rv Domovina V. . _ ________ ERIC-/IW-HOIVIE AMERICAN IN . ffilT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. IS CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING. JANUARY 20, 1948 LETO L. - VOL. L. DMBNEVESTIIZ SLOVENI* XtSi (Doile preko Trsta) KAPLANA PALUC IGNA- pri tej pomoči kmetijstvu. Ka- CIJA je Bog poklical k sebi 1. novembra 1947. Pri sv. Antonu v Slovenskih goricah se je rodil 31. jan. 1908. Tam je bilo tudi njegovo truplo položeno k večne, mu počitku. Duhovnik je postal leta 1931. Med vojno je bil pregnan, kot večina slovenske duhovščine, na Hrvaško. Za trpljenje, ki ga je prestala ta slovenska duhovščina med vojno od strani Nemcev sedaj uživa zahvalo partizanske vlade s preganjanjem. POVŠIČ ALOJZIJ, duhovnik redovnik je odšel po božje plačilo v Ljubljani v začetku decembra. Bil je star šele 29 let. NA BREZJAH je odšel v večnost brat Lucij Fidelj iz frančiškanskega reda. V tem redu je bil 44 let. Umrl je star 77 let. JOSIP MOZETIČ. — Dolino solz je zapustil v Ljubljani 21. novembra Josip Mozetič, upokojeni finančni direktor v Ljubljani. Bil je znana ljubljanska osebnost. Komur je le mogel je rad pomagal, čeprav je bila njegova služba neprijetna služba najvišjega davčnega izterjevalca v Slo- sneje se je posvetil zasebnim poslom in je zadnje dni življenja prebil v svoji hiši na Trški gori pri Novem mestu. Tam je tudi umrl. DR. JANKO HOČEVAR se je za vedno poslovil 10. decembra v Ljubljani. Bil je svoječasno nekaj časa poslanec, po prvi svetovni vojni pa je bil ravnatelj agrarne reforme. Dosegel je visoko starost 82 let. JANKO SAKS, trgovec v Ljubljani je odšel po večno plačilo 18. novembra. Tudi on je bil znana ljubljanska osebnost. Dosegel je starost 77 let. V JAR6AH PRI LJUBLJANI se je k Bogu preselil posestnik Janez Dimnik v 85 letu starosti. Svoječasno je igral večjo vlogo kot kmečki zastopnik ljubljanske okolice. ANTON J. JANC — 7. decembra je v Ljubljani sklenil zemeljske račune socialistični pi- lil ne zvila mezd Dalje priporoča, da se ne zmanjša dohodninskih davkov za 2 leti. Washington. — Bernard M. Baruch, ameriški finančnik in svetovalec ameriškim predsednikom, priporoča program za obnovo sveta. Podlaga tega programa naj bi bila zveza evropskih držav pod pokroviteljstvom Zveze narodov.. Glavno, kar je potreba, priporoča Baruch je to, da se zniža cene živi jenskim potrebščinam, da se ustavi višanje mezd ter da se za dve leti ne zmanjša dohodninskih davkov. Baruch je stopil pred senatni odsek za tujezemske zadeve ter priporočal drastične odredbe od kongresa, ako hočemo postaviti svet zopet na noge. “Čas je prišel” je rekel Baruch, “da se mobiliziramo za Kongresnik Feighan je zopet kandidat v 20. okraju ■......................— Kongresnik Michael A. FeigJko"£“ to, dovoli' Ako kongres han, kongresnik iz 20. okraja ,z Vežinf° glastov ne pr6po'!e (Cleveland) nam je poslal izja-,"ja' P°temga P.redsednik vo, v katpri naznanja ponovno J** vpel,f: Racl°T.anje bl satelj Anton Janc. Napisal je mir. ,S tem ne smemo več odla-več manjših stvari pod tajnim j imenom Tone Maček in čulkov- ski. Zbirko njegovih pripovednih del je izdala leta 1938 Cankarjeva družba v Ljubljani. Le- veniji. V javno življenje se ni ta 192g je sam izda, ^ ime. mešal, bil pa je prepričan katoli.■ CuBn vgkl svoje pesmi v za. '■an' 1 ložbi “Delavske politike” v Ma- INŽENIR JANKO RATAJ, rjiX)rlh Rojen je bil v Laškem, višji kmetijski svetnik se je po- y prvj svetovni vojni je prišel'v kranjski deželni odbor začel ži- p^gnj^o ;me čulkovski je po ne-vahno podpirati modernejše j^m ruskem rudniku. Bil je v kmetovanje na Slovenskem, je ve]j]{j mg,.; samouk. Umrl je kot bil inž. Rataj viden svetovalec _______(Dalje na 3. strani) Italija ne sodeluje radi guvernerja Belgrad___Jugoslovanska vla- da se je pritožila na Zvezo narodov. da Italija noče sodelovati, da bi se izbralo kandidata za tržaškega guvernerja. Zveza narodov je naročila obema državama, naj se sporazumeta na enem .kandidatu ter ga predložit^ Zvezi narodov v odobritev. Stavka poravnana po 296 dneh Toledo, O. — V oljni refine-riji Pure Oil Co. je bilo 200 delavcev na stavki od 28. marca. Zdaj je končno stavka poravnana, ki je bila najdaljša v zgodovini tega mesta. delfije, se lahko šteje med srečne ljudi. Njegovo ladjo je zajel vihar na Atlantiku. Velik val je mornarja potegnil z ladje v morje. Prav tedaj ga je prijