58
Pastuškin: Impresijonist.
A ne veruje vam srca nemir
in ve, da so le poza vam nazori,
papirnate izkušnje a priori;
za sliko bi prodali mi — okvir.
Sicer pa vas imam še zmerom v čisli, že raditega, ker me veseli, da ne tajijo vam obrazi kisli,
kar sem dognal že prej za naše dni: kedor živi življenje, ga ne misli, in kdor ga misli, ta ga ne živi.
Impresijonist.
M>i ti, življenje, škratek šaroperni, ki noče v mrežo mojih bujnih boj ? Pa si le vanji, kaj? pa si le moj — seve, seve, v razdalji le primerni.
Seve, seve, v bližini vidoverni ta kras, očem užitek in napoj, sesuje v pikic se bodeč nebroj in zareže se madeži stoterni.
Čemu bi si tajil? Moj temni jaz dnem za goro čez platno v goste jase: od blizu vidim se očesu mas
bohem, ki z grehom svoja ledja paše, od daleč prerok, ki bo novo gaz . . . O platno, platno, ogledalo naše!