Prstan je Tadej obdržal na roki... Včeraj pa, ko sem mu povedala, da si ga tako hitro pozabila in vzela Jelarja, se je silovito raztogotil. Bil je ves divji. Snel je prstan z roke in mi ga vrgel skozi okno... Tu ga imaš — vračam ti ga za zvestobo, ki si jo imela do Tadeja.”
Starka ji je vrgla prstan čez plot... Jerica se je tresla kakor trepetlika. Pobrala je zmedena prstan in ga ogledovala. Brala je svoje ime, ki je bilo še vedno razločno na notranji strani. Sedaj ni bilo nobenega dvoma več. Glasno je zakričala uboga ženka:
“Mati božja, svetovalka ubogim, pomagaj mi!”
Vrgla je prstan zopet nazaj čez plot in divje zajokala:
“O Tadeju nočem ničesar več vedeti... Ne grem k njemu za vse na svetu ne...”
“Ha, ha, ha... Prišla bi tudi prepozno,” je zasikala Piskovka. “Tadej mi je naročil, naj ti. povem, da noče nikdar več imeti s teboj opraviti... Preveč si mu bila udana... Takoj sinoči je odšel čez mejo na Bavarsko... Najbrže se vrne šele čez mnogo mnogo let, ali pa se sploh nikdar več ne povrne... Sprva ti grozne historije niti povedati nisem mislila. A vest me je preveč pekla... Bil bi prevelik in v nebo vpijoč greh, če bi živela še nadalje kot žena ob Jelarjevi strani... Saj nisi — in tudi ne moreš biti — ž
njim veljavno poročena... Da, ker Tadej še živi!... Vajin zakon ni veljaven in sploh zakon ni!”
Z obupnim krikom je planila Jerica v hišo. Piskovka pa je gledala nekaj časa za njo z velikim zadovoljstvom. Na ustih se ji je pojavil zopet oni satanski nasmeh. Oddahnila si je in z zlobnim smehom se je zarežala:
“Zdaj imaš, pokojna golobičica!... Lepo si ugriznila v jabolko, črv pa se bode zagrizel v tvoje srce... Glej, da ti ga ne zgrize...”
Pobrala je prstan, ki je še vedno le-" žal na tleh, stisnila ga je v nedrije in se napotila proti svojemu domu. Dosegla je, kar je nameravala... Zlodej v podobi slabotne ženske...
(Dalje prih.)
Ali bi rad čisto milo?
Ako bi rad čisto milo za kopelj, toaleto, za otroško in deško kopel, za umivanje in britje — ti bo najbolj u-gajalo Severovo Zdravilno milo za kožo. To je čisto, zdravilno in antiseptično milo, ki daje najboljše uspehe v slehernem slučaju. Na prodaj pri vseh lekarnikih. Cena 25c. Kos na posku-šnjo pošljemo na vsak naslov po prejemu znamke za 2c. Naslov: W. F. Severa Co., Dept. A., Cedar Rapids, Iowa.	2
Kratek odlog.
“Ako mi v osmih dneh ne poplačate dolga, sem primoran vas tožiti.”
Dolžnik: “Kaj, v osmih dneh? Pomislite vendar, kako kratki so dnevi sedaj pozimi!”
Pogruntal ga je.
Prodajalec kmetu: “Deteljno seme kupite pri meni! Zagotovim vas, da mi ne zraste nič plevela!”
Kmet: “Verujem, vam ne, pa meni!”
Odkritosrčen odgovor.
Jože proti Tinetu, ki je vdovec: “Povej mi, povej, ljubi moj, kako ti je bilo, ko ti je žena umrla?”
Tine: “Prav tako, kakor bi se bil na komolec vdaril. Neizrečeno boli, pa hitro mine.”
Dobro se mu godi.
Za Boga, nikomur se ne godi bolje, kakor finančnemu ministru; vedno dela dolgove, pa ga nikoli ne kaznujejo!
Poslopje brez strehe.
Prvi plešec v družbi gostov se norčuje iz drugega plešcq, ker nosi vla-suljo. — Prvi: “Le poglejte, da sem popolnoma brez las, pa vendar ne maram vlasulje!”
Drugi: “Temu se ni čuditi; kajti prazno poslopje ne potrebuje strehe.”
Brihten strežnik.
Častnik strežniku: “Primož, tu si mi prinesel dva leva čevlja, teh vendar ne morem obleči!”
