ft. »30 Ht^lfatMirnlrftortanrtigihP««	V	^-I. » gfrfh 25. l^t-bf WŽ4.	Porezna	20 cent.	letnik XLiX
*so,..f^1*10-rr ' 4 _.	■ ■ki^r^ft■ z^^Tp^-trta»srpoTT-^
plen* u nc tmjtmoo. »MM'ilr■ ■ ■ ■VH ■ ■	■	mM po L 2. — MjU oglu) po 20 mrt. bo«U. „Jln„i pa L 2. — OghjL
Pro,.f.Pene. - Lletorrt-	^^ ■	^L^V - m ■ Z&.»u^ZU;»
K novim pojolaniem med Italijo in Jugoslavijo
Po vesteh — toliko iz italijanskih kolikor •iz .jugosl o venskih virov — se otvori v začetku oktobra t. 1- v Benetkah važna itali-j ansko -jugos-lovenska konferenca. Svrha novih pogajanj bi bila ta, da se doseže naknaden sporazum glede nekaterih vprašani, ki izhajajo iz politične pogodbe o prijateljskem sodelovanju, katera je bila sklenjena v Rimu dne 27. januarja 1924. m ki je drugače znana pod imenom rimske pogodbe.
Z omenjeno pogodbo je priznala Jugoslavija Italiji suverene pravice nad Reko, a Italija je priznala Jugoslaviji iste pravice glede lifke Baroš in Delte. Toliko pogodba sama kolikor posamezne priloge vsebujejo še razne druge sporazume glede večjega števila vprašanj, ki so našim čitateljem znana, ker smo objavili svoj čas celotno besedilo teh dogovorov. Vsled tega se ne bomo danes podrobneje bavili z vsebino < rimske pogodbe». Pač pa moramo opozoriti tudi danes na temeljni smisel omenjene pogodbe, ki je izražen v njenem uvodu z besedami, da sta se obe vladi odločili za sklenitev sproazuma med drugim «dans le but d'etablir des relations cordiales entre les deux Etats pour le bien commun des deux Penples», t. j. torej v svrho, da se ustanovijo med obema državama prisrčni odnošaji na skupno' dobro obeh narodov.
Toliko na italijanski kolikor na jugo-človenski strani se smatra nova konferenca, kakor rečeno, kot sredstvo za izpopolnitev dosedanjih pogodb, predvsem pa gori omenjene «rimake pogodbe». Agenta di Roma pravi na pr. izrecno, da se imajo pri novih pogajanjih določiti in opredeliti vse točke, ki ise nanašajo fria odnošaje med obema deželama, na prijateljstvo med obema vladama in med italijanskim in jugo-;1ovenksim narodom. In vprašanja, ki bodo na dnevnem redu, so res takšne narave, da je od njih pravdne in pravične rešitve v resnici odvisno prijateljstvo ne samo med abema vladama, temveč tudi med obema prizadetima narodoma. Naj omenimo le nekatere važnejše zadeve, ki bodo na dnev. redu. Sem spadajo vprašanja kakor na pr.: državljanstvo in opcija, režim novih ozemelj v Dalmaciji in pri Reki, vprašanje narodnih manjšin in zaščite njihovih pravic. K tej točki programa prihodnje italijansko-jugoslov. konference pripominja «Agenzia di Roma» sledeče: «Pri vprašanju narodnih manjšin se bo oziralo tudi na svetomarge-rrtsko pogodbo, v kolikor dovoljuje Italijanom v Dalmaciji iste^ pravice, ki so^ bile priznane pozneje z rimsko pogodbo jugo-šlovenskim državljanom na Reki.»
Ta pripomba imenovane agencije mora sicer začuditi vsakogar, ki je zasledoval dosedanja pogajanja med Italijo in Jugoslavijo, toda naš namen ni, da bi tu polemizirali z rimsko agencijo, temveč se bavimo danes s tem vprašanjem v prvi vrsti zato, da tudi ob tej priliki opozorimo odgovorne državnike na obeh straneh na skraj-10 potrebo, da se v interesu obeh plemen ne zamudi še ta ugodna priložnost ter da se med obema državama reši manjšinsko vprašanje na način, da ne bo tvorilo več nikake ovire za medsebojno zaupanje med obema narodoma, ki je neobhodna podlaga vsakega pravega prijateljstva. Mi smo ostali dosledni pristaši prisrčnih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, ker smo prepričani, da je le pod tem pogojem mogoč oni prospeh in napredek, ki ga oba naroda po svoji zemljepisni legi in politični važnosti zaslužita. A ravno kot zagovorniki take politike med obema jadranskima sosedoma moramo tudi v tej zvezi poudariti, da v naših novih časih ne zadostujejo več sami korektni odnošaji med vladami, temveč je treba odpreti vrata prijateljstvu med narodi, med masami, ki ga sestavljajo. Ključ od teh vrat pa je ravno pravična manjšinska politika, v kateri naj se izraža spoštovanje do narodnosti drugega plemena, zakaj brez medsebojnega spoštovanja ni mogoča nobena zveza, tem manj pa pravo in trajno prijateljstvo.
Kot pristaši in zagovorniki trajnega ita-lijansko-jugoslovenskega prijateljstva moramo torej v prvi vrsti naglašati važnost te točke programa napovedane konference. Takoj pa moramo obenem tudi opozoriti odgovorne činitelje na dejstvo, da se na podlagi svetomargeritskih dogovorov vprašanje narodnih manjšin ne da zadovoljivo rešiti. XXVII. poglavje omenjene pogodbe določa o pravicah Italijanov na ozemlju SHS v glavnem sledeče: Podaniki kraljevine SHS italijanske narodnosti imajo na ozemlju SHS pravico ustanavljati, upravljati in nadzirati na svoje stroške dobrodelne, verske in socijalne ustanove, ljudske in srednje šole in dnige zavode za zasebni italijanski pouk. Spričevala teh šol bodo imela isto veljavo kakor spričevala javnih šol. Poleg tega ima še italijanska vlada pravico ustanavljati v Jugoslaviji za italijanske državljane ljudske šole z italijanskim učnim jezikom, v katerih se mora poučevati tudi srbo-hrvatski jezik. Iste pravice so bile priznane s čl. 9. & rimske pogodbe* jugoslovenskim manjšinam na Reki (in ne samo jugoslovenskim državljanom, kakor pravi «Agenzia di Roma» in vsled česar smo dali zgoraj izraz našemu začudenju).
Ne vemo sicer, ali odgovarja trditev te agencije, da se bo obravnavalo v Benet-
kah manjšinsko vprašanje na podlagi sveto-margeritskih dogovorov, tudi nazorom vlade ali ne. Vsekakor je, kakor rečeno, 1z-kjučeno, da bi se na tej podlagi našla pravična rešitev tega kočljivega vprašanja. Pravica, da si smejo narodne manjšine ustanavljati šole na svoje stroške, ni v praktičnem pogledu nikaka pravica že vsled tega, ker je v kričečem nasprotju z načelom «enake pravice, enake dolžnosti*. Enakost pravic pa zahteva, da se mora skrbeti tudi za šolstvo narodnih manjšin iz javnih sredstev. Na drugi strani pa bi bila taka «rešitev* očitno nazadnjaška, ker predvidevajo tudi najnepovoljnejše pogodbe o zaščiti narodnih manjšin mnogo več. Končno bi bila taka «rešitev» tudi naravnost absurdna, zakaj prizadete narodne manjšine bi v smislu načela «enake pravice, enake dolžnosti* potem celo lahko zahtevale, da jih država oprosti tudi od dolžnosti!!
Ako hočete obe vladi položiti v Benetkah temelj trajnemu prijateljstvu med obema narodoma, morata potemtakem poiskati drugačno podlago za rešitev manj-šinksega vprašanja. Toliko Rim kolikor Beograd se morata v interesa medsebojnega prijateljstva končno ojunačiti in določiti za narodne manjšine (slovanske, oziroma italijanske) minimum pravic, ki je potreben, da bo njihov narodni obstoj zar gotovljen in zavarovan ta d« bo izključeno vsako zatiranje. Tozadevna pogodba bi imela tako veliko zgodovinsko važnost, da bi res pomenila mejnik tudi v odnošapk med obema narodoma. Pravice, ki jih predvidevajo svetomargeritski dogovori, pa naj služijo obema vladama krt viden pečat tega prijateljstva, ki naj se dokaže s tem, da se prizadetim manjšinam dovoli poleg omenjenih mmimalnili pravic tudi pravica, da si v slučaju potrebe še same pomagajo 4 ustanavljanjem zasebnih Sol in zavodov.
Napisali smo vse to seveda v dobri veri in — nadi, da se bo v Benetkah resno razpravljalo o vprašanju narodnih manjšin v smislu popolne reciprocitete med obema državama in narodoma. Dosedanje izkušnje pa nas kajpada delajo nezaupljive in maloverne. Vendar pa nam bo pritrdil vsak pošten pristaš pravega in resničnega prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo, da je skrajnd čas, da se od dosedanjih puhlih fraz o tem prijateljstvu preide končno tudi k njega dejanskemu dokazovanju s pravičnim in sedanji civilizirani dobi primernim ravnanjem z narodnimi manjšinami.
MusstHnl pozno smle peslvSalce
V popolarski Vicenzi povzdiguje vero
VICENZA, 24. Pred par dnevi se je ministrski predsednik on. Mussolini podal na potovanje po zgornji Italiji, ki se bo zaključilo z obiskom asiaške planote. Med tukajšnjim prebivalstvom, ki je večinoma zelo verno in zvesto Don Sturzovi stranki, je vzbudil izredno zanimanje govor, ki ga je imel včeraj on. Mussolini ob priliki krščenja «trga zmage» (Piazzaie delila Vittoria) na griču Berico. Kakor je navada ob takih prilikah, je Mussolini proslavljal v svojem govoru junaštvo padlih za domovino, katerim morajo biti ostali državljani hvaležni. Dalje je Mussolini zelo lepo nadaljeval: «Mirno, urejeno in razumno delo mora postati osnovna smernica za življenje vseh dobrih italijanskih državljanov. Treba je spoštovati zakone in tradicije, vse to, kar predstavlja duševni in osnovni življenjski element naroda.» Še bolj značilne za Mussolinijevo politiko pa so naslednje besede: «Ako sem pred par minutami stopil v svetišče, se približal ter pokleknil pred oltarjem, nisem tega storil, da bi se površno poklonil veri v imenu države. Storil sem to iz globokega prepričanja, ker mislim, da narod ne more postati velik in mogočen, zavedajoč se svojih nalog, ako se ne približa veri in je ne želi kot bistvenega sestavitelja svojega zasebnega življenja...»
Zvečer je župan priredil obed na čast Mussolini ju. Po večerju -je Mussolini prisostvoval predstavi «Lucia di Lammer-moor».	•_
Zaplemba Kstov
MILAN, 24. Prefekt je odredil zaplembo prve številke lista «11 Lavorante Parruc-chiere» z dne 23. t, m., ker je objavil članek, ki podžiga k razrednemu sovraštvu, in poročila, ki bi utegnila povzročiti motenje javnega reda.
FOGGIA, 24. Prefekt ,je odredil zaplembo lista «11 Mondo» št. 229 z dne 23. t. m. Imenovani list je objavil poročilo o politični situaciji in vsebuje tendencijozne vesti, ki bi zamogle neupravičeno vznemiriti prebivalstvo in kaliti javni mir.
Za zboljšanje političnih in gospodarskih odnošajev med Italijo in Ogrsko
RIM, 24. Trgovska zbornica je priredila danes na čast madžarski gospodarski delegaciji kosilo v gradu Cezarjev, kjer so se ob tej priliki zbrale najbolj ugledne osebnosti iz rimskih trgovskih in industrijskih krogov. Govorili so vladni komisar trgovske zbornice, on. Fortunata, predsednik ogrske vladne stranke Afanasy, on. Ulivetti, generalni tajnik industrijske zveze, princ Pignatelli, predsednik italijanske trgovinske zbornice v Budimpešti in zasiopnik kr. komisarja rimskega mesta; vsi so se laskavo izrazili o italn ansko-ogrskih poli-! tičnih m gospodarskih odnošajih ter izrazili nado, da se bodo ie zboljsali.
Misijo ministra PetrovKn uspelo?
Vprašanje sporazuma z radićevci Se ni jasno
BEOGRAD, 24. (Izv.) Politični položaj je v bistvu neizpremenjen. V političnih krogih se predvsem bavijo z misijo notranjega ministra Nastasa Petroviča v Zagrebu. Pristaši vlade so prepričani, da je imelo Petrovičevo potovanje v Zagreb bogat uspeh; opozicija pa tega ne verjame.
Splošno prevladuje mnenje, da je kralj naročil Petroviču, naj odide na razgovor z Radićem ter naj mu potem poroča, ali je sporazum z HRSS sploh mogoč.
Po poročilih iz Zagreba je imel Petrovič daljši sestanek z Radićem in glasnimi voditelji Hrvatske republikanske seljačke stranke. Na sestanku je bil dosežen sporazum v vseh vprašanjih, zlasti pa glede vstopa radićevcev v vlado. Opozicijski tisk trdi, da je bil Petrovič napram Radiću zelo popustljiv, Seveda bo šele čas poka-jal, ali pride do končnoveljavnega sporazuma pred volitvami ali šele potem. Petrovič je izjavil časnikarjem, da je sedaj položaj razčiščen in da se vladi ni treba bati nikaJkih presenečenj._
Dr. Korošec že izvaja svoj program
BEOGRAD, 24. Minister pr osvete je dovolil, da se v vseh šolah države prosto zopet snujejo Marijanske kongregacije.
Istočasno je razveljavil naredbo bivšega ministra Pribičevića, ki je določala, da šoli obvezni otroci in dijaki srednjih šol ne smejo biti včlanjeni pri separatističnih telovadnih organizacijah. Pripravlja se tudi naredba za splošno prepoved uporabe šolskih prostorov za sokolske telovadnice.
Razmejitev med Italijo in Jugoslavijo pri Zadru
BEOGRAD, 24. Jugoslovenska komisija za razmejitev v okolici Zadra je končata svoje delo. Te dni pride v Beograd njen predsednik general Milić, da poroča vladi o poslovanju komisije.
Novinarski kongres na Sušaku
SUŠAK, 24. Dne 27. t. m. se bo vršil tukaj kongres jugoslovenskih novinarjev, ki bo trajal 2 dni. Kongresa se bodo udeležili delegati vseh sekcij Novinarskega udruženja.
Obisk* jugoslovanskega kralja v Londonu
BEOGRAD, 24. (Izv.) Inspektor za centralno Evropo v angleškem zunanjem ministrstvu Lomson ie odpotoval v Bukareist. Lomson je obiskaV kralja Aleksandra v Belju. Za ta obisk vlada tidraj veliko zanimanje. Nekateri so mnenja, da je Lomson prinesel kralju pismo od vojvode Yorka. Lomson je imel baje nalog, da pripravi vse potrebno za obisk kralja Aleksandra na angleškem dvora. Vendar pa vse kaže, da ne bo jugoskvvenski kralj odpotoval na Angleško pred 1. maja 1925.
Vpadi kačakov
BEOGRAD, 24. (Izv.) Vpadi kačakov v južno Srbijo se še vedno nadaljujejo, zlasti v okolici Kumanovega in Skopfja. V teh bojih je bilo ubitih več kačakov in orožnikov. Vlada je storila vise, da se zagotovi mir na tem ozemlju.
Nemiri na Bolgarskem trajaj« dalje
SOFIJA, 24. Borbe, ki so nastale po umoru Todora Aleksandrova, se nadaljujejo. V okolici Meljnika bil prijet komunistični poslanec dr. Maksimov. Ob priliki žalovanja za T odorom Aleksandrovom je prišlo v okolici Vidjina do zelo hudih spopadov. Zadnje vesti pravijo, da je vodstvo makedonske organizacije obsodilo več ujetih nasprotnikov na smrt.
Politični uaaori na Bolgarskem
DUNAJ, 23. Zadnjih 14 dni je bilo na Bolgarskem izvršenih 22 političnih umorov. Sedaj so se ti umori prenesli tudi v inozemstvo. Iz Sofije so tajne organizacije odposlale v inozemstvo več najetih morilcev, ki imajo nalogo na podlagi tajnih sodb umoriti gotove politične nasprotnike. Dunajska policija sama je bila o tem obveščena in je vse ukrenila v varnost sedanjemu režimu neljubih oseb. Obmejne oblasti so dobile ukaz voditi strogo kontrolo o potnikih, ki prihajajo iz Bolgarske. Dunajska policija sama nadzira vse na Dunaju živeče Bolgare.
Hedflirodoi kmres n sodMloo Nlittk« v Progi
Kongresni spored
PRAGA, 24. Socijalni zavod čehoslova-ške republike je ravnokar razposlal poziv za mednarodni kongres socijalne politike, ki se bo vršil v Pragi od 2. do 6. oktobra 1.1. Za ta kongres so že dovršene vse predpriprave. Vršil se bo v poslanski dvorani čehoslovaškega parlamenta pod protektoratom predsednika Masaryka, a otvorit ga bo na svečan način čeboslovaški ministrski predsednik Anton Švehla.
Program kongresa se deli na dva dela. V prvem delu se bo proučevala mednarodna situacija na polju socijalne politike; posebna pažnja se bo posvetila rezultatom dela od prvega mednarodnega kongresa iz 1. 1897 pa do danes. Kongres bo pretresal vprašanje, kako so v poedk&ih državah nameščenci zavarovani z zakonom, katere prednosti donaša socijalno zavarovanje in kako je treba postopati v državah z napredno zakonodajo in v državah, ki so s svojo socijalno politiko zaostale.
V drugem dsi« kongresnega programa se bodo nrrtrnssU principi socijalne poli-
tike, posebno pa vprašanje ekonomskih in socijalnih rezultatov osemumega delavnika, ki je v poslednjem času ogrožen vsled konkurence nekaterih držav. Ta točka se smatra za najvažnejšo nalogo kongresa.
Japonska bo priznala Rusijo LONDON, 24. Agencija «Reuter» poroča iz Pekinga, da je bil sicer v več spornih vprašanjih že dosežen sporazum med Rusijo in Japonsko, vendar na da čakajo še druge zadeve, ki se tičejo odnošajev med obema državama, svoje ureditve. Sklenitev splošnega sporazuma se pričakuje v petnajstih dneh, nakar bo Japonska «de jure» priznala sovjetsko Rusijo.
Židovski zemljeradniki v Beli Rusiji MOSKVA, 24. Beloruski list «Sovjetska Bela Rusija> , ki izhaja v Minsku, prinaša zanimive podatke o židovskih zemljerad-nikih, ki živijo na teritoriju Bele Rusije. Število židovskih zemljeradnikov v Beli Rusiji je poskočilo posebno po revoluciji. Natančna statistika o tamkajšnjih židovskih elementih se je mogla sestaviti, ko se je reševalo vprašanje o razdelitvi zemlje. Ta statistika je dokazala, da je bilo -/ preteklem letu v Beli Rusiji 170 židovskih gospodarstev s površino 18.000 desjetin. Na njih je delalo okolu 18.000 Judov, Letos se nahaja v židovskih rokah še več zemlje, namreč 20.000 desjatin. Tudi v Ukrajini narašča število Judov. Že danes imajo tu v svojih rokah nad 20.000 desjatin zemlje/ Sovjetska mornarica MOSKVA, 24. Ruski Hustrovani časopis «Prosektor» prinaša članek, ki se peča s vprašanjem sovjetske mornarice. Pisec članka k .istatira, da komunisti, ki so osvojili vlado, niso imeli 1. 1917 svojega bro-dovja in da so se za časa meščanske vojne 191Š.-1919 morali boriti proti Angležem le z maloštevilnimi pomorskimi edinicami. Te se je posrečilo Angležem v njihovi premoči kaj kmalu potopiti. Velika izguba ruskega brodovja je porodila tudi Kronštadtski upor. Ob tej priliki je bila uničena najboljša ruska vojnk ladja «Dreadnouth Petropav-lovsk». In danes — piše imenovani list — gospodari naša mornarica zopet na Baltiku. Močnejši smo od baltiških držav in Nemčije. V poslednjih treh letih se je pri nas začelo s tako agilnostjo graditi mornarico, da se nahaja ista sedaj na najvišji stopnji.
SUen vihar in povodenj v Leningradu
LENINGRAD, 24. Te dni je divjal nad Leningradom silen vihar. Reka Neva je močno narastla in poplavila ulico Vasilev-ski Ostrov. Vse hiše vzdolž Neve so pod vodo. Oddelki rdečih vojakov in skupine dobrovoljcev, ki jih je organizirala komunistična stranka, so pričeli z rešilnimi akacijami. Cestna železnica je prekinila reden promet.
Angleško-rnski odnošaji. LONDON, 34. Danes je imel kabinet dopoldne in popoldne plenarno sejo. Na seji je razpravljal o angleško-ruski pogodbi in o irskem obmejnem problemu.
MOSK/VA. 24. Na kongresu komunistične mladine je govoril komisar Kamenev ki je sku-
šal dokazati, da konservativna angleška diplomacija povsod poskuša omajati mednarodni položaj sovjetske republike. Angleško diplomacijo podpirajo Afganistan, Perzija in Tur-, ška. Kamenev upa, da bodo z Japonsko pričeta pogajanja imela pozitivne uspehe.
Sotfetl in Halo enienta
PARIZ, 24. Z jugoslovenske .strani se doznava, da namerava sovjetska vlada urediti svoje odnošaje z Malo entento. V to svrho bo Čičerin sklical posebno konferenco.	_
Sel pet o Ženevskih sklepih
DUNAJ, 24. Prvič po svojem okrevanju je prišel včeraj kancelar Seipel v parlament, kjer je pred prvo komisijo poročal o pogajanjih v Ženevi. Izjavil je, da si je Avstrija predvsem prizadevala prepričati finančnike, da je uspeh delovanja za obnovo Avstrije zagotovljen, da je avstrijska valuta ustaljena in da je življenjazmožnost države kljub krizi nedotaknjena. Seipel je dostavil, da izraža tudi poročilo finančnega odbora Društva narodov, katero je bilo sestavljeno v popolni neodvisnosti in brez nobenega upliva, to prepričanje in da potrjuje, da opravičuje isedanji gospodarski položaj Avstrije investiranje inozemskih kapitalov v zasebno gospodarstvo Avstrije. Kancelar je opozoril tudi komisijo, da bo treba o priliki razprave o državnem proračunu in potom novih zakonov zadostiti zahtevam sveta in finančnega odbora Društva narodov.
Predsedniške volitve v Ameriki
NEW YORK, 23. Neposredno pred predsedniškimi volitvami so se pojavile velike stave na razne predsedniške kandidate. Za sedanjega predsednika Coolldgeja je razmerje stav 3:1, za demokratskega kandidata Dawisa ravnotako 3:1 in za kandidata La Foletta 1 : 2.
Zaglul paša v Londonu
LONDON, 24. Tu-sem je prispel Zaglul paša, ki je izjavil zastopnikom tiska, da bo z MacDonaldom skušal zboljšati in ojačiti odnošaje med Egiptom in Anglijo.
Maroški uporniki se bližajo Tangerju
LONDON, 24. List «Daily Mail« dobiva iz Tangerja, da je doseglo 80 upornikov okolico mesta Tangerja. Mednarodna policija je zapustila mesto ter se naselila v okolici, kjer je stopila v pogajanja z uporniki.	_
Posledice potresa v Erzerumu in Karsu
ANGORA, 24. Potres, o katerem smo poročali pred nekaj dnevi, je povzročil v Erzerumu, Karsu in Erbahu ogromno škodo. Nekatere vasi so popolnoma porušene. Število mrtvih znaša okoKi šeststo. Vlada je sklenila, da odpošlje 150 tisoč lir za prvo pomoč. Rdeči polumesec se trudi, da odpošlje na lice mesta čimprej rešilne oddelke s potrebnimi zdravili. Od vseh strani mu prihajajo denarni prispevki, kajti v poškodovanih pokrajinah je nad 10 tisoč oseb brez strehe in obleke.
DNEVNE VESTI
Politični položaj
Danes zvečer se vrne ministrski predsednik s svojega potovanja v Rim. V Rimu ne bo našel v razpoloženju političnih krogov nifcake bistvene izpremembe. Razmerje med vlado in opozicijonalci ter liberalci je še vedno neizpretnenjeno; Mussolini ni s svojimi govori v Rimmi, Ferrari in Vicenzi prav nič pripomogel k razjasnitvi položaja. Ako je bil njegov govor v Rimmi izredno pomirljiv, je zopet tudi res, da je napadalen ton Mussolinijevega govora v Ferrari zelo presenetil opozicijo in tudi liberalce. «Vsi naj si zapomnijo — je rekel ministrski predsednik — da je fašizem pripravljen tudi potegniti sabljo, ako ne bodo sprejeli (opozicijonalci) oljčne vejice.» Odkod ta nenadna izprememba v tako kratkem času? Kaj se je zgodilo med vožnjo Rimini-Ferrara? Saj je bila vožnja tako kratka, ko je gotovo tudi to pot strojevodja vsaj tako imenitno vozil kakor oni iz Neapolja v Rim (103 km na uro!), ki mu je Mussolini v Rimu stisnil roko!
Nekateri opozicijski listi so mnenja, da je Mussolinija razdražil izid zborovanja liberalcev v Turinu. Na tem zborovanju so se pojavile 3 struje: desnica, ki je za brezpogojno sodelovanje s fašisti; cen trum in levica, ki sta za opozicijo. Sprejet je bil dalje dnevni red, ki poudarja, da se bo mogla država povrniti k normalnim razmeram le na podlagi liberalnih načel; a to se ne bo moglo zgoditi, dokler bo imela državo v rokah samo ena stranka in ne vsi državljani. Sploh se vršijo po vsej Italiji zborovanja pokrajinskih sekcij liberalne stranke, ki naj bi pripomogla do tega, da bi prišli liberalci na kongres v Livornu že z jasnimi predlogi. Za ta kongres, ki se bo vršil dne 4., 5. in 6. oktobra, vlada v političnih krogih izredno zanimanje. Saj bo moral kongres napraviti konec dosedanjemu slepomišenju liberalne stranke.
Dan sklicanja zbornice še vedno ni določen; morda bo o tem razpravljal ministrski svet na prvi seji, ka se bo vršila prve dni oktobra. Zdi se, da je opozicija še vedno kompaktna; trditev nekaterih fašistovskih listov («U Nuovo Paese»), da bodo popolari stopili ie opozicijskega bloka, je skoro tfotovo brez vsake podlage. Ako se hočemo
o tem prepričati, zadostuje, da vzamemo v roke včerajšnji «Popolo», glasilo por>olar-ske stranke. «Popolo» dostavlja k Muss?-linijevemu govoru to-le pripombo:
Nasprotnikom fašizma preostaja samo en izhod: ali da se uklonijo in isi potresejo pepela na glavo ter se trkajo na prsa rekoč «mea culpa», ali pa da počakajo, da bodo fašisti napravili iz njih steljo za fa-šistovske srajce ali pa da pojde Mussolini z golo sabljo nad nje. Ta grožnja, ki jo je izrekel Muissolini v Ferrari je sicer pogojna; a pogojne so vse grožnje. Pogojna je tudi grožnja razbojnikov, ki ustavijo potnike aia cesti s klicem: «ali mošnjo ali življenje!» Dokler bo glavno glasilo po-polarov tako pisalo, je pač malo upanja, da bi se popolari udeležili sej zbornice. Zelo malo verjetno je tudi, da bi nanje kaj vplival Mussolinijev pobožni govor v Vicenzi, ki je gotovo meril visoko.
Kol ie z nagrado Škode, povzročene po vojaštvu ?
Pred tedni so se vršile v baški dolini in drugod po naših gorah velike vojaške vaje. Kakor znano, je bila baška dolina letos strahovito prizadeta po toči in raznih drugih neurjih, ki so skoraj popolnoma uničila letošnji pridelek. Da bo nesreča še bolj popolna, se je pridružila k tem vremenskim nezgodam še ta nezgoda, da so se letos vršile po prizadetih krajih vojaške vaje, ob kateri priliki je vojaštvo poškodovalo še to, kar je ostak>.
Ne vemo še, v koliko bo priskočila vlada na pomoč tem vsled vremenskih nezgod tako kruto prizadetim krajem, ker to zavisi od dobre volje vlade, toda škodo povzročeno po vojaštvu o priliki poslednjih vojaških vaj, je vlada na vsak način dolžna poravnati. V videmskem okraju je vojaški tehnični urad v Vidmu že pred par tedni pozival oškodovance, da naj vložijo prošnjo za odškodnino škode, povzročene po vojaštvu, medtem ko se goriški tehnični urad ni dosedaj še prav nič zganil. Menda ne pritiče odškodnina za škodo, povzročeno po vojaštvu samo starini pokrajinam, novim pa ne?!
i KA SLOVENSKI ZASEBNI 50U V TRSTU na SV. JAKOBU SE ZAČNE POUK V PEtek 26. t m, OB S. URL ŠOLSKA MASA PA BO V PONDELJEK OB 7. URI — VOD-|T?0.	_
IZPITI NA KR. TEHMĆNEM ZAVODU V IDRIJI V JESENSKEM ROKU.
Izpiti začnejo I. oktobra, in sicer ponavljahu Izpiti in zrelostni izpiti. Najprej bodo pismeni izpiti, potem ustni. Kdor zamudi rok, bo za-vrnjen.	^
i Po Končanih izpitih bo vpisovanje dijakov
10. in IV. razred tehničnega zavoda. Sprejmejo se le tisti, ki so v preteklem šolskem letu fetli redni dijaki zavoda. Vsak mora prinesti s teboj Šolski izkaz.
Redni pouk začne dne 16. oktobra.
JAVNA KNJIŽNICA V ROJANU.
Dolgo časa smo pogrešali v Rojanu knjižnico, iz katere naj bi črpali duševne hrane in razvedrila. Mladinsko društvo «Zarja» je sklenilo temu odpomoči z ustanovitvijo javne knjižnice, katera naj nudi obiskovalcem dobre 'leposlovne, poučne in zabavne knjige. Centralno društvo «Prosveta?> in «Udruženje slovanskih srednješolcev v Italiji» sta nam stavili v ta namen prccejšnje število knjig na razpolago. Obračamo se še do vseh onih, kateri bi, zavedajoč se pomena take knjižnice, blagovoljno odstopili novi knjižnici kako knjigo, ali ji na drug način pripomogli do čim hitrejšega razvoja. Imena gg. darovalcev bodo objavljena v < Edinostih. Knjižnica se otvori v nedeljo ' ob 10. uri v društvenih prostorih pri <*Mariji' LongU v Rojanu. Eventuelni prispevki naj se blagovolijo izročiti istotam pri g. krčmarici.
Odbor M. D. Zarja v Rojanu.
ŠOLA «GLASBENE MATICE » V TRSTU. Vpisovanje v šolo ^Glasbene Matice«* se vrši danes, jutri in v soboto od 10. do 12. in od 16. do 19. ure v ulici Torre blanca št. 39. L nad.1 (levo).
V šoli <G1. Matice^ se poučujejo sledeči predmeti: klavir, gosli, solopeije, orgle, pevo-vodstvo, elementarna glasbena teori;a, harmo-nijoslovje, kontrapunkt, kompozicija in glasbena zgodovina. Učnina za gosli in klavir za I. letnik 20 lir mesečno, za II., III., IV., V. letnik 25 lir, za višje štiri letnike 35 lir mesečno; za solopetje I., LU III. letnik 30 lir, višji štiije letniki 35 lir mesečno; za pevovodstvo 20 lir, kot stranski 6 lir mesečno; za kontrapunkt in kompozicijo po 20 lir mesečno, za glasbeno zgodovino 6 lir, za elementarno glasbo, teorijo 3 lire mesečno. Vpisnina za nove gojence 5 lir, za stare 3 lire. Ubožnejšim gojencem se učnina zniža, ali pa se jrh popolnoma oprosti. — Vodstvo.	'
CANKARJEVO: POHUJŠANJE V DOLINI
ŠENTFLORJANSKI.
čitalnica pri Sv. Jakobu uprizori v nedeljo 28. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani DKD to izvrstno Cankarjevo satiro, Z bičem sarkazma se je vrgel Cankar tu na rodoljube iz doline Šentjakobske in jim trga krinko laži z obraza in nam kaže kot na dlani njih umazane duše. To Cankarjeva delo je prestavljeno že na hrvatski, češki, nemški in rokopisno tudi na italijanski jezik in je doživelo povsod, kjer so ga vprizorili, velik uspeh. — V glavni ulogi bo gostoval g. Terčič, član ljubljanskega gledališča. ki je prevzel tudi režijo igre. — Otrokom pod 14 letom vstop ni dovoljen. Predprodafa vstopnic v nedeljo od 10—12 v dvorani DKD.
VESLARSKI KLUB.
Pripravljalni odbor imenovanega kluba vabi s tem vljudno vse ljubitelje tega najbolj zdravega in skoro najlepšega športa, da se v čim večjem številu včlanijo v klub. Člane in članice nabirajo sledeči gg„ kateri imajo obenem i pravico inkasirati pristopnino, ki znaša naj- j manj Lit 5.—:. G. Dragotin Stare, g. Slavko' Martelanc, g. Ivan Pertot, g. B. Plesničar in g. ' Albert Koruza.
Odbor je sklenil pripustiti v klub tudi članice. Kdor pozna naše vrle planinke in hazena-šice, se ne bo čudil temu sklepu. Videli smo povsod da dela ženska mladina čast svojemu spolu. Gotovi smo, da. se bodo izkazale tudi v veslanju ter da bodo zgled marsikateremu malomarnemu mladeniču.
Klub kot tak bo imel popolnoma demokratičen značaj. Za zgled mu bo bivše in današnje demokratično delovanje «Sokola*. Razlikovali se bomo s tem od sorodnih italijanskih društev, ki obstojajo večinoma samo za izvoljence. V naš klub ima prost pristop vsak pošten in zna-čajen Slovan, ne glede na Njegov poklic in njegovo politično prepričanje.
Naše morje nai druži vse brate, ki se čutijo Slovane in ki hočejo uživati na morju zdravje ter telesno m duševno krepost.
Ne dvomimo, da nam ta akcija uspe ter da v kratkem naberemo potrebni znesek, ki nam je potreben za začetno delovanje, ki bo sicer <skromno, a ga bo naša volja in naše delo dvignilo, da se bomo lahko kosali z drugimi narodi ter po zgledu svetovnega prvaka telovadbe brata Štukelja širili naše ime.
V prvi vrsti pa je danes dolžnost mladine, ne samo da se vpiše v klub, temveč da agitira med tovariši, da se nam tudi oni pridružijo, tako nam bo mogoče že v bližnjem času sklicati ustanovni občni zbor.
»Pripravljalni odbor*.
Druitvena vesti
Slov. akad. ier dr. «BaIkan». Danes ob 20.30
se vrši redni društveni sestanek.
Uro prej ima odbor svojo sejo.
Obenem javljamo, da se vrši v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri dop. v dvorani DKD pri Sv. Jakobu XXV11L redni občni zbor z že objavljenim dnevnim redom. Prosimo vse starešine, Člane in ostale cenj. povabljence, da vzamejo to na znanje ter da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora. — Odbor.
Slov. ak fer. dr. «Balkan». Seja razsodišča se ne bo vršila danes. Več na sestanku. — Predsednik.
Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo dne 28. t. m. družinski jesenski izlet na Vrem-šico. Odhod iz Trsta z vlakom z južnega kolodvora ob 5.01, z Opčin ob 6.08 do Divače. Kosilo v Spodnjih Ležečah pri Divači. Planinci, ki so bolj zaspani in imajo več denarja, se lahko peljejo z brzovlakom »ob 6.50. Povratek iz Divače ob 5.37, prihod v Trst ob 6.30 pop. Na razpolago so tudi drugi vlaki. Priporočamo da se vzame listek za tja in nazaj. Zadostuje da vsak prinese s seboj zajuterk. Izlet je lahek in v sedanjem jesenskem času zelo hvaležen.
Dramatični klub visokošolcev priredi v nedeljo, dne 28. t. m. v društveni gostilni na Kontovehi Ttrčičevo dramo »Golgota®. K obilni udeležbi vabi omenjeni klub. Cisti dobiček je namenjen »Dijaški Matici*.
D. K. N. Tommaaeo. Danes točno ob 16. uri sestanek dramatičnega odseka. Vsem članom, že vpisanim v ta odsek, hi onim, ki se mislijo
vpisati, se priporoča, da se udeteiijo tega sefa sestanka. — Vodja.
«KOLA£l». Dmrne* tečno ob 8. uri morajo Mtt rm pevci ▼ MIvimb prostori. Poleg 9*w. vaje je urediti važao zadevni, zato m* alUs me ~ 1
___.___podružnica -Šolskega društva*
priredi v nedeljo 28. L as. v dvorani gostilne
«ex Subieta* pri Sv. Soboti, veselico, pri kateri sodeluje iz prijaznosti tudi magdalenski «&portno-izobraževalni krožek*.
ker se kmalu prične z resekcijo in bodo še drugi stroški, ni dvoma, da se bo cenjeno občinstvo v največjem številu odzvalo vabilu in s tem pomagalo podružnici.
Iztriaik
fivOcnia
Tramvaj povozil finančnega stražnika. Včeraj okoli poldne se je na Coreo V. Emanuele III. pripetila težka nesreča, katere je bil žrtev finančni stražnik Mihael Braagaccio, star 21 let. Brangaccio je čakal v bližini trgovine Bel-trame tramvaj, da bi se odpeljal v Barkovlje; stal pa je ob tiru, po katerem vozi tramvaj proge Boschetto-Skedenj. Ko je privozil barkov-ljanski tramvaj, je Brangaccio hitel preko poslednjega tira, a ker je bil cestni promet kakor navadno ob tej uri — zelo živahen, ni zapazil škedenjskega tramvaja, ki je istotačno privozil od nasprotne strani. Tramvajski uslužbenec je ponovno oddal svarilno znamenje z zvoncem in spustil varnostno napravo, a nesreče vendarle ni mogel preprečiti. Tramvajski voz je stražnika šiloma podrl ter ga zavlekel več metrov daleč po tlaku. Ko se je naposled tramvaj ustavil, so ljudje, ki so prisostvovali pretresljivemu prizoru, priskočili k nesrečnemu stražniku, ki je obležal nezavesten na tleh. Dvignili so ga na avtomobil, s katerim je bil nemudoma prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, številne in nevarne poškodbe na raznih delih telesa; imel je tudi hudo pretresene možgane. Ponesrečenec je bil spreiet v smrtnonevamem stanju v kirurgični oddelek.	'
Sodeč po izjavah očividcev, ni tramvajski uslužbenec kriv nesreče, ki jo je pripisovati le nesrečnemu naklučju.
Kočija ga je podrla. Žrtev slične nesreče je bil včeraj zjutraj uradnik Santo Magler, star 42 let, stanujoč v ulici Istituto št. 18. Na nabrežju Tre novembre ga je pred hotelom de la. Viile podrla na tla javna kočija, katero je vodil kočijaž Vitale Cominoli. Magler je s tako silo telebnil na tla, da se je precej hudo pobil po glavi, rokah in nogah ter zadobil tudi notranje poškodbe. Z isto kočijo je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je ostal. Okreval bo v par tednih, ako ne nastopijo kake komplikacije.
Ponovne tatvine moke. — Priporočljiv čuva). Pek Josip Jenko, lastnik pekarne, ki se nahaja v ulici D. Bramante it. 11, je že delj časa opažal, da mu zmanjkuje i z skladišča moka, pogostoma v večjih količinah. Prizadeval si je na vse načine, da bi izvedel, kdo mu krade moko, ko pa je končno uvidel, da je njegovo prizadevanje zaman, je naznanil zadevo na policijskem komisarijatu v ulici Brunner. Temu komisarijatu podrejeni varnostni organi so po večdnevnem poizvedovanju končno rešili uganko. Neki večer sta dva agenta, ki sta stala na preži v bližini pekarne, zasačila štiri možakarje, ki so skušali odnesti iz pekarne dve vreči moke. Ptički so bili seveda aretirani in podrobno zaslišani. Dognalo se je, da so imeli še štiri tovariše, ki so jim pomagali pri dobička-nosnem poslu; med njimi je bil tudi neki nočni čuvaj. Varnostnemu oblastvu se je posrečilo spraviti tudi poslednje na varno.
Nesreča z razstrelivom. V ladjedelnici San Marco se je včeraj popoldne okoli 17. ure pripetila nesreča, ki bi bila skoro imela usodne posledice. Mehanik Rudolf Bača, star 33 let, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji št. 518, je hotel odpreti majhno kovinasto cev, ki jo je našel med starim železjem. Cev je bila na obeh koncih zaprta z vijaki. Da bi lažje odvil vijake, ki so bili zelo zarjaveli, je Bača vtaknil cev v ogenj. — Par sekund potem je za donel silen pok, kateremu so sledili bolestni kriki.
Bača in dva njegova tovariša, 171etni me-haniški vajenec Albert Domanices, stanujoč pri Sv. M. Magdaleni sp. št. 589, in 471etni mornar Jernej Ruggeri iz Pirana, so zadobili števine poškodbe, k sreči ne nevarne. Ruggeri ja so drobci cevi, ki je bila oči vidno napolnjena s kako razstrelilno snovjo, ranili po levem licu, na vratu in na levi roki; Bača je zadobil števine poškodbe na desnem licu in po glavi; najhuje je bil ranjen Donanices, katerega so drobci poškodovali na več mestih po prsih, trebuhu in levi roki. — O dogodku je bila obveščena rešilna postaja, odkoder t« kmalu potem prihitel na lice mesta zdravnik ki je podal ponesrečencem potrebno pomoč; nato so bili vsi trije pripeljani v kbn»ko okrajne bolniške blagajne v ulici Scipiobia ta-per. Njihovo stanje ni nevarno. Okrevali bodo v-10—14 dneh.
POROTNO SODIŠČE
Proces odloics aa jutrišaji Jetnik, Id je ie ea mesec aa potovanju.
Kakor smo že poročali v včerajšnji številki našega lista, se je imel včeraj pričeti pred tukajšnjim porotnim sodiščem proces proti sedmim osebam, ki se morajo zagovarjati radi izsiljevanj.
Še pred določeno uro se je zbralo na cesti pred palačo. Gledalci so bili takoj okoli njega, ljudi, ki so nestrpno pričakovali, kdaj pripeljejo glavnega obtoženca — Marijana Razem. Kmalu je priškripal zaprt voz ter se ustavil pred palačo. Ggledalci so bili takoj okoli njega. Vrata so se odprla in iz voza so stopili v njihovo veliko začudenje trije vklenjeni mladeniči, med katerimi ni bil nihče podoben znanemu Razemu. Vendar pa niso hoteli ljudje verjeti niti lastnim očem ter so sledili kar v procesiji mladeničem, dokler jo niso ti v njihovo še večjo začudenje, slednjič zavili pred kazensko sodišče.
Med tem se je nabralo v porotni dvorani vse polno občinstva. Ob 9.15 je vstopil predsednik sodnega dvora ter naznanil, da je glavni junak procesa, jetnik Marijan Razem te en mesec na potovanju iz Benetk — tam je namreč zaprt v ječi — v Trst, toda do sedaj le ni dospel, vsled Česar se ne more pričeti * pravo. Na vsak način — je nadaljeval predsednik — se bo posredovalo, da bo dospel ob pravem Času in tako se bo ie lahko pričelo s procesom v petek, 26. t. m.
NASI DIJAKI STRADAJO« — SPOMINJAJTE SE POVSOD W VEDNO » JAŠKE MATICE!
Razumi Mitov in politih Uenav v knfeMe
(Glej « Edinost* od IS. m. m* in 21. t. m.)
ŠESTA KATEGORIJA
I.	OrganiČne in nepopravljive spremembe enega očesa, ki so povzročile njega trajno in popolno slepoto z normalno ostrino vida drugega ali zmanjšano med H in '/a normalnega vida;
X Organične in nepopravljive spremembe periferičnega vida obeh oči v obliki koncentrične zožitve vidnega polja v meri, da ostaja prosta samo centralna cona ali njej najbližje cone ali pa v obliki praznine, ki obsega polovico vidnega polja ali enakovredne izseke.
3.	Popolna negibljivost (anhiloza) levega komolca v popolnem ali skoro takem iztegnjen ju.
4.	Popolna negibljivost (anhiloza) desnega komolca v popolnem ali skoro takem upognje-nju (fleksiji).
5.	Popoma izguba palca in kazalca na levi roki.
6.	Popolna izguba petih prstov na rokah in sicer zadnji trije ene in dva zadnjih treh druge.
7.	Popolna izguba enega palcev obenem dveh drugih prstov na rokah izvzemši oba kazalca in drugi palec.
8.	Popolna izguba palca desnice skupno z odgovarjajočim metaf^arpom (zapestje) ali pa skupno z enim izmed zadnjih treh prstov iste roke.
9.	Popolna izguba enega kazalca in drugih treh prstov na rokah, da pa nista to oba palca in drugi kazalec.
10.	Izguba zadnjih dveh členov zadnjih štirih prstov desnice ali izguba zadnjih dveh členov šestih ali petih prstov na rokah, a ne onih na palcih.
II.	Izguba nohtnih členov sedmih do šestih prstov na rokah, vštevši tudi oba palca ali izguba nohtnih členov osmih prstov na rokah vštevši le en palec.
12.	Amputacija stopala ene noge (tarsome-tatarsalna),
13.	Popolna izguba sedmih do šestih prstov na nogah, vštevši oba palca.
14.	Popolna izguba devetih do osmih prstov na nogah, vštevši le en palec.
15.	Živčne bolezni (nevtridite) in njih trajne posledice, pri katerih se je izkazalo vsako le-čenje brezuspešno.
SEDMA KATEGORIJA
1.	OrganiČne in nepopravljive spremembe enega očesa, ki zmanjšujejo vid med 1tm in */is normalnega vida, ako je drugo oko zdravo.
2.	Trajno zmanjšanje obojestranskega sluha, ki pa ni spojeno z gnoječim obolenjem srednjega uha, kadar sliši glas razgovora le na daljavo 50 centimentrov.
3.	Globoke in obširne brazgotine na lobanj« z izgubo kostnih plasti v ceK njih širini brez motenja možganskega delovanja.
4.	Popolna negibljivost (aahiloca) levega komolca pri popolnem aH skorajšnjem takem upognjenju.
5.	Popolna negibljivost (anhiloza) zapest-nega pregiba desnice {radio-carpica).
6.	Popolna izguba štirih prstov na obeh rokah, med katerimi pa nieta palea in kazalca.
7.	Popolna izguba treh zadnjih prstov ene roke.
8.	Popolna izguba obeh kazalcev.
9.	Popolna izguba palca desnice.
10.	Popolna izguba palca levice skupno z odgovarjajočim metakarpom (zapestjem) ali pa skupno z enim izmed treh prstov iste roke.
11.	Popolna izguba enega kazalca ter drugih dveh prstov na obeh rokah, če nista to palca in drugi kazalec.
12.	Izguba zadnjih dveh členov enega kazalca ter še drugih treh prstov na obeh rokah, a ne onih na palcih, ali pa izguba istih členov na zadnjih štirih prstih levice.
13.	Izguba nohtnih členov petih, štirih do treh prstov na rokah, vštevši med pohabljene prste tudi palca.
14.	Izguba nohtnega člena na vseh prstih ene roke, ali pa izguba nohtnega člena sedmih do šestih prstov na obeh rokah, vštevši med tako pohabljene prste tudi en palec.
15.	Izguba nohtnih členov osmih do sedmih prstov na obeh rokah, če eta oba palca neporabljena.
16.	Popolna izguba petih do treh prstov na nogah, vštevši oba palca.
17.	Popolna izguba sedmih do šestih prstov na nogah, vštevši en palec aH pa vseh ali pa prvih štirih prstov ene same noge.
18.	Popolna izguba osmih do sedmih prstov obeh nog, ne vštevši oba palca.
19.	Popolna izguba obeh palcev ter odgovarjajočih metatarsov.
20.	Izguba dveh členov ali nohtnega člena obeh palcev z istočasno izgubo nohtnih členov drugih osmih do petih prstov na nogah.
21.	Popolna negibljivost (anhiloza) obeh stopal (tibio-tarsica) in brez njih odmakajenja (devijacija) m brez znatne ovire pri stopanju.
22.	Zelo razširjene žile z mnogimi in debelimi vozli ter njih posledice kakor tudi ostanki vnetja odvodnih žil (llebiti), ki so se izkazale nedostopne vsakemu lečenju.
_ OSMA KATEGORIJA.
1.	Organične in nepopravljive spremembe enega očesa, ki zmanjšujejo vid med polovico in en četrt normalnega vida, ako je drugo oko zdravo.	#
2.	Organične in nepopravljive spremembe periferičnega vida enega očesa (ako ima drugo oko normalen koncentričen in periferičen vid) v obliki koncentričnega zožen ja vidnega polja v taki meri, da oetavljajo prosto cono ali pa cone, ki so sredini najbližje ali pa v obliki praznin v tolikem obsegu, da zavzemajo polovico vidnega polja ali pa enakovredne izseke (sektorje) istega.
3.	Brazgotine na obrazu ali pa na kateremkoli drugem delu telesa bodisi, da so obširne, boleče, priraščene, skrčene ali lahko ranljive, če se glede na njih težkoče ne morejo uvrstiti v obolenja, ki so navedena v prejšnjih kategorijah.
4.	Posledice poškodb t ustih, ki povzročao ovire pri žvečenju, požiranju in govorjenju, bodisi skupno ali ločeno, ne da bi pa. dosegle v drugi kategoriji navedene mere pri št. 3 ali v tretji kategoriji pri številkah 4 in 5.
5.	Popolna negibljivost (ankfloca) zapestne-ga pregiba levice (radio-earpica).
6.	Popolna i^dhs trek prstov na rokah, med katerimi pa nista palca in kanalen.
7.	Popolna iagnbn snaga kazalcev m dragega prsta isto raka iziifši palca.
8.	Popolna izguba palca levice.
9.	Izguba 7adnjih dveh členov e _ ter še drugih dveh zadnjOi členov drugih dveh prstov iste roke, izvzemši palca.
10.	Popolna izguba ieetdi dopetih na obeh nogah, izncnU oba palca.
12. Izguba enega palca aH ter nohtnih členov ie dragih prstov na obeh nogah.
13.	Popolna negibljivost (anhiloza) ene same noge (tibiotarsica) brez nje odmaknjenja m brez znatne ovire pri stopanju.
14.	Znatno skrajšanje ene dolnjih okončin (a ne manj od 4 cm.).
(Dalje)
KflHanio delo ruskih cmisisntoo v fehuMM
Od 35—40.000 ruskih emigrantov v Ce-hoslovaški jih pripada okroglo 8000 stanu umskih delavcev. Ko so prišli v Čehoslo-vaško, so se takoj oprijeli duševnega dela, medtem ko so ostali, po veliki večini kmetje in poljedelci, našli zaslužek na deželi, po čeških vaseh. Med navedenimi izobraženci je približno 5000 dijakov različnih visokih šol. Ti visokošolci bivajo deloma v Pragi (približno 60%), deloma pa v Brnu, Bratislavi in Pribranu.
Že v letu 1921. se je v Pragi sestavil odbor z nalogo, da omogoča študij ruskim študentom ter jih podpira z denarnimi sredstvi zunanjega ministrstva, število podpirane e v je znašalo 1. januarja t. 1. 3245. V enaki smeri je deloval tudi odbor za ukrajinsko mladino, ki je podpiral 1430 dijakov. Posebni odbor je v letu 1923. podpiral tudi 94 ruskih profesorjev.
Izmed ustanovljenih in obstoječih učnih zavodov naj omenimo^ sledeče: Ruska pravna fakulteta (ustanovljena 1. 1922), na kateri je študiralo v študij, letu 1922-23 567 dijakov.
I Svobodna ukrajinska univeraa, hi obsega pravni in modroskrvni oddelek. Ta j« .štela v preteklem šolskem letu 542 shišn** f telfev.
Posebno vrsto poljedelske visoke šoto predstavlja ukrajinska poljedelska »kade*-mija v Podčbradyh, ki jo obiskuje 270 di*
jakov.
Organizatorje ljudskega Šolstva ; z obra* zuje ruski pedagoški zavod Komensky a 88 gojenci. Enako nalogo vrši ukrajinski pedagoški zavod, ki šteje 57 slušateljev.
Srednje šole ruskih izseljencev v Čeho* slovaški so sledeče:
Ruska gimnazija v Moravski Tfebovi in reformna realna gimnazija v Pragi. Nadalje: Ruski zavod za poljedelsko zadružništvo, ruska šola za avtomobile, ruska šola za prometno tehniko in številni trgovski tečaji.
Poleg velikih organizacij, ki podpirajo z vso vnemo stremljenja ruskih duševnih delavcev, je omeniti tudi veliko število matfjših udruženj ruskih ozir. ukrajinskih zdravnikov, advokatov, inženjer je v, društvo ruskih pisateljev ir, časnikarjev, rusko in ukrajinsko knjižnico z 34.731 ozir. 4.500 zvezki.
Naj zadostujejo ti podatki. Kakor so na eni strani prav priprosti, tako morejo na drugi strani prav lahko nuditi približno ' sliko o idejnem in organizacijskem delu, 1 ki ga vršijo ruski izseljenci v ČehoslovaškL
Vesti z Goriškega
GORIŠKIM STARIŠEM SLOV. OTROK SE s levi roki. Ranjenca sta bila prepeljana v go-NAZNANJA, DA SE JE ZAPROSILO DOVO- j riško bolnico Pisk pa v goriške zapore. LJENJE ZA OTVORITEV ZASEBNE ŠOLE V j Smrt pod avtomobilom. V pondeljek zjutraj GORICI IN DA JE UPATI, DA BO STVAR ! se je dogodila v bližini viadukta, ki pelje iz UGODNO REŠENA. ČAS IN KRAJ VPISO- j Podgore v Ločnik, strašna nesreča, ki je stala VANJA V ŠOLO OBJAVIMO ČIMPREJ. i življenje mlade deklice. Šofer Tomasetti je —^namreč povozil s svojim avtomobffom 12fetno Vpiaovaaje t ljudske šole. Goriški magistrat Marijo Miklavčič rz Kojskega, ko se je baje naznanja z lepaki, da se vrši vpisovanje v go- j ho{cl umakniti dvem nasproti mu idočim vo-
riike ljudske šol« 29., 30. in 31. septembra. Ker 31. septembra sploh ne eksistira, je to oČi-vidna pomota.
tkm^ii nestrpnost. V torkovi «Voce di Go-rizia» se je oglasil neki Paoluzzi, kateremu ne dajo mirno spati dvojezični plakati in napisi, ki se tupatam pojavljajo na zidovih Gorice. So to razna vabila na prireditve v mestu in okolici reklame italijanskih, večinoma nego-riških tvrdk, osmrtnice i. t. d. Zagriženi Pavle roti državne in mestne oblacti, da končno enkrat napravijo konec temu sramotenju italijanske Gorice.
Ravno ta list je v poslednjem času ponovno napadel škofovsko privatno gimnazijo, ki se ima ustanoviti in otvoriti v Gorici, ker bi na njej poučevalo par slovenskih profesorjev, ako-j ravno bi ta gimnazija zopet pritegnila v Gorico veliko Merilo učeče se mladine in s tem znatno pripomogla k zopetnemu povzdigu in blagostanju goriškega mesta. Na drugi strani pa zopet «Voce di Gorizia» in njena mlajša in
zom. Ker je to že druga žrtev,, katero je zahteval Tomasettijev avtomobil, priporočamo sodni oblasti, da potom temeljite preiskave dožene krivdo te nesreče. Nesrečno deklico so prepeljali nemudoma v goriško bolnico, kjer je kmalu po prihodu1 izdihnila vsled težkih notranjih poškodb.
Št. Andrež. Bralno in pevsko društvo v Št. Andrežu priredi v nedeljo dne 26. t. m. veliko vrtno veselico na dvorišču g. A. 1 uri. (Začetek točno ob 3. uri popoldan) s sledečim sporedom. 1} «L. AntunnoA. Gazzoletti, italijanska deklamacija. 2) < Ptici« V. Vodopivec, poje mešan zbor Št. Andiež. 3) «Ves dan je pri oknu». V. Vodopivec. 4J «Na planine«, poje mešan zbor Orehovlje. 5) «Oh, ta Polona->. Burka v dveh dejanjih. 6) «Lahk0 noč > V. Vo-grič, moški zbor. 7) «Solnce sije na zeleni livadi«, C. Golar, ženski zbor. 8) -Rožmarin* I. Ocvirk, poje mešan zbor Št. Peter. 9) «Fra-nica», E. Adamič, moški zbor. 10) «VTII. šopek narodnih pesmi«, S. Mokranjec, poje pevski
« » UVC U1	<U U)VUU	I—--IIBIUUUII.	..	,
manjša sestrica «l'Isonzo» neprestano tarnati ; zbor iz Gorice. 11) «Laži — zdravnika, > burin jokati, kako Gorica propada, ker ji je vse ka v dveh dejanjih.
ugrabil Videm, ki se trudi na vse pretege, da Med odmori in pri prosti zabavi svira god-postane ne samo politično-upravno, ampak beni krožek iz Mirna.
tudi kulturno in gospodarske središče cele pokrajine vključivši Goriško.
Videm nas sicer na kulturnem i politič-no-upravnem polju vsestransko zatira ter preganja naš jezik, toda navzlic temu dela na vse kriplje na to, da postane tudi kulturno sredi-
Kdor se hoče par uric razveseliti, naj pride v nedeljo v Št. Andrež.
Iz Tolmina. (Gos?ilnej. Molčali smo ves čas, ko so razni popotniki po drugih naših časopisih pri^-ršaM svoje pritožbe proti
kriplje na to, da postane tudi kulturno sredi- f «čorbam» tolminskih gostilen. In šče Goriške in goriških Slovencev, kar dpvol,; ™ ™ t"J rln „n 5p naSalfe molče
jasno izpričujejo premestitev idrijske realke v Videm in poletni tečaji za slovensko učiteij-stvo. Na gospodarskem polju pa ne pozna prav nikakega šovinizma in nikakih sentimentalnosti. Povsod po deželi in tudi v sami Gorici vabijo. dvojezične reklame videmskih trgovcev Goričane v njihove trgovine, čedadski trgovci nastavljajo slovenske uslužbence v svoje trgovine. Prišli smo že tako daleč, da se bovški in kobariški kot poslužujeta skoraj izključno samo čedadskih in videmskih trgovin in sedaj se Čedad in Videm borita že za nadvlado v tolminskem okraju, katerega hočeta tudi oteti Gorici.
Čuvarica Gorice, kakor se sama imenuje, pa istočasno in v očigled vsemu temu, boreč se za neko efemerno italijanstvo Gorice, s svojimi srednje šolsko-glupimi napadi odbija od goriškega mesta ravno one ustave, ki bi zopet vsaj nekoliko napolnili s krvjo usahle žile Gorice, odbija od sebe hranitelja Gorice slovensko
pustili smo tudi, da je šla še nadalje molče mimo nas brezobzirnost tolminskih oslarij, ko so dvigali po gospodarskih listih v gospodarskih kolonah navadnih političnih listov zastopniki Brd in Vipave svoj proseči glas, da naj bi naši gostilničarji pc -gali po našem vinu.
Toda sedaj pa, ko so postali sodi še onih redkih gostilničarjev, ki so točili do sedaj naša vina, zakrknjeni in stopili v žlahto z raznimi kemičnimi tolminskimi in videmskimi vinogradi, damo na splošno zahtevo vsega tolminskega občinstva — brez izjeme — in on-ga iz okolice, izraza splošnemu mnenju in željam; Ne pomaga prav nič več apelirati na tolminske gostilničarje, da naj imajo usmiljenje z okusom in želodci svojih gostov, da naj se kot v prejšnjih predvojnih časih podajo na do-
odbija od sebe hranitelja Lrorice — slovensko j—i—	j -i , d.j9 Tc«™
Sudstvo Medtem prede po goriških trgovinah move vinogradnikov v Brda Istro m v,-pajek nemoteno svoje mreže, medtem se v pro- j pavsko dolmo Kaj bi se ostirska glava štorih, kjer se je pred kratkim prodajala manu- mučila po briških klancih, ko mu ga pa t____ L.i. .aJsi CA ronlpcimnv Icniecfinia	im-rt^L-i« nrtnplip fidi «fln<;knnčir•»
faktura, kaže sedaj za 50 centesimov knjeginja Anetta, ki je brez rok in brez nog in baje ugiba bodočnost. In če pojde še najprej v tem tiru, bodo lahko goriški trgovci kazali v svojih nekdanjih trgovinah videmskim radovednežem straino izhujšano in brezsUno starko, ki se bo imenovala «Gorizia italianissima».
Zares, kogar bogovi hočejo pogubiti, tega udarijo s slepoto. Mar ne ve še čuvarica Gorice, da bi Gorica morala crkniti od lakote tekom enega tedna, ako bi bila zares -italianis-sima»?!
Romarji. V soboto, nedeljo in tudi naslednje dni je Gorica kar mrgolela od raznih romarjev iz starih pokrajin, ki so o priliki narodnega praznika si prišli ogledat goriška bojišča in se poklonit spominu padlih. Moralo je biti med njimi tudi mnogo članov katoliških organizacij, ker je med romarji bilo opaziti veliko število duhovnikov.
Nesreč« ne počiva. V pondeljek je prevažal 50letni hlapec Ivan Kenda iz Grahovega opeko Ko je med vožnjo hotel skočiti z voza, je po nesreči padel pod kolo, ki mu je zmečkalo in zlomilo nogo pod kolenom. Zdraviti se bo moral kakih 6 tednov v gori&ki bolnici.
pofUvje brez konca. Včeraj, v sredo zjutraj, so domači 121etnega N. Trampuša iz Kostanjevice izpodoravali krompir na polju. Med delom« pri katerem je pomagal tudi 12Ietni Tramovi, je docela nepričakovano xin nenadoma eksplodiral nek naboj, ki je bil zarit v zemljo, ter ranil TrampoSa po celem telesu. Tudi on se bo moral zdraviti kakih 6 tednov v goriški bolnici.
Krmr putop. V nedrifrr popoldne je doilo v Zupanovi gostilni v Balah do prepira med zi-darjem Attfto Maktait iz gjansrhfa di Como hi mizarjem Mario Paeeucci is Loreta na eni strani in pred Ivanom Pisk na drogi strani, nakar ie Pisk po končanem prepira zapustil gostilno Ko eta ae Mahati ia Pascucci vračala iz goetOne. ju je taja Pisk, ki je bU skrit aa nekim drevesom, napadel z nožen ter ranil Pa-sciicci-ja na desnem stegnu, M&mafi-ja pa na
na vozičku pripelje tisti «flaškončič^ uslužni zastopnik raznih «deposito vini», ali pa kamijon, ravno sveže pobranega izpod raznih cedilc! Raje prodajajo tako vino, ki trte nikdar videlo ni, ali pa se je le mimo nje peljalo, ki ima vse druge okuse prej kot vinskega, pri katerem se pa nekaj več zasluži ko-t pri bricu ali vi-pavcu, saj je prodajna cena vseh vrst vin v Tolminu ista, to je 4 lire za liter.
Zato pa Vipavci, Brici in Istrani, ako hočete doseči nekoliko več razprodaje vaših vinskih pridelkov v naših gorah, pridite, ustanovite kje pri Sv. Luciji, Tolminu, Kobaridu ali pa kje drugje v Gorah zadružnim potom kako cbširno vinsko klet, ki naj bi razpolagala samo s pristnimi vini svodih zadružnikov-vinorejcev. Prve čase bi taka zadružna klet služila posebro kar se tiče točenja na drobno, kot nekak zniževalen cenik. Kajti sedaj točijo gorski gostilničarji brica in vipavca po 4 lire, pa čeravno je užitnina sedaj precej znižani. Pa tudi kar se tiče prodaje na debelo, bi dejstvo, da je zahtevano blago takorekoč pri rokah in vedno na pripravno po-skušnjo, jako učinkovito vplivalo na nekako monopolno prodaja samih naš»h, od občinstva edino zaželjenih vin, v Gorah.
— Evharistični kongres v Tolminu. Preteklo je že par tednov, odkar so napolnile verske množice našega ljudstva ulice našega trga, pa kljub temu še trepeta v nae mogočni odmev prelivanja tisočglave množice, njeno trodnevno bdenje in šepet vročih, tihih, brezštevilnih molitev v težavah in nadlogah se nahajajočega ljudstva. Nekatera, z narodnostno mržnjo otrovana erca so našla seveda spodtike tudi nad le ▼ božjo Časi zažganimi kresovi, ki so plapolali po vseh vrhovih; da, celo so se
spodtikali s cenzorsko naianćnoetio nad slovenskimi svetopisemskimi izreki na slavolokih. Kar nam je videmski g. prefekt ob zaključatvi gozdne razstave milostno dovolil, namreč da lahko v svojih krogih tako nekako za «doma£o rabo« rabimo naš jezik, so hoteli ti novi «frder-bani» evangelisti po«tom orožniškega poveljnika zopet preklicati. Le energičnemu nastopu g. dekana Rojca se je posrečilo, da so slovenski napisi na slavolokih ostali.
Kljub temu, da so nekateri namenoma širili napačne vesti po baški dolini, poni-kovski planoti in drugod, češ da je evha-
ristični shod prepovedan, je bila udeležba ljudstva naravnost sijajna. Kongresa se je udeležilo okrog 9000 ljudi, a procesije kakih 7000. Najsvetejše je nosil ob številni asistenci gorske duhovščine sivolasi goriški vladika. Goriški glasbeni krožek in pa oni iz Iderskega sta svirala med procesijo menjaje se s petjem desetorice pevskih zborov. Ljudstvo se je po kongresu razšlo mirno, tiho, v najvzornejšem redu, notranje prenovljeno in okrepijeno v svesti si isvoje združene moči.
Ob cerkvenem zidu se je vršilo tudi odkritje in posvetitev spominske plošče na čast padlim občanom v svetovni vojni. Kakor znano, razni šovinistični prenape-teži lansko leto niso dovolili postaviti te plošče, češ da je napis v slovenskem jeziku. (Totrej tudi mrtvih se ne sme častiti v «domačem» jeziku!) Upamo, da bo imela sedaj ta plošča mir!
Sv. Lucija. Nekaj debelih potez o življenju pri nas: Društveno življenje je začelo pri nas bolehati. Naša «Narodna Či-talnica» je bila ena izmed onih presrečnih, katerim ni bilo prepovedano društveno delovanje v najhujših trenutkih društvene kolere. Kljubovala je vsem viharjem. Prirejala je vsako leto po dve dramatični predstavi in tu pa tam napravila tudi kak koncert. Odgovarjala je res našim kulturnim potrebam.
Letos pa se je zajedla v našo «Čitalnico» bolezen, ki je prvič društvu samemu, drugič pa tudi celi vasi v kvar in nevarna. Nastal je razdor med gornjim in dolnjim koncem vasi, tako da imamo v tako mali vasi dva tabora. Ker pripadajo člani «Čitalnice« obema taboroma, se je ta razdor za se jal tudi v društvu samem in tako je obsojeno društveno delovanje na boljše čase, ko si oba tabora podasta zopet roke. Zato bi bil res že skrajni Čas, da se s takimi malenkostnimi prepiri preneha, ker so prvič sami na sebi presmešni, drugič pa ogromno škodijo društvu in njega uspešnemu delovanju.
Edino, kar je pri nas razveseljivo in vse hvale vredno, je zborovo petje. Imamo moški in mešani zbor, katera vodi in uči g. Zdravko Munih. Z mojstrsko svojo taktirko je on dovedel moški zbor, ki je sestavljen iz samih kmetskih fantov, do take višine, da se gre lahko kosat z. marsikaterim drugim zborom v Julijski Krajini. Saj je gotovo znana čitateljem kritika svetolucijskega zbora g. Srečkota Kumar v «Uč. Hstu», v kateri pravi, da bi si sploh ne mogel misliti, da je mogoče pri takem vaškem zboru toliko duševne poglobitve in izkazanja in prednašanja pesmic. Seveda gre ta zasluga g. Munihu, ki <;mojštra» svoje pevce po dvakrat in tudi večkrat na teden. Znatno slabši je mešani zbor, to pa radi pomanjkanja ženskih glasov. Želeti bi bilo, da bi se sveto-Iucijski pevski zbor udejstvil tu pa tam tudi v javnosti pred širšo publiko, da bi <ffa slišali tudi drugi pevski zbori in da bi oni omaljivci po drugih vaseh in trgih pridobili zopet prejšnjo vztrajnost.
Razveseljivo za našo vas je tudi dejstvo, da se od leta do leta veča število leto-viščarjev. Letos jih je bilo res lepo število. Pa saj ni čudo! Lega Sv. Lucije je tako prijazna, med samim drevjem, polna romantičnih slik in krasnih sprehodov. Ne manjka svežega in zdravega zraku, saj nas tako prijazno božata na eni strani Soča, na drugi Idrijca, ki nudita povrhu še toliko romantičnosti. Letoviščarji so tudi drugače jako zadovoljni bodisi glede postrežbe, kakor tudi glede udobnosti.
Most črez Sočo, ki je bil nad dva meseca prometu zaprt, je popolnoma prenovljen in dokončan, ter bo v najkrajšem času zopet izročen prometu.
Ledine nad Idrijo. Iz naše lepe vasice pride le redkokdaj kaka vest v liste, ne morda zato, ker bi bilo pri nas vse v redu, ampak ker smo vajeni molčati in trpeti, dokler je le mogoče, Toda zadnje čase so se razmere za nas tako poslabšale, da je potreba, da izve za to tudi širša javnost. Vsled političnih intrig bivšega pluri-komisarja dr. Jerabeka — katerega je
r
ka
poslala vlada v idrijski okraj, da uvede v nase občine italijanski zakon in jim pomaga urejevati nov način občinskega uradovanja — je moral asi bivši splošno pri ljubljeni Župan Iv. Eržen odstopiti. Imenovani komisar se ni namreč čisto nič brigal za to, kako bi se prej ko mogoče uredile naše občine, marveč je skušal samo zase doseči kakšen stolček. Tako si je tudi vtepel v glavo, da bi združil skupaj občine Spodnja Idrija in Ledine in potem tako povečani občini kom i šaril. Ker pa mu je ta načrt izpodietel, se je njegova jeza obrnila na našega bivšega župana, ki potem ni imel več ed njim miru. Pretil mu je vedno z raznimi znimi, tako da je bil prisiljen odstopiti, nakar je demisijoniral tudi celotni občinski odbor. Kr. podprefektura v Idriji je demisijo sprejela in imenovala za začasnega občinskega komisarja za našo občino bivšega sodnijskega pisarja Ivana Jurjavčiča iz Idrije, ki po svojem delovanju kaže, da bi bil bolj sposoben za neko drugo službo.
V mesecu avgustu so se vršile pri nas vojaške vaje, vsled katerih se je napravila tukajšnjim kmetom velika škoda, deloma tudi Čisto po nepotrebnem. Ne bomo naštevali posameznih slučajev, ki so se letos dogajali, ker upamo, da se kaj takega ne bo več godilo in da bo v prihodnje vojaška oblast imela do naših pridelkov več obzirnosti. 2alibog pa moramo ugotoviti, da se ravno v tem slučaju dru-
gače za nekatere stvari tako skrbni gospod kom. Jtmavčič ni za naše potrebe čisto nič zmenil. Tudi v uradu ga je kilo ta Čas težko dobiti, da mn ni bilo treba poslušati upravičenih pritožb in prošenj prizadetih posestnikov, da bi posredoval med njimi in vojaško oblastjo, kar bi bila njegova sveta dolžnost, saj on ni samo zato tukaj, da bi izpolnjeval ukaze višjih oblasti, temveč tudi zato, da ščiti svoje občane, ki ga tudi plačujejo. Ker vemo, da se mladenič zaveda da nam ne bo večno komisaril, in ker tudi upamo, da nam ne bo hotel ostati v slabem spominu, mu svetujemo poleg tega, da bi se napram strankam, ki imajo pri njem v uradu opravke, bolj olikano obnašal ter ščitil ob vsaki priliki koristi občanov, kar se v omenjenem slučaju žalibog ni godilo.
Tudi v cerkvenem oziru smo zelo zapuščeni.
Ker ni bila našemu bivšemu župnemn upravitelju opcija uslišana, nas ie moral zapustiti in oditi v Jugoslavijo; tako je ostala naša, precej obširna po prevratu posvečana fara, brez duhovnika. Dušno pastirstvo opravlja od tedaj £. g. ž up. upravitelj Likar iz Gore nad Idrijo. Seveda je to v veliko slučajih zelo nerodno za nas, ker sta obe župniji zelo oddaljeni. Prišla sta sicer pred časom na ogled dva duhovna gospoda, a ne vemo, kaj je vzrok, da do danes ni še nobeden imenovan za našo faro.
GOSPODARSTVO
UPAVANJE IN NJEGA ZLE POSLEDICE ZA NARODNO GOSPODARSTVO
(Glej «Edinost» od 18. in 21. t. m.)
S tem preidemo k nevarnostim, ki pretijo vsled upavanja trgovcu samemu. V prejšnjem odstavku smo omenili, da se raztegnejo kvarne posledic upavanja tudi na točnega plačevalca, Vsled tega se podaja trgovec v nevarnost, da zgubi stojo najboljšo klijentelo in postane tako žrtev sistema, ki ga je večkrat v nemoralni konkurenci ali lahkomiselnosti v svojo in svojih odjemalcev pogubo sam vpeljal. Trgovec, ki je svojo zalogo «na upanje» razpe-čal, je s tem izčrpal svotj ne samo obratni, temveč ves kapital, ki je bil določen in neobhodno potreben njegovi trgovini, in izročil s tem tudi sebe v popolno odvisnost od dobavatelja, veletrgovca aH tovarnarja v mestu, pri katerem mora kupovati blago na kredit. Vsled tega je tudi on Kkčiejc postrežen, zalagajo ga z blagom slabše vrste in po višji ceni, Vrhutega je izpostavljen nevarnosti, da mu njegov, doba-vatelij v najkritičnejšem moment« zapre svojo zalogo in iztoži od njega dovoljeni mu kredit. Edini in najuspešnejši način da si pridobi v tej zagati potrebni obratni kapital, je eskomptiranfe knjižnih terjatev pri denarnem zavodu, katero je bilo v predvojnem času, posebno v bivši avstrijski državi, že dobro vpeljaifb. Naloga naših denarnih zavodov in trgovcev je, da se tega sredstva zopet oprimejo in tako preprečijo marsikateri polom.
Veletrgovci in tovarnarji ki zalagajo svoje odjemalce na kredit, <so iz navadnih vzrokov tudi primorani si iskati potrebnega obratnega kapitala potom kredita pri bankah. — Ker pa so banke oskrbnice ogromnih tujih kapitalov, ki se sestavljajo iz kratkodobnih vlog trgovskega sveta, ali iz daljših depozitov (večjih in manjših ljudi, ki zaupajo svoje težke prihranke denarnim zavodom, za «suha leta» odnosno za predvidevane ali nepričakovane večje izdatke, ki so torej določeni bližji ali daljši bodočnosti, morajo skrbeti za stroga likvidnost svojih aktiv. Kako pa naj denarni zavodi zadoste temu važnemu bančnemu principu, ako segajo korenine mjih aktiv doli med širše plasti naroda, ki se je zadolžil potem upavanja!?
Iz tega sledi velika nestalnost in negotovost v vsem narodno - gospodarskem ustroju, ki more imeti posebno za trgovino v slučaju izbruha krize katastrofalne posledice. Vzemimo, da se enemu delu kon-sumentov, večjemu številu tovarniških delavcev, vsled nastale, četudi delne nezaposlenosti, dohodki skrčijo. Tedaj zabrede množica malih podjetnikov, vsled padle kupne moči odjemalcev v finančne težko če, tako da ne morejo poravnati dospelih faktur ali zapadlih menic; tedaj se ta zadrega prenese tudi na trgovca na drobno in malega rokodelca, katera nista v stanu svojih terjatev pri konsumentu v pravem času vnovčiti, in ne moreta zadostiti svojim obveznostim napram dobava-telju. Vsled tega tudi veletrgovci in tovarnarji ne morejo zadostiti bančnim terjatvam. In tako so banke prisiljene v naj-kritdčnejšem gospod, položaju zmanjšati na sebi zdrave in potrebne kredite, v mnogih slučajih tudi ustaviti vsa izplačila in proglasiti insolvenco ter s tem povzročiti
bankrot velikega dela svoje zdrave klijentele in s tem krizo poostriti in posplošiti.
Vse stopnično sezidano poslopje našega narodnega gospodarstva mora v razvaline, ako se mn ion predlaga, na kateri bazira, to je plačilna zmožnost konsumen-toft In ker se nahaja naše gospodarstvo v stadijih svetovnega mednarodnega gospodarstva, morejo postati kvarne posledice razpašenega upavanja splošne, večkrat tudi mednarodne gospodarske narave. In vse to vsled tega, ker je konsument s svojimi izdatki prekoračil svoje dohodke, ali ker se je itfagal iz gospodarskega organizme kos mesa, ne da bt na nje** mesto stopil drug, vsaj enakovredni ekvivalent.
Mislimo, da se nam je s tem posrečilo vsaj deloma dokazati, da je upavanje oni nevarni črv, ki izpodjeda gospodarska tla ne samo posamezniku, ampak, da je močna utež na tehtnici vaadhar splošnih gospo-darsfcah kriz. Uničujoče bistvo upavanja leži v dejstvu, da se z njega pomočjo kan-
kateatk protivrednost as s tem odtegujejo katere postanejo za na-rodno-gospodarstvo mstve in ostanejo tako do^go, dokler dolžnik ne poravna svoje obveznosti Naše ifasnodarsko telo pfanbttia za toliko, kolikor zaaia zaMže-nje vsak po—saarsiknv. ki tvssfjo dele tega telesa. Vrhutega zapeljuje upavanje naše ljudstvo v lahkomiselno in Usrtjsnrilno uživanje. Zato je boj proti upavanja, ki preseza orisane meje, za naš gospodarski obstoj in procvit silno potreben in ni niti v najmanjši meri nesorijalen.
Ko smo tako dokazali pogobonosnost upavanja, stojimo pred nalogo iskati sredstva, ki bi zastavila pot temu nezdravemu gospodarskemu pojavu m usposobila naše ljudstvo za takojšnje plačilo njegovega vsakdanjega konsuma pri trgovcu in rokodelcu.
Prvi in najučinkovitejši lek proti upa-vanju je sistematična gospodarska vzgoja konsumenta, s katero bi se v njem vzbudil čut do racijooehiega uživanja in pametnega sledenja. Ker ge prvo predpogoj drugemu, je treba vzgojiti našemu ljudstvu predvsem smisel za ekonomiziranje izdatkov za življenske potrebščine. In ekonomični princip konsuma zahteva: doseči v zadovoljevanju človeških potreb £nn mogoče rafoljivcfši ufiuek s čim manjšimi vrednostmi, odnosno izdatki. Zavedamo se, da zahteva to napornega večletnega pouka našega ljudstva, ki je pa za naš narodni obstoj in prospeh tako velike važnosti, da zasluži, da se posvetijo možje, ki jim je v resnici pri srcu gospodarski blagor ljudstva, z vsemi svojimi prostimi močmi obdelovanju tega zanemarjenega polja, katerega negovanje bi obrodilo zla-
Poslano*)
Podpisani naznanja, da je bila vpisana dne 20. junija 1924 v trgovski register kr. Trgovinskega in pomorskega sodišča v Trstu družba t omejenim poroštvom «BLOCCfflSTI MILANESI r> s sedežem v Trsta, Corso Vitt. Em. IIL št. 25.
Pozneje so nastale v Trstu, Tržiču (Mon-falcone), Gorici in na Reki zlorabne tvrdke z imeni «Blocchistica», «Societa Blocchi-stica Milanese» oziroma «Societa Blocchi-sti Milanesi». Vrhu tega se pojavljajo razni agenti, ki zlorabljajo ime goriomenjene tvrdke v svoje namene.
Družba z omejenim poroštvom «BLOC-CfflSTI MILANESI« V TRSTU izjavlja tem potom, da bo v svrho varovanja svojih pravic, postopala sodmjsko proti gori-omenjenim zlorabnhn tvrdkam.
Upravitelj: Arnaldo Oltolini.
•j Za ffhnfce ped tem aaslovom odgovarja k toliko kolike« ma nkon volova.
Mali oglasi
se računajo po 20 stot beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično ceno.
PEKARNA IN STANOVANJE se odda v najem oziroma se tud^ proda na prometnem kraju v Gorici. Naslov pove goriška uprava «Edinosti».	(1206)
SLUŽKINJA, zmožna vseh hišnih del, išče službo pri slovenski družini ali pri ramo? stojnem gospodu. Šalita di Gretta 10/1 (
1195
GLASOVIRJE v vsakem staaju uglašuje, kupuje in ceni. Pečar, Molino a vento 5, III.
1
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	968
Vinski sodi
od 30—40 hI, iz hrastovega lesa ir» sesalka s cevmi se prodajo. Pojasnila* Gorica, Corso Verdi 36, dvorišče. w
vsem kar drugi kupijo, prodajo ali popravljajo, vas postreže vaša edina urama in zlatarna
Plazu Garlbaldi št. 2/1
Telefon 3«29t
:s
POVH ALOJZIJ
DOBRdDOČA PEKARNA na deželi se proda. Naslov pri tržaški in goriški upravi «Edinosti».	(1207)
ČEVLJARSKI poldelavec, dober se išče. Via Gmnastica 28.	1203
POROČNA soba, iz orehovega lesa, močna, z vzmetmi, se proda radi odpotovanja za L 1200.— Corso Garibaldi 29, vrata 6. 1205
«DOPISOVANJA želim z inteligentno osebo o življenjskem vprašanju. M. Kovač. Poste re-stante Battisti.»	1204
KRONE Lit. 1.92, goldinarji 5.15. Večje množine po ugodnih cenah. Via Pondares 6*1.
20
MLADENKI« zdravi in močni sposobni za vsako delo, iščeta službe pri boljši družini. Pojasnila daje krojač v Via Udine 65. 1166
NAŠIM TRGOVCEM! Rad bi spravil za vajenca v večjo trgovino z raznim blagom ali z jest vin ami v mestu ali na deželi zelo pridnega in zdravega a ubogega dečka, ki je dovršil ljudsko šolo z odličnim vspehom, je spreten računar in zna tudi nekoliko italijanski. Jamčim za njegovo poštenost, za vzgledno vedenje in izredno ukaželjnost. Za pismene panndbe se priporoča vsem Alojzij Uuban-&Č — Miren pri Gorici.	1181
IZ0ČEN VRTNAR, za oskrbo vrta in gojitev drevja se išče takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Kdor se razume pri čebelarstvu ima prednost. Naslov pri upravništvu. 1188
TRGOVINA z mešanim blagom in trafiko, edina v okraju, na zelo prometni cesti, se proda. Eventuelno se da tudi v najem. Naslov pri upravništvu.	1190
Zlato, srebro, krone« platin, zobovje
kupuje
Zlatarna Albert Potit
Trst, Via Mazzlni 46 (25)
POZOR!
Mara za vina in aljn z uradnim pečatom. Mere aa Uto z uradnim pečatom. Metri v enem kesu z uradnim pečatom. Metri, stoli J ivi, z uradnim pečatom. Tahtnlc« decimalne in za prodajalno, žigosane. Mostna tahtnlca za vor ve, žigosane.
Ins. Righl a Vidovich
Trst, vla Sanitet & (vogal Ma PtrporeK?)
POHIŠTVO rao^no
po znižanih cenah. Oglejte si velika sklaSlila
11 0.2.
H. STEINER
TRST. Vfa Geppa 17 — Vla Paiilhnn 1
(Piazza Stazione)
Embalaža in pošiljatve izven Trsta. Zalogo v prosti Inki fcranco brez carine.
MANUFAKTURNA trgovina v Nabrežini se odda za 2500.—, vključene klopi, police in izložbena okna; pripravna za vsako obrt. Pojasnila daje lastnik Vodopivec.	1198
BABICA, diplomirana, sprejema dnevno. Govori slovensko. Stroga tajnost. Via Bosco 10/1, desno.	1199
CENJENEMU občinstvu priporoča svojo do-breznano krojačnico A. Jug, Trst, Via Udine 65.	1165
tega sadu. Nest«
evilne so naloge, ki spadajo v ta delokrog in katere bi ne činele zanimati samo narodno-gospodarskega ekonoma, ampak vsakega kulturnega delavca. V našem ljudstvu, posebno kmeitskem, je treba vzbuditi zavest, da je odtrgal s svojim za-dolženjem pri trgovcu večji ali manjši kos od svojega posestva, katerega faktični lastnik ni več on, temveč njegov upnik, trgovec ali rokodelec, da je on le še oskrbnik, in sicer slab oskrbnik tega navidezno njegovega posestva. — (Konec prihodnjič).	Nar, gospodar.
lnsenrajte v „Edinosti"
S tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša draga mati, tašča in stara mati
Terezu od. Koiute roj. Tence
danes ob 11. uri, po kratki in mučni bolezni, previđena s svetimi zakramenti, v starosti 75 let, mirno v Gospodu preminula.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil petek, dne 26. t. m., ob 9. uri iz hiše žalosti v Nabrežini na pokopališče v Sv. Križu.
NABREŽINA, dne 24. septembra 1924.	(584)
Žalujoči:
Franc, Rudolf, Janko, sinovi. Justina, Frančiška, Ana, Petrina, hčere. Družine: Košuta, Gruden, Nabergoj, Brezigar.
PODLISTEK
W. Coilizu:
PREZ IMENA 29
Roman.
• Drago dete!» je vzkliknil kapitan, «ali se niste še navadili mojega humorja? Zapuščam poljudno znanost, ker sem popolnoma prepri-.čan, da je gospa Lecount izgubila vero vame. Ali nisem sprejel povabilo v Dimwich? Potolažite se. Pomoč, ki sem vam jo do sedaj izkazal, je malenkostna v primeri z ono, ki jo boste sedai deležni. Moja čast zahteva, da ji napovem šah mat, zakaj njena zadnja poteza je naperjena proti moji osebi. Ta ženska si resnično domneva, da me bo ujela! Pri Bogu, še nikoli me ni kdo tako užalil! Sedite k mizi, dete, ter poslušajte me se pol minute.»
Magdalena je ubogala in kapitan je nadaljeval s pritajenim glasom: «Đanes bomo videli, če je bila tako neprevidna in se je razkrila svojemu gospodarju, predno mu more nuditi kakšen dokaz. Jaz dvomim o tem. Će pa je to napravila, tedaj bomo zagrmeli Šumo dokazov o naši istovetnosti z Bygraveji na njegovo šibko glavo, da se mu iz samega prepričanja vname. Na dvoje vas moram opozoriti povodom tega izleta. Prvič morate vsako be-!
sedo gospe Lecount sprejeti z nezaupnostjo in drugič uporabiti vso spretnost, da popolnoma omrežite gospoda Vanstoneja. Vzemite svoj klobuk, vzemite svoj smehljaj, opravite se lepo, obujte najbolj čedne čevlje in oblecite najsvetlejše rokavice ter privežite s predpasni-Škim trakom k sebi tega revnega paglavca, a vse drugo prepustite meni. Pa še nekaj! Tu je še gospa Wragge. Zdaj jo moramo še bolje čuvati. Pokaži havbo, — čevlje. Kaj imaš na predpasniku? Madež? Ne morem trpeti madežev. Pa zajtrku nadeni si drug predpasnik. Sedi k mizi, bolj na sredo, tako, sedaj pripravi zajtrk.«
Četrt pred enajsto je bila gospa Wragge odstavljena v zadnjo sobo, da preživi ostali del dneva s premišljevanjem o krojenju obleke. Točno ob enajstih sta se pripeljala mirno gospa Lecount in njen gospodar in sta dobila Magdaleno in kapitana 2e v vrtu.
