Čndna, prečndna livala. Slov. Ijudstvo ima to aevoljo. da ni za-ae t. j. da prebiva po večih deželab ia ima torej različao goaposko. Če se izvzame v tem Kraajsko ia to velja še le v aovem Času, le-te dežele ae veljajo za sloveaake, ampak oae so aii nemške: štajarska ia koroška kli pa italijaiske: primorska ia iaterska. V vseb teh deželsta nima sloveasko ljudstvo beaede, ampak nemško ali italijaasko. JDa to ai dobro, to pač ni težko, da človek prepozaa, ali tako je ia ae vemo še časa, da postane bolje. Iz tega pa izvira dvoje aitnob; ena je to, da ae število slov. Ijudstva v teh deželah krči in to v novem času bolj, kakor le kedaj poprej, druga pa je to, da ai mira v teb deželab. Ia to, kakor je sedaj, ne more biti drugače. Tisto ljudatvo, ki ima večiao, boče veljati za gospoda in slov. ljudstvo mu ae mara ia aoče biti več za hlapca. Kedar pridemo eukrat do tega, da neha, kar ae tiče ljudstev, tako razmerje gospoda ia blapca, tedaj bode dobro in prijetno življenje za eao, kakor za drugo ljudstvo, toda dotlej še je, kakor je podoba, dolga pot. Mi želimo, da naj ne bode predolga. Huje, veliko huje pa se godi ae v oaih krajih. kjer slov. ljudstvo ni pod Baše cesarstvo. To je na Beaečaaakem iu pa več ali maaj tudi aa Ogerakem. Na Benečaaakem je slov. Ijudstvo v malem atevilu, vaeh je kacih 20.000, za-nje ae velja ue v cerkvi, ae v šoli drugo, kakor italijauščina. Ako velja človeška aodba, za to ljudstvo je že djaao ia težko, če se še ohraai delj časa. Nekaj bolje še utegae biti za slov. ljudstvo, kar ga biva pod ogerako kroao, v Medjimurji ia viaje gori v Prekmurji. Tu še ljudatvo ai ločeao, vaaj po polaem ai še ločeao od nas, Sloveacev ia Hrvatov. Človek bi še torej mislil, da to čvrsto, dobro Ijudatvo ne premiae v žrelu madjaračiae. Ali kakor atoje sedaj razmere, ni več za to veliko upaaja. Madjaraka oholost aima srca, dela z vso silo ia nibče se ji v tem ae ustavlja, kar počeaja z ubogim slov. ljudstvom v Medjimurji. V dokaz tega vzemimo daes le en izgled ali ta je tak, da prime človeka jeza, kedar zaatavi pero, da ga opiše. V čakovci izhaja liat, ki noai ime ,,Murakoz" ia ,,Medjimurje". List ima dve polovici, prva je madjarska, druga pa je medjimurska, to ae pravi: v prvi je beaeda madjaraka, v drugi pa medjimurska. Le-ta je neka zaies iz sloveaačiae, brvaščiae in madjarščiae. Bog ae usmili človeka, ki jo piše! Ime mu je Margitai Jozsef, kakor ae aam pravi, je doma aekje doli pri sv. Marjeti nižje Ptuja ia je že torej njegovo ime popačeao, madjarsko. Po avojem poslu pa je uSitelj aa kr. učiteljišči v Cakovci. Liat izbaja vsako nedeljo na celi poli iu izdaja ga Fiscbel Fiilop — žid. Kakor je iz lista razvidao, podpira ga ogerska vlada z deaarjem, ia kar je aajhuje, medjimurska dubovščina z besedo. Kdor se še apomiaja ,,Kmetskega prijatla" v Celji, ta ima pred seboj pravo pravcato podobo nMedjimurja". Naj izved6 naai bralci, kako ia kaj da piše ,,Medjimurje", za to jim podamo iz ajega to-le aovico: ' ,,Slobodai zidari. — Pod ovim imeaovartjem razumevaju ae oaa družtva, koja vu našoj fdomoviai i povsud po svetu bor4 ae za to, da pr^tiskano airomaatvo svigdi pravice zadobi, a giždavo gospodatvo, da se potere Da ne bude po svetu ladalo aavilje *) bogatib tlačiteljevi, nego da celi avet tak dela i živi, kak pravica božja zapoveda. Slobodai zidari (freimaurer) delovali su do vezda otajao, au od vezda budu odprto i javuo delali a to pod obrambom same vlade. Zastupaik aašega ors. spraviača, Stefan Rakovsky, veliki mešter slobodaib. zidarov, po- *) Brž ko ne je to tiskarska pomota za: nasilje. Tiskarskih pomot je v tem listn sploh toliko, da človek ne zDa, koga naj bolj omiljuje, bralce ali urednika. Zadnji kaže pa sicer malo več omike, kakor je ima pri nas lagoden hlapec. Op. pis. 2el je javao širiti aavuke ovoga družtva i aapravil je javai proglas, koj poziva ave staaovničtvo, svekupao ljudatvo na iatiasku brataku ljubav i jedaakoat veleč: Pod Bogom smo svi jedaaki, kak bogati, tak siromaki!" Tako atoji od besede do beaede v 1. liatu ,,Medjimurje" to leto. Mi niamo v tem izpremeaili druga, kakor da amo očitae tiakarske pomote popravili ter pristavili ločilke. Kje da se te postavijo, to se je uredaiku ,,Medjimurja" more biti saujalo kedaj, ali učil se tega ai menda Bikoli. Tak ,,aavuk je njemu brž ko ae ,,uavilje". Od časa do čaaa aam pride nMedjimurje" v roke in uašli amo že v ajem marsikatero debelo, ali take, kakor jo slavai Margitai Jozsef podaje v goreajili vrstab — take pa še doslej nismo aašli. Iz kraja aiamo verjeli avojim očem. Ker je pa veadar vse to stalo črao aa belem, mislili amo, da ae umejemo prav brluzge ,,Medjimurja", ali pa je vse to sama tiakarska pomota ter bode že drugo število ,,_edjimurja" stvar razjasailo. (Koaec prih.)