Strežnik: “Gospod, to sem že tudi jaz opazil; čudno pa je, da imam zunaj še dva čevlja, katerih pa tudi ne morete obleči, ker sta oba desna.”
Nevarne posledice.
“V tem malem kraju vendar kot odvetnik ne moreš izhajati?”
“O, odkar sem nekatere manjše tatove tako zagovarjal, da so bili oproščeni, se je izvršilo že več večjih ulo-mov.”
Težka uloga.
Diletant A.: “Pri prihodnji uprizoritvi imam jaz najtežjo ulogo.”
B.: “Kako to?”
A.: Prestreči moram debelo gospo Jurjevo, ko pade v četrtem dejanju v omedlevico.”
Dobro ga je zavrnil.
Ribič in lovec, ki si nista posebno na roko, se srečata. Lovec ribiču: ‘fSi kaj vjel?”
Ribič: “Nič!”
Lovec: “Kaj ne, ribe so se šle izpre-hajat?”
Ribič: “Menda z zajci, katere si ti zgrešil!”
Pred sodiščem.
Sodnik (postarni gospodični): “Koliko ste stara?”
Ona: “Jaz senj.. . jaz.. .”
Sodnik: “No, le brž povejte, če ne bote še starejša!”
V gostilni.
Gost: “Kaj pravite Žan, bom li mogel prebaviti ta kos, ki je tako masten?”
Natakar: “O brez skrbi; ta vam bo ležal najmanj teden dnij v želodcu!”
Naši zastopniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči:
COLORADO.
Za Aspen, Colo.: Anton Kastelc.
Za Crested Butte, Colo.: Mart Kra-shovitz.
Za Leadville, Colo.: Ant. Korošec.
Za Pueblo, Colo.: Math Novak.
ILLINOIS.
Za Bradley, 111.: Math. Stefanich.
Za Carbon Hill, 111.: Ant. Mustar.
Za Chicago, 111.: Fr. Banich,
Za La Salle in okolico: Simon Jesenšek.
Za Peoria, 111. in okolico: Math R. Papich.
Za Springfield, 111.: John Peterneli Za South Chicago 111.: Lov. Sa-motarčan.
Za Waukegan in North Chicago, 111. Al. Grebenc.
INDIANA.
Za Gary, Ind.: Rud. Maraž.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik.
KANSAS.
Za Girard, Kans.: John Dobravec. Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič.
Za Mineral, Kans.: Mart. Dolenc.
Za Pittsburg, Kans. in okolico:/A. Skubitz.
MICHIGAN.
Za Calumet, Mich, in okolico: John Bahorich.
Za Manistique, Mich.: Fr. Gorshe. MINNESOTA.
Za Aurora, Minn.: Jos. Žolnir.
Za Chisholm, Minn.: Mart. Zalar.
Za Ely, Minn.: Jos. J. Peshel.
Za Eveleth, Minn.: Math Katch.
Za Gilbert, Minn.: Ant. Indihar.
Za Hibbing, Minn.: Fr. Golob.
Za Minneapolis, Minn.: John Straus. Za Soudan, Minn.: John Lovšin.
Za St. Joseph in Rice, Minn.: John Poglajen.
MONTANA.
Za Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Za Butte, Mont, in okolico: Josip Geršič.
Za Electric, Mont.: Josip Perme.
Za Great Falls, Mont.: Math. Uricb NEW YORK.
Za Brooklyn, N. Y.: Jos. Kobe.
•Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Za New York, N. Y. in okolico: Mih. Zobec.
OHIO.
Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik Za Bridgeport in Lansing, O.: Mih Hočevar.
Za Cleveland. O.: John Russ.
Za Neuburg, O.: John Lekan.
Za So. Lorain, O.: Fr. Kraintz.
Za Youngstown, O.: Joseph Volk.
PENNSYLVANIA.
Za Ambridge, Pa.: Pet. Švegel.
Za Braddock, Pa.: John A. Germ.
Za Broughton, Pa.: Anton Demšar Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Forest City, Pa.: Karol Zalar.
Za Irwin, Pa.: Geo. Bohinc.
Za Johnstown, Pa.: Jos. Likar.
Za Kaylor, Pa.: John Jelovčan.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Pittsburg, Pa.: John Verbiščar, Za Rankin, Pa.: Math Kozan.
Za Reading, Pa.: John Jakljevich. Za Sleelton, Pa.: Jos. A. Pibernik Za Trestle, Pa. in okolico: Geo. Pre-vich.
UTAH.
Za Sunnyside, Utah: Anton Kosec. WEST VIRGINIA.
Za Thomas, W. Va.: Fr. M. Delatch. WASHINGTON.
Za Enumclaw, Wash.: Jos. Malne-ritch.
WYOMING.
Za Cumberland, Wyo.: John Pagon. Z« Rocksprings, Wyo.: Max Keržii-nik in Louis J. Pirc.
' WISCONSIN.
Za Malwaukee in West Allis, Wis.: Jos. Windishman.
Za Willard, Wis.: Ignac Česnik.
Goriomenjeni rojaki so naši mnogoletni naročniki, ter so pooblaščeni prejemati naročnino in izdajati tozadevne pobotnice. —
Rojakom v njih okrožju jih najtopleje priporočamo, in obenem prosimo, da jim skažejo svojo naklonjenost, ter jim poverijo naročila i. t. d.
Največji dobiček
se naredi, ako kupite delnice dobrih bakrenih rudnikov. Pred nekaj leti so M delnice od Shattuck prodajale po 25 centov ter so sčasoma poskočile na 55 dolarjev. Le pred 8 leti se so prodajale delnice od Calumet Arizona po 61 centov, krasneje je njih vrednost tako narastla, da so se prodajale po 210 dolarjev na trgu. Taka prilika se vam sedaj ponuja od
THE GRAND ARIZONA COPPER CO.	*
Ta družba lastuje 620 akrov zemlje, ki je bogata na zlatu, srebru in bakru, le 9 milj od Douglas, Arizona, kjer se nahajajo ogromne topilnice Copper Queen in Calumet-Arizona družb. To posestvo se nahaja blizo Shattuck ia Calumet-Arizona družb ter je istako bogata, a veliko večje in v boljšem stanc kakor katero istih. Posestvo je sedaj plačano in družba rabi le nekoliko denarja, da začne poslovati. Stroji za izvoz so že postavljeni in rov je že v src« najboljše zlate, srebrne in bakrene rude. Gosp. B. V. Brajevič, znan trgovec v Bisbee, Arizona je direktor te družbe in skoro vsi tamošnji rojaki so delničarji te družbe, Zakaj pustite vaš denar v banki le po 3—4 obresti, ko lahko naredite 1,000 in 10,000 odstot., ako kupite delnice od The Grand Arizona Cop* per Co.? To zemljišče se bo v kratkem uredilo, da bo nosilo velikanski dobiček. Ali hočete, da vam bo enoletni dohodek zadostoval za celo življenje? Tu je prilika. Ne spreglejte! The Grand Arizona Copper Co. prodaja svoj^ delnice le po 50c. Ta denar se bo rabil za plačevanje rudarjev, ki služijo po $3.50 do $4.00 na dan, ter da se nakupi več strojev. Manj kot 50 delnic se ne proda nikomur. Najmanj ena petina odločenega denarja se mora poslati z naročilom. Ostanek se plača v štirih mesečnih obrokih. Ne čakajte, da b« cena višja, naročite sedaj! Pošiljatve se naj naročajo na
O. H. Petterson Sc Co.
FISKALNI ZASTOPNIKI,
213-14 First National Bank Building,	DULUTH, MINNESOTA.
Kje je uajboli varno naložen denar?
Hranilnih ulog ie: 35 milijonov kron.
Mestna hranilnica ljubljnaska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste , '	po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V me3tni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika. da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-tetnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah	PDA IVI/ C A |/C CD
je že več let naš rojak	IN A MIV JAaJLII
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^LAAAAAI
W h W . “ . V V V V “ • “ V ■»’▼VVV W V V '4' W '4' W vV V”V W	V W ▼ ■*' V V W '¿’▼▼▼Tw
«
I J. J. KUKAR,
Z Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.	WAUKEGAN, ILL.
I	ZASTOPNIK
!vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razva žam pivo na dom. Postrežba $ točna.
Upravništvo Amer. Slov.

WAWAVAV.,W.,.,.%WAVAV.\,.VAVAWV.WWW.V.,.,.VWA,.VMW,,AWWL1AWtti
S Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
i Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje pn 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ..37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam .. 2,048,214	K
Menice ....... 676,000	K
Vrednostni papirji.30,028,626 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ... 2,925,746	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
wuvwvwwAvs\w.r.w.w. wjw.vavA\smswwa mvAWAVAVAwwym
WAVAV.VW.V.V.V.V.V.V.
Berač. I
Zapisal Tone Gričar.
^.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VA
Sorodnika sem imel. Bil je berač in velik prijatelj moj. Ljubil me je, ker sem bil študent, m jaz sem ga ljubil, ker je bil berač in dobra duša. V veliki gosposki hiši je stanoval pod streho. Ni imel postelje in mize in stola, imel pa je velik kup slame in črno rjuho, čudno porasel je bil njegov obraz. Meni je podaril britev, sam pa je obdržal škarje in se včasih postrigel okrog brade. Solnca ni maral videti. Na večer je romal od hiše do palače z usnjeno malho, toda brez palice in brez klobuka. Ko se je nebo stemnilo, se je splazil v cerkev in molil pred “Veronikinim prtom”. V molitvi je postal otrok. Prosil ni Boga za vsakdanji kruh ampak za črešnje in kostanj, ni moiil za srečno smrt, ampak zato, da bi nikoli ne umrl. Če je duhovnik blagoslavljal z Najsvetejšim, je jokal. Tak je bil v cerkvi. Drugače je bil pameten — vsaj meni, ki sem bil študent, se je zdelo tako.
Obiskoval sem ga vsak drugi dan, samo v nedeljo nikoli ne. In če nisem prišel ob določenem času, se je razjokal, tako mu je bilo hudo. Hodil pa sem rad k njemu.
In ko sem prišel, me je poljubil z mastnimi ustnicami. Na slamo me je posadil. Gledala sva si v oči in držala za roke. On mi je pripovedoval bajke, ki jih nisem verjel, a jaz sem opazoval čudno oglato punčico v njegovem levem očesu.
“Na levo oko vidite slabo, ne-li, stric?”
“--------in kraljica je imela spačen
nosek in nesrečno grd je bil njen pogled,” nadaljuje berač svojo bajko. “Kralj se je razjezil in razgadil nad kraljico :------jeh-no, poslušaj ven-
dar, nerodni študent... jeh-no, ljubljenec moj!” In vnovič me je poljubil z mastnimi, hlastajočimi ustnicami.
Tako je bilo pri njem pod streho, vsak drugi dan, samo v nedeljo nikoli ne. Prirasla mi je njegova družba do srca, da skoraj nobenkrat nisem opustil obiska. Težko bi mi bilo, ako bi mu moral za vekomaj stisniti trdo in raskavo desnico v slovo.
In vendar je prišlo! Nežnordeča zarja se je razžarila nad Golovcem, in to je bil zadnji dan, ki se je njemu rodil. Nečuveno lepa je bila tista zarja, kakor bi stala devica Marija zadaj za njo. Dan pa, ki se je rodil, je bil najkrasnejši, kar jih je videla naša beraška zemlja od početka sveta.
Bukve sem tistikrat pobasal v žepe in še pred šolo sem tekel k stricu. Temne in trhlene stopnjice so se vile v spirali navzgor. Strah me je bilo nekoliko, ker je maček mijavkal nekje.
Pa sem vendar srečno in brez nezgod priplezal navzgor. Oddahnil sem se do peta, in še čez — hoj, striček!
V "Na slami še zmiraj? Jutro je že — ne čujete, stric?”
Trenil je s trepalkami in pogledal. “Sedi na slamo — semkajle — ali pa lezi podolgem — tako!”
Vlegel sem se podolgem, glavo čisto ob stričevi glavi, tako da so me božale njegove kocine.
“Jeh-no, premalo sem molil, zato bom Umrl — fantek ti kuštravi, ti ljubljenec moj.”
Trudno je zacmokal in me poljubil. Maček je slišal in zamijavkal v kotu. Strah me je bilo. Naslonil sem lice stricu na brado.
“Prišla bo tetka smrt danes opoldne. Čez uro pridejo gospod z Jezuščkom. Potem se bom z njim peljal v nebesa.” “Stric, ali res?”
Maček je zacvilil v kotu.
“Smrt prihaja in poje. Ali dežuje zunaj?”
“Ne, stric.”
“Napravil bi testament. Pa nimam ničesar — kakor cigan bom umrl.” Maček je vdrugič zacvilil v kotu. “Smrt žvižga.”
“Malho imate, stric.”
“Tvoja naj bo malha — na, tukaj pod vzglavjem!”
Sklonil se je v stran. Izpod črne rjuhe sem potegnil usnjeno malho.
“Lepa je še, stric, in škoda bi je bilo.”
“Spravil boš bukve varjjo, kadar poj-deš v šolo.”
“Preradi me imate, stric.” . “Jeh-no, ljubljenec moj! Semkaj lezi — semkaj k moji glavi — da te objamem — tako-le----------o ti Tonček,
ti ljubljenec moj, z Bogom — — z Bogom!”
Zajokal je in tako trdo me je objel, da so me bolela prša. Vzdihnil sem. In zacvilil je maček v tretjič.
“Smrt vriska — od veselja.”
“Ne, stric, maček cvili.”
“Na ušesu ležiš, zato ne slišiš.” Lezi vznak — tako! Ali slišiš? Smrt vriska.”
Poslušal sem. Težek voz je škri-
pal na cesti. Konj je zahrskal. In j tistikrat je začel moliti moj prijatelj berač. Svetile so se mu pepelnate oči kakor nikoli v življenju, tako čudovito svetile, da je bilo skoraj dan pod streho in da je zbežal iz svojega kota maček.
“Gospod, usmiljen mi bodi, kadar pridem k tebi. Ne spomni se moje mladosti in ne moje starosti in ne mojega življenja — samo tistih ur se spomni, ki sem jih prejokal v cerkvi!
Bodi usmiljen------— o-o-o — usmiljen
-----” tako je molil.
Jaz sem jokal, nekoliko zato, ker me je bilo strah, nekoliko pa zato, ker sem slutil težko uro ločitve.
I.n takrat se je culo cingljanje s ceste.
“Jezušček pride — o-o-o — pride.”
Mož in žena sta prisopihala pod stre ho. Dvignila sta berača — mož za roke, žena za noge — in sta ga nesla navzdol. Na čudovito lepo in belo posteljo sta ga položila, pred hišo je zacingljalo in Jezušček je prišel.
Mene je bilo strašno strah. Za usnjeno malho sem prijel in tekel po črnih stopnjicah navzdol in v šolo. Polovico pouka sem zamudil, zato sem bil zaprt dve uri in pol. Drugi dan zvečer sem šel k pogrebu. Zvonilo ni nič, pelo se ni nič. Samo lopate so zvenele. Po pogrebu sem šel še enkrat pod streho in sem ondi pobral beračeve škarje.
Skoraj do osme šole sem v podedovani malhi nosil knjige s seboj. Ker pa je bila malha iz finega usnja, sem si dal lani iz nje napraviti škornje, ki jih nosim še danes.
Škarje pa sem za drag denar prodal starinarju Cigumigu in sedaj vise pri njem v izložbenem oknu.

DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Stree JOLIET, ILL.
B. BERKOWITZ
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne tet izdelujemo vsa v to itrok. padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERV izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN ILONDON PORTER i POSEBNOST JE W PALE WIENER BEER
Možu oralo, ženi pa kuhinja.
Živel je nekje na Notranjskem v bližini Črnega vrha kmetič, ki je bil zmiraj nejevoljen in trd gospodar. Njegova žena, marljiva in pohlevna gospodinja, je dosti trpela z njim. Čeravno se je sukala kot riba in pridno pripravljala dom, vendar je mož zmerom mrmral nad njo. Rekel in tožil je večkrat, da se mora on truditi od jutra do mraka, ona pa nepotrebne bukve gleda in ves dan doma poseda.
Dobri ženici se to očitanje krivično zdi, zato prav mirno reče svojemu možu:
“Veš kaj, ti znaš vse bolje doma za hišo skrbeti, kot jaz; zato zamenjajva svoj stan. Ostani ti doma pri kravi, svinji, pri ognjišču in pinji. Jaz pa pojdem na polje, da tam tvoje delo opravim. Tako se bode pokazalo, kdo delo bolje zastopi in kako naj v prihodnje hišujeva.”