Na poti v Dunwich se ni nič takega »godilo, kar bi utegnilo kvariti' veselje. Gospod Van-stone se je počutil dobro in je bil veselo razpoložen. Leoonst se je opravičila zaradi snočnega prepirčka in si nadela za pokoro ta izlet. Mislil je na te koncesije ter neprestano koketiral z Magdaleno. Gospa Lecount je igrala prav izvrstno svojo vlogo. Napram Magdaleni se je obnašala po materinsko, gospoda Noela je negovala s skrbeče nežnostjo in pozorno je sledila kapitanovim pogovorom.
ki so se v njeno začudenje sukali okoli splošnih predmetov z izključitvijo znanosti. Ne z besedo, ne a pogledom ni izdala svojih namenov, sama je bila popolnoma hladna vkljub vročemu poldnevu.
Ko so vstopili z voza, je kapitan porabil ugodno priliko, da še enkrat posvari Magdaleno.
«Pazite na mačko!» je zašepetal. «Pokazala bo svoje kremplje pri povratku.»
Pri izprehodu skozi peščene naaipine je tako uredil, da sta bila Magdalena m gospod Van-stone nekaj naprej, nato je ubral napačno stezo ter zgrešil pot e veliko spr etno s tj o. Na nekem odprtem mestu je končno ponudil gospe Lecount svoj prenosljivi stolček ter ji predlagal, da tu počakata, dokler se jima ostala člana družbe ne priključita.
Gospa Lecount je sprejela predlog, popolnoma prepričana, da je njen spremljevalec nalašč zgrešil pot, ni pa pokazala najmanjše nevolje. Njen dan obračuna s kapitanom ni bil še prišel, dodala je ta novi udarec k ostalim njegovim grehom ter ae v sedla aa stolček, kapitan pa ae je slikovito pose del k njenim nogam. m tako sta se ta odločna sovražnika pogovarjala proeto in vceelo, kakor da sta si že dvajset let frijatelja.
«Poznam vas, madama,» si je mislil kapitan, ko mn je kaj govorila. «Rada bi me z mojo poljudno znanostjo ulovila in ne bi se nič odo? !
tavljala zadušiti me v akvariju svojega moža.»
«Vi, slepar z rujavim in zelenim očesom!» je pomislila gospa Lecount; «kakor je debela vaša koža, vendar pridem skozi njo.»
V takem razpoloženju sta govorila brez odmora in brez najmanjšega nesporazumljenja skoraj eno uro, dokler nista prišla mimo Noel Vanstone in Magdalena,
Ko so prišli do gostilne, kjer je čakal voz, je kapitan prepustil Noelu Vanstoneju njegovo upraviteljico, da se pogovori z Magdaleno.
«Torej?» je zašepetal; «ali ga imate trdno na vrvici?»
Stresla se je od nog do glave, ko je odgovorila: «Poljubil mi je roko. Ali ni dovolj s tem povedano?. Na povratku ne posedite me zraven njega. Prenesla sem, kolikor sem mogla, prizanesite mi za danes.»
«Sedeli bos ten zraven mene.»
Tekom vožnje proti domu je gospa Lecount izpolnila kapitanovo prerokovanje: pokazala je kremplje.
Cas in okoliščine niso mogle biti ugodnejše. Magdalena je bila trudna na duhu in telesu ter je sedela upraviteljici naproti, ki je dobila časten sedež poleg svojega gospodarja. Ker je mogla opazovati sleherno izpremembo na Magdaleninem obrazu, je začela napeljevati pogovor aa London in na njegove mestne dele. Kapitan pa je zapazil njene namene, predno si je ona mislila.
«Vi ste na poti v Vauxhall Wajk,» jc pomislil; «jaz hočem biti tam pred vami.»
Opical je različne dele mesta, kjer da je stanoval in med temi je imenoval tudi VauxhalL Walk, da bi obvaroval Magdaleno iznenađenja, ki ji je pretilo s tem vprašanjem, Od sta-, novanja je prešel na svojo osebo ter opisal .upraviteljici svoje družinske zgodbe — kot gospod Bjgrave — ter ni pozabil niti najmanjše podrobnosti. Na ta način je sicer Magdaleni pomagal, toda zato je v svoji nasprotnici utrdil' prepričanje, da bi bilo brez koristi, če bi se odkrila Vanstoneju, dokler ne dobi dokazov. Pustila je kapitana govoriti do konca in nato zopet pričela.
«Čuden slučaj, da je vaš stric stanoval v Vauxhall Walk,» je rekla Magdaleni. «Moj gospod poseduje tam hišo, kjer smo stanovali,^ dokler nismo prišli v Aldborough. Ali vas smem vprašati, gospica Bygrave, če vam je kaj znano o neki gospici Garth?»
Takrat ni mogel kapitan prestreči udarca. Magdalena je bila sicer pripravljena na to vprašanje, toda dogodki dneva so njene živce tako utrudili, da je potrebovala nekaj trenot-kov, predno je mogla vprašanje zanikati. Njeno obotavljanje je bilo tako kratko, da bit ne bilo vzbudilo pozornosti navadnih ljudi> toda gospe Lecount nI ušlo in to jo je pod-« žgalo, da je nadaljevala.
Splošno pregledovanje bikov ▼ srednjem in planinskem govedarejskem ozemlja
bivše goriške dežele.
Posebne komisije bodo pregledovale one bike, ki jih hočejo posestniki pripuščati tujim kravam, sledeče dni:
26.	septembra: Št. Vid ob 9. uri, Slap ob 10 uri (za Slap, Lože, Goče in Erzelj), Vipava ob 11. uri, Planina ob 12. uri, Šturje ob 14. uri, Podkraj ob 15. uri, Col ob 16. uri.
27.	septembra: Lokavec ob 8. uri pred županstvom, Sv. Križ ob SV2 uri pri Bonetu na Cesti, Skrilje ob 9. uri, Dobravlje ob 91 • uri pred zadružno kletjo, Šmarje ob IO* > prcd gostilno Štubelj, Gabri je ob ll12 uri pri Ukmarju, Rihenberk ob 14. uri pri «governu», Crniče ob 15. uri pri cerkvi, Vrtovin ob 16. uri pred gostilno Hennka Ćermelj, Kamnje ob 17. uri pred gostilno
«Pri Rebku*.
29. septembra: Prvačina ob 7l/2 uri pred županstvom, Dornberg ob 8V2f uri pred županstvom, Štanjel ob 91 b uri pred gostilno Stare, Kobjeglava ob 101« uri pri Germeku v Tupelčah št. 15, Komen ob i l1-j uri pri cerkvi, Pliskovica ob 14. uri pri cerkvi, Gorjansko ob 15. uri pri cerkvi, Vojščica ob 16. uri pri bikorejcu, Temnica ob 16Vz uri, Opatjeselo ob 17. uri pri Pahorju.
6.	oktobra: Podbrdo ob 9. uri pri cerkvi, Huda južna ob 10. uri pred gostilno Kem-perle, Koritnica ob 11. uri pred gostilno Močnik, Grahovo ob IIV2 uri pred šolo, Kneža ob 14. uri, Podmelc ob 15. uri, Lju-bin ob 16. uri pri Rutarju, Poljubili ob 17. uri pri Kacinu.
7.	oktobra: Pečine ob 9. uri pri cerkvi, Ponikve ob 10. uri pri cerkvi, Slap ob 11. uri, Idrija na Bači ob HV2 uri, Sv. Lucija ob 14. uri pred županstvom, Volče ob 15. uri, Zatolmin ob 16. uri pri Petrinu.
8.	oktobra: Tolmin ob 8. uri pri Mraku, Dolje ob 8V2 uri, Gabrije o-b 9. uri, Volarje ob 91 2 uri, Kamno ob 10. uri, Libušnje ob 11. uri pri cerkvi, Smast ob 12. uri (za Smast in Ladra), Dreženca ob 14. uri, Li-vek ob 16. uri pri Simonu Hrastu, Idersko ob 17. uri pred županstvom.
9.	oktobra: Log ob 9. uri pred gostilno M. Čemuta v Srednjem Logu, Soča ob 10. uri pri Flajsu, Koritnica ob 11. uri (za Kal in Koritnico), Čezsoča ob 11Vz uri, Bovec ob 14. uri na trgu, Žaga ob 14V2 uri, Srpenica ob 15. uri pred županstvom, Trnovo ob 15M> uri pred županstvom, Kobarid ob 16. uri pri Fedrigu.
10. oktobra: Bregmj ob 9. uri pred Lazarjevo gostilno, Sedlo ob 10. uri pred šolo, Borjana ob IOV2 uri, Potoki ob 11. uri, Kred ob 11V2 uri, Staroselo ob 14. uri, Sužid ob 14V2 uri, Svino ob 15. uri.
Županstva se vabijo, da pozovejo živinorejce. naj priženejo svoje bike pred do-puščsvalno komisijo, ki jih bo pregledala in zaznamovala.
Županstva naj tudi poskrbijo, da bodo določenega dne in ob določeni uri zbrani vsi biki v enem izmed zgoraj navedenih krajev.
Goriški oddelek pokrajinske živinorejske komisije furlanske.
Nakup in oddaja plemenskih bikov rujave švicarske in belanske pasme.
(okrožnica županstvom).
V kratkem namerava nakupiti pokrajinska živinorejska komisija furlanska nekoliko bikov rujave švicarske in belanske pasme, ki naj bi služili za ureditev postaj za spuščanje bikov in za izboljšanje govedoreje v srednjem in planinskem govedarejskem ozemlju bivše goriške dežele.
Cena plemenskih bikov bo znašala na mestu, kjer se živina nakupi, približno 8 do 9 lir kg živa teža.
Pokrajinska živinorejska komisija olajša živinorejcem nabavo plemenjakov s tem, da prevzame nase 30% od nakupne cene in poleg tega še komisijske, prevozne in carinske stroške.
Prevzemniki pa se bodo morali obvezati napram živinorejski komisiji, da bodo držali prevzete bike vsaj dve leti za plemensko rejo. V slučaju, da bi prevzemnik ne mogel držati bika iz kateregakoli vzroka celo navedeno dobo, ne sme brez posebnega dovoljenja živinorejske komisije prodati ali zaklati prevzele živali.
Kdor si želi nabaviti enega ali več bikov omenjenih pasem, se mora takoj ust-meno ali pismeno prijaviti za prevzem plemenjakov pri oddelku pokrajinske živinorejske komisije v* Gorici, Via Trieste 43, kjer lahko dobi tudi vsa druga tozadevna pojasnila.
Naročniki morajo položiti za vsakega naročenega plemenjaka po 2000 lir varščine o priliki oddaje bikov.
Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v za-
losjt n. slednje kmetijske potrebščine:
Poljska, vrtna in cvetlična semena - de? ' inkarnatno. domačo, in lucerno; umetna .0-ji!»: Tomaževo Žlindro, kalijevo sol, superfos-fat: klajno apno za živino, otrobi debele in drobne, piuge, šape, železne grablje, vile, motike, lopate, škarje za obrezovanje sadn. drevja in trt, ratijaličje, čisti naravni med in razne druge kmetijske potrebščine.
Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Raffineria 7.
* Živinski semenj v Škofijah. Županstvo v Miljah je sklenilo, da se v Škofijah ustanovi živinski trg, ki se bo vršil 10. dne vsakega meseca. V slučaju, da pade na 10. praznik, se bo semenj vršel naslednji dan.
Škofije so zelo pripravne za slične semnje, ker se nahajajo ob državni cesti, imajo železniško postajo ter ležijo ob istrski meji med raznimi poljedelskimi in živinorejskimi središči. Vsled tega ni dvoma, da se bo ta semenj uspešno razvijal in da se ga bodo živinorejci in sploh kmetje posluževali v veliki meri. Zraven tega so tudi udobne zveze s Trstom z že- 1 leznico in avtomobili.
Prvi semenj se bo vršil v petek, dne 10. oktobra.
To In ono
ZANIMIVOSTI O TRAKUUAH
Pri človeku nastopate zlasti dve vrsti trakulj, ozka trakulja (Taenia so4him) in progasta trakulja (Taenia mediocanne-lata). Prav redek pa je lentec ali široka trakulja (Botriocephalus latus), ki je zlasti razširjen v baltiških pokrajinah, na Nizozemskem in ob Ženevskem jezeru. Zanimivo je, da preživi vsaka teh trakulj, ki so človeške zajedavke, del svojega razvoja izven človeškega telesa v drugem organizmu, in sicer ozka trakulja v prašiču, progasta v govedi, lentec pa v ščukah, ostrižih, lososih in drugih ribah.
Kakor znano, imajo trakulje obliko traka, ki postane do več metrov dolg in je nanizan iz samih členov. Prvi člen, ki je velik kakor bucika in ki ga prirodoslovci imenujejo pripono, ima obliko glave. Pri ozki trakufji nosi spredaj venec gibljivih kvačic, za vencem pa četvero prisekov, s katerimi se pripenja na steno tenkega črevesa. Progasta trakulja nima kvačic, zato pa močnejše priseke, lentec pa ima dve stranski žlebasti se s alki. Pripona je matica, iz katere brstijo zapored nadaljni členi, ki jih imenujemo odrivke aH progi ot ide.
V maternici dozorelega odrivka je do 50.000 godnih jajčic. Ker pa nastavi trakulja v enem letu do 800 odrivkov, se razvije v njih do 40 milijonov jajčic. V vsakem jajčicu je zarodek, ki se mji pri ozki trakulji že poznajo kvačice. Od časa do časa se pa od trakulje ločijo cele skupine s človeškimi otrebki na gnoj, kjer zgnijejo in izprostijo jajčica. Prašiči pa radi rijejo po nesnagi in tako tudi po gnoju. S tom pričenja kolobarjenje, ki ga moramo poznati, ako pridejo v prašičji želodec.^ Tu raztopi želodčni sok jajčjo lupino. Ličinke se izprostijo, pridejo iz želodca v črevo, prevrtajo črevesne rese, krvni obtok pa jih raznese po vsem truplu v mišice. Tu se ličinke izpremene v ikro ali mehumika, ki vbokava od površja čepku podobno uvihano pripono, na kateri je pri ozki trakulji že videti kvačice in priveske. Bera se v prašiču dalje ne razvija in z njim tudi pogine.
Zato je treba pravočasno drugega hranitelja — človeka. Ako uživa ta nezadostno soljeno in prekajeno, premalo kuhano ali pečeno svinjsko meso, pride ikra še živa v človeški želodec. Tu razstopi želodčni sok zunanjo kožico, pripona pa se izboči kakor uvihan prst na rokavici, se pričvrsti na steno tenkega črevesa in se začne členiti — razvila se je trakulja.
Na sličen način prihajajo jajčica progaste trakulje v želodec govedi in od tod kot ikre v meso, jajčica lenteca pa v želodec in meso raznih rib. Ako uživa človek surovo ali premalo kuhano goveje meso, dobi lahko progasto trakuljo, z lentecem pa se more okužiti, ako zaužije premalo prekajeno meso lososa ali drugih rib. Sedaj tudi razumemo, z#kaj se lentec zlasti pojavlja v pomorskih in jezerskih pokrajinah.
Ti zanimivi biološki odnošaji trakulj nam izpričujejo, kako nas priroda na eni strani ogroža, kakor najs pa na drugi strani tudi ščiti z zajedalnim stadijem, ki ga ima preživeti ikra v svojem mesnem hranitelju. Kajti kljub ogromnemu števihi do 40 milijonov jajčic, ki jih razvije trakulja v enem samem letu, so vendar obolenja za trakuljo precej redka.
Obenem nas ti biološki odnošaji uče, katere profilaktične naprave so potrebne, da preprečimo okužbo s trakuljami. Prašičev in govedi ne puščati na gnojišča, zlasti ne na taka, na katera se odtekajo človeški odpadki; ogledovanje mesa mora biti strogo in obvezno, skrbno pa se imamo varovati uživanja surovega, premalo kuhanega ali prekajenega mesa.
Znaki, ki jih povzroča pri človeku trakulja, so malo izraziti. Včasih sploh ne dela težav in jo spoznamo le na belih ali belkasto rumenih členih, podobnih širokim rezancem, ki odhajajo z blatom. Sem in tja nastopajo bolečine v trebuhu, opravljanje potrebe je neredno, tudi se lahko pojavi bljuvanje. Od splošnih znakov je omenjati utrujenost, potrtost in napadoma nastopajoč hud glad ali pomanjkanje teka. Reflektorično se lahko pojavljajo slinavost, razširjenje zenic, ščegetanje v nosu, glavobol in splošni krči. Lentec povzroči včasih težko malokrvnost.
Odpravljanje trakulje je resna stvar, ki se je sme lotiti samo zdravnik, ker so vsa sredstva, ki nam v ta namen služijo, bolj ali manj strupena. Pred odpravo se moramo prepričati, ali gre za trakuljo, ker boječi bolniki često zamenjavajo kepice sluza in ostanke jedil s členi trakulje. Ako ne najdemo jajec, ki jih je moči spoznati in poistovetiti pod drobnogledom, ali členov, ako zaužije bolnik kak odvajalen lek. Odprava je popolna in učinkovita le, ako se odloči tudi pripona. Včasih odide cela trakulja naenkrat. Češče pa se odtrgajo dolgi traki členov, na kar je po zaužitju glavnega leka treba krepkega odvajalnega sredstva, da se loči pripona.
Ločitev na poročni dan.
V Parizu se je poročil Pierre Lamerciere z modistko Blanko Martinovo. Po pojedini je ho. tela mlada žena plesati, kar pa ji je mož prepovedal. Energična nevesta pa se je malo brigala za moževe pripombe in je plesala do polnoči. Ko je odbila ura dvanajst, je zahteval mož jezno, naj se ples neha. Nastal je ljut prepir, tekom katerega je žena izjavila, da noče živeti s tako neznosnim možem. Mladi soprog je ves divji tekel na bližnji policijski komisa-rijat in podal ločitev zakona na zapisnik.
Kakor najbolj
bo roman o Ta__, — —	„
nalen — osvojil staro in mlado. Tarzanove knjige, ki so izšle v angleškem izvirniku, kakor tudi ▼ drugojezačaih prevodih, so se razširile ▼ velikanskih izdajah. Teh Tar-zanovih povesti je več. Vsaka knjiga je zase z drugimi Prva trica knjiga je izšla sedaj tudi v slovenskem prevodu, v okvirju
__«	*___ 1. .1 Tft	r
a in napeta povest, ] del darujeta Ivan 2n Josip Bandel Lir 40.— ki je vtseskoz origi- «šolskemu društvu*. Srčna hvala!
* * ""	— V časten spomin, želeč obilo sreče no*
«Splošne knjižnice*, kot 29. zvezek.
Dejanje je vseskoa novo in napeto in se razvija v okvirju pretresljivih pragozdnih prizorov, kakor ph je komaj opisal kak pisatelj te vrste. — Tarzan je sin angleškega lorda, ki je bil s svojo mlado ženo o priliki uradne misije izpostavljen od uporne ladjine posadke na afričansko pragozdno obal, kamor ni še stopila človeška noga. Pod največjimi nevarnostmi se mladi par vzdržuje nekaj Časa v boju *s prebivalci divjega pragozda. Mali deček — kasneji Tarzan — se porodi med grozovitostmi džungle. Komaj eno leto star, izgubi mater vsled bolezni in očeta vsled nenadnega napada orjaške človeške opice. Dete odnese velika opica-samica, ki ji je po naključju poginil njen mladič in ga neguje, redi in vzgoji po svoje. Radi tega: Tarzan, sin opice. Sam skoro opica, doživi Tarzan v svojem divjem okrožju nebroj pustolovščin. Ničesar mu ni znano o človeku, a njegov člaveški razum raste in ga dviga nad njegovimi tovarišimi-opicami. Pripravi si primitivno orožje, s katerim prevladuje vsled svoje orjaške moči vse zverine džungle, in slednjič predere do prvih ljudi, do ubeglih kan&aiov-ljudožrcev. Iz njih naselbine pridobiva neopazen po zvijači nadaijna pomožna sredstva. Medtem se mu posreči pod nepopisnimi težavami naučiti se brati in pisati, ker je našel v koči ob obali knjige pokojnega očeta. A divji pragozd ga vedno m vedno zvabi v svoje naročje. Zla usoda vrže na divjo obal belo-kožce. On jih instinktivno rešuje iz največjih nevarnosti in vedno jim izginja izpred oči kot foedm bog, ker ne razume kulture človeka z njegovimi krutostmi in ker se čuti napram njemu neisvobodnega. Njemu manjka kulture, njemu manjka daru govora. A tudi tega si po mnogih miljah in mukah pridobi. Tarzan gre z enim rešenih belokožcev v kulturni svet svojih starišev. Zapusti pragozd, ker hoče poiskati mlado, lepo Američanko, ki jo je svojčas med izstavljenimi beiokožci rešil is groznega zobovja orjaške opice in katere sliko si je utisnil neizbrisno v srce. Tudi med kulturnim svetom doživi Tarzan marsikaj nepričakovanega in nezapopadnega. — Skratka, knjiga je od začetka do konca napeto in prijetno-zabavno čtivo, ki se je težko odloži iz rok. Obširna povest 302 strani je dobili v vseh knjigarnah in pri založnici Zvezni knjigarni za izredno nizko ceno, broš. Din. 30.— in vez. Din. 36.—. Res izredno nizka cena, če pomislimo, da stane nemški prevod vsaj Dm. 100.—.
Svoboda Frmm. Podedn* mač. Veselo-igra v treh dejanjih. Poslovenil Fran Govekar. Oder. Zbirka gladaizških iger 7. zv. V Ljubljani 1934. Založila Tiskovna zadruga. Cena Din. 14.—, poštnina 75 para več.
Pravkar je bila v zalegi Tiskovne zadruge Svobodova Veseloigra Poslednji mož, ki bo prav dobrodošla vsem podeželskim odrom. Nanjo opozarjamo vse naše čitalnice, bralna in izobraževalna društva, ki prerejajo ljudske predstave.
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
Muajohald hofetečak za mladino 1925. Peto leto. Izdala Družba sv. Petra Klaverja. Z lepo naslovno sliko: • Jezus Teši ubogega zamorčka sužnja*. Ima poučno in zabavno vsebino za ljubo deco, veselje otroikih src. Cena samo L —.75, pri od jen 12 izvodov eden povrh. Naroča se pri Druibi sv. Petra Klaverja, Roma (23), via deirOfenata 16. — Dandanes, ko zastruplja toliko slabih knjig naio mladino, moramo s podvojeno gorečnostjo misliti na to, da damo otrokom le dobrega berila, ki ple meni in vzgaja nedolžna srca in značaj. Evo tu «Mladinski koledarček., ki ga cenj. stari-šem in gg. vzgojiteljem toplo priporočamo. Obenem služi ta ljubki koledarček tudi misijonski misli.
voporočencema gdčni. Mici Kreše vič in g Antonu Cesar so darovali gostje v gostilni g. Kreševiča dne 14. septembra 90 L »Šolskemu društvu* in sicer: Matrrič Franc 10 L, Cesar Franjo 10 L, Marvin Gotard 5 L, Koblar Andrej 5 L, Kreševič Anton mlajši 5 L, Frank Ivan 5 L, Kreševič Ivan 5 L, Gustmčič Štefan 5 L, Abram Karel 4 L, Cesar Anton 3 L, Bat-taglia Artur 3 L, Počkaj Martin 2 L, Grižon Lovrenc 2 L, Stupar Andrej 2 L, Svetina Ivan 2 L, Furlan Ivan 2 L, Kovačič Ivan 2 L, Dujmovič Alojz 2 L; po 1 liro so darovali Sav Ivan, Abram Slavko, Poropat Matej, Kranjc Ivan, In barlao, Krebel Franc, Poropat Fra-nica, Gerdovič Josip, Božič Ivan, Stibil Ivan, Gorjan Anton, Kreševič Anton, Benčič Anton, Jakomin Anton, Škarjanc Ivan, Babič Josip. Vsem cenjenim darovalcem iskrena hvala, novoporočencema obilo sreče v novem stanu.
Ob priliki poslovilnega večera g. Dovgan iz Postojne je mala družba na predlog g. N. N. darovala L 145. Gosp. Dovgan dodal Še L 5; skupaj L 150 za Sol. društvo.
Prijatelj Sol. društva daruje L 20, ker je prepozno dal doda še L 20; skupaj L 40 za Sol. društvo.
Vrlim dobrotnikom naših malčkov, ki ne izpustijo nobene prilike, kjer bi se jih ne spominjali, iskrena hvala!	_
sbmihi
! Popluni mm ulit les i,
!LJUBLJANSKI :::! POSOJILNICI I
• 5
EDINOST
II
Knilievnost In umetnost
S. E. Borroaghs: Tarzan, sin opice, ro-
ifian, poslovenil —z—. Splošna knjižnica št. 29, v Ljubljani 1924. Izdala in natisnila Zvezna tiskarna in knjigania. Strani 302.
Cena broš. Din. 30.—, vez. Din. 36.—.
DAROVI
V	počastitev spomina svojega brata daruje g. Anton Jug .trgovec v Solkanu za «Dijaško Matico* L 300. Denar hrani goriški odsek.
V	počastitev spomina pokojnega Karola Ru-
IM trgu Cavour
dne '24. t. m. (Oddaja na debelo) Vrsta sočlvja oair. sadja	za 100 kg
Česen...... •	.L 300
rdeča pesa ........... 30—40
korenje ......' • • • •* —
glavato zelje ........»
karfijol ...................
čebula.............6o
fižol v strokah.........70-10(7
40— 90 30— 40 60—200 tt,70 10.70 25— fiO
<>0—UJO 150—200 60—160
• . . .

* • . .
. • • •
fižol fige . salatu limone . . melancane jabolka orehi . .
paprika .......... „
krompir ■••..■•••■•s	40— 50
hruške..............40—KH)
breskve...........*	140—400
grmh...............230-250
paradižniki....... . .	20-30
me1 one ....»....••• češplje ...*••
radič..............40—2R0
špinaSa.............«0—120
grozdje.............—^^
buče .............50-120
repa...............60-80
• • •
r. z. z o. z. ki posluje v novo preurejenih prostorih
! Mestni trg & o LManI MM trg 6! ■ •
Vloge na hranilne knjižice in tekoči I račun obrestuje	I
najugodneje .wi | ter jih izplačufe takoj brez od- 1 povedi. — Večje vloge z odpovednhn J rokom Obrestuj« po dogovoru. j
B ■■■
| ter
I PO'
L
PODPLATI


Is pristnega kauiuka.
„PAlMA" Trst, Via coroneo 9.
68 30 . 31.9» .11.—
Borzna poročila,
ogrske krone...........OJJ-90
avstrijske krone.........0.03*3
češkoslovaške krone.....
dinarji ......... •
leji ............
marke ..............
dolarji.............. 22 75
francoski franki . . .*.......1*V50
SvIcarsM franki..........43,.—
anfletki funti papirnati......101.30
Benečljske (vojnuškodninske) obveznice . .
0*0310 0 0380 68.60 32.25 11.50
2230 i2H.75
102.— 82.90
Tržaško posojilnico in hranilnica
registrovaaa zadruga z omejenim poroštvom
uraduje v ivojl lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, l. n.

Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje
mr po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne ure za stranka od 9 do 13
Ob nedeljah in praznikih je urad zapr t Št. telef. 25-67.	s
Steklene \ _
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. — Postrežba na dom. Cene zmerne. — Piazza Oberdan 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. n
rGlll»i^E"sPECHAR - TRST I
I	Via S. Caterina 7, vogal Via Nazzini
■	naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel
j veliko izbero tu- in inozemskega masa \
I mm moSke In ženske obleke po konkurenčnih cenah,
Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO.
■ ■
L
„ARRIBA", čokoladni bonbon proti glistam, se daje otrokom
brez težkoč
Pazit« m hM AftftlBAI
V ovitku Iz zelenega papirja.
V v»ah lekarflth po eno liro.
...J
□ □□□□□□□□□ □ D D D P
pnaoaoapp00 o □□ppopp □□□□□□□□ n ° P_o_a a
BANCA ADRIATICA
Ustanovljena leta 1905.
Delniška glavnica LJt. 15.000.004>.- popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nicol6 9 O^stna. Podružnice: ABBAZIA - FIUME - MILANO - Z ARA.
Eskomptira trgovske menice.
na blago, vrednostne papme.
m__ji Kantonske kredite ▼ JtigoslaviJl ta Jitgoftiovenske livedtto
J	t Italiji ter eskcmiptirr -----— ^^^
Otavta ducdlttvc sa aakisp blag*.
valute. Izvršuje
___ie račune. Kupu}* hi prodaja dtoacje ta druff
¥ dinarjih na vaefa trgih Jugoslavije.
po 4%
nnnnnnnoOOOb0OOOOOPPnon0DI>D0P0OD°nn°nOa0D000
□ □
■ □ (
P : □ i P
P □
□
P P D P P
n p
□
D □
O
a ko
a a