Ta nasvet je možu dopadel in koj drugega dne se poskusita. Žena vzame koso, grablje in brus ter se poda na polje, travnato ledino. Nevoljni Miha pa ostane sam doma. Ves je v skrbeh za dom. Najprej gre svinji podajat, potem hiti smetano mesti, v hudi naglici pa pozabi, da bi svinjaku duri zapri. Srčno in močno je gonil pinjo, da se ves poti, pa vendar se ni hotelo gostiti v njej. Pri tako naglem delu seveda postane žejen, in ker se vina ni branil, skoči v klet, da si grlo omoči. Mislil si je, čeravno malo prineham, to nič ne de, saj ni daleč v klet, pa potem hitreje medem, da maslo dobim.
Ko se Miha pri sodu krepča, zasliši v veži zgoraj ropot in zamolklo kruljenje. Skrbni kmet je naglo po koncu in dirja v vežo. Kaj pa je tam? Duri so na stežaj odprte, pinja leži na tleh in svinja srka na pol zgoščeni zmedek. To mu je bilo preveč. Pravična jeza ga zgrabi. In on začne tako obdelovati ščetinasti hrbet, da svinja divje zacvili in zbeži. A nesreča gre za nesrečo. Ko bolj Ogleda kotliček v roči, spozna, da sodovo pipo drži. Kar so ga noge nesle, tako hitro bega v klet, pa je že prepozno. Vino je poteklo iz soda, kot mleko iz pinje, oboje je že uničeno in vsa jeza nič ne pomaga več.
Kaj pa je zdaj storiti? Kako delo mora zdaj pričeti? Ko to premišljuje, zamuka krava v hlevu ter ga opomni, da jej še krme ni dal. Kako bi kravo hitro napasel, kje bi primeren pašnik dobil, vse to ga silno skrbi. Vendar naš Miha si kmalu pomaga. Hišna streha lepo zeleni, za hišo pa hribček stoji, tukaj bo lahko paše dobiti. Dve deski položi za mostič s hriba na streho in tja zapelje kravo. Saj je stara slamnata streha čez in čez zelena in je bila s travo in mahom dobro pokrita.
Bližal se je pa tudi že čas, ko je treba v kuhinji pripravljati južino, drva nacepiti, piskre in ponve pristaviti, sklede in krožnike pripraviti. Vse to mu gre dosti od rok in kmalu prši ogenj med lonci, da je veselje. Sedaj mu pride na misel, da je treba za kravo pogledati, ker na strehi vendar ni
varna. Če se mu zavali, kje pa bo druge iskal, kdo bo pa mleko dajal. Da tako nesrečo zabrani, hiti na streho, kjer se krava še mirno pase. Dolgo vrv jej priveže čez sredo, in konec vrvi spusti v kuhinjo, sam pa po stopnicah v bajto leti, da bi kmalu spet pri svojih loncih bil. Pa kako nesrečo tukaj zapazi! Že v veži začutijo njegove nosnice, da je juha skipela in kaša se osmodila. Treba je bilo hitro pomoči, da se reši vsaj nekaj jedi. Ni torej bilo časa, da bi vrvi privezal k močnemu trogu v steni, zato jih samemu sebi začasno okoli pasa pripne. In glej! Že spet ga išče nesreča! Krava se je stegnila malo predaleč po travo, pa je padla raz streho. Obenem je pa zletel tudi Miha v dimnik, ker je bil z vrvjo na kravo privezan.
To je bilo njemu prava pokora; kakor spehata |unka je visel v dimu in je duhal smrdljive saje, ki so ga tudi dobro počrnile. Krava je pa visela od senčne strani, prepasana z napeto vrvjo, in je molela ječe svoj jezik iz gobca.
“O da bi le kmalu dobra moja žena prišla domu in me rešila mojih nesreč. Da bi le kmalu ona prevzela gospodinjstvo, ki radi mene gre rakovo pot.”
Tako je tarnal Miha in je hvalil svojo ženo, da vse prav naredi in da zna izvrstno gospodinjiti. Rotil se je tudi, da ne bo nikdar več gospodinje zavidal, še manj jo pa nadomestoval. Ob-ljuboval je tudi samemu sebi, da bo v prihodnje pridno delal po gori in po polju.
Žena ni več dolgo izostala, prišla je domu, ker je poldne minilo. Že od daleč zapazi nesrečo, zato skokoma prihiti in kar s koso preseka napeto vrv; tako reši kravo in moža, ki po sreči ni padel v kotel, le hudobne kosti si je malo pobil. Ves boječ gre Miha svojej ženi nasproti in jo prav prijazno pozdravi, kakor še nikdar do zdaj. Opazila je sicer sajasto obleko in črn obraz, mlečnata tla in prismojeno kašo, pozneje pa tudi mokro klet in prazen sod; pa pogumna žena je molčala kakor da se ne bi bilo ničpsar zgodilo. Ko je skuhala močnik in hotela spet iti na polje, reče prijazno njen mož:
“Le ostani doma. Vidim, da razumno ravnaš. Zunaj hiše bom že jaz skrbel, česar je treba; tisto bolje razumem.”
Od takrat je bil v hiši mir in pokoj, gospodar je pa nosil odslej vedno veselo obličje. Vsakemu se njegov stan najbolje prileže. Možu gre oralo, ženi pa kuhinja.
Ako svoj posel znaš, se lahko ž’nim “štimaš”.
Ant. H. Munich
1013 N. Broadway Joliet, 111.
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver X*illss
čistijo jetra zdravijo nered in za-basanost. Urejujejo prebavne organe. Cena po pošti ali v naši lekarni 25c škatljica.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Streets. JOLIET. ILL.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno g-ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše porter j evo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby SL
N. W. Phone 825.	Joliet, 111
STENSKI PAPIR
za prihodniih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje» in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
/TL Chicago telet. 2794	telel.N ga 7
Kadar vam kdo dolguje kaj denarja, ali če imate kako stvar pri sodniji, oglasite se pri meni. Jaz vso stvar uredim za vas, hitro, ceno in zanesljivo.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, IU.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
C. W. BROWN, predsednik.
R. RILCHER, podpredsednik.
W. O. WILCOX, casir.
Citizens’ National
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3 %
o
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolietu.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali-fornijsko vino, dobro žganje in trži» najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo» TELEFON 7612.
lore N. Broadway.JOLIET, ILT
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, Ul,
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, is. vrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET,
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S." lOc. in “Meerschaum” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, IU,
Rojakll Pijte
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic'
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prelca jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižjt ceni. Pridite toraj im ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v naiej novi mesnici na voga-
Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113

VSAKDANJI VELIKANSKI USPEHI V ZDRAVLJENJU Collins New York Medical Instituta
kateri se dosežejo v takih slučajih v katerih v VSI DRUGI ZAVODI IN ZDRAVNIKI NISO MOGLI NIČ POMAGATI, so vzbudili velikansko presenečenje pri vsej medicinski znanosti in vse to se ima pripisati edino le NAJPOPOLNEJŠI ZMOŽNOSTI ZDRAVNIKOV, NAJČISTEJŠIM IN SVEŽIM ZDRAVILOM TER NAJPOPOLNEJŠI OSKRBI.
Popolnoma nič ne stori na kom bolujete, ali na renmatizmn, nalezljivi bolezni, zastrupljenju krvi, mazuljih po koži, na ušesih, grlu, prsih, jetrah, ledicah ali na.želodcu, zlati žili (bemeroide), srčni bolezni, zaprtju, astmi, sp'-Ti bolezni moški ali ženski, na maternioi, slabokrvnosti, bolečinami v križu ali bodisi na kateri koli drugi bolezni, pišite takoj v slovenskem jeziku, ali pridite osebno in zagotavlja se Vam sigurna pomoč.
Ne izgubite toraj upanja
le, ker Vam zdravila druzih zdravnikov niso pomagala. Ravno Vaša bolezen je ista, katero naši izvrstni zdravniki radi in z veseljem zdravijo, IN VSI DRUGI SDRAV-NIKI JE NE MOREJO OZDRAVITI.
Pošljite za 15 centov poštnih znamk za slavno zdravniško knjigo “ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE” pisano od Dr. E. C. Collinsa v slovenskem jeziku, katera obdrži navodila, kako zamorete ohraniti trdno zdravje in kako izgubljeno nazaj zadobiti.
Dr. J. J. McGlade — Dr. J. F. Coyle zdravniška ravnatelja.
Uradne ure: Od 10-1 od. 2 do 6. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1. V torek in petek od 7 do 8 zvečer
sej
Poidrnžnice
Spljjet, Celovec in Trst
Delniška glavnica K 3,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjev ulice 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje po čistili
44%
Kupuje in prodaja vsakovrstne vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Podrnžnice
Spljet, Celovec in Trst
Reservni fond K300,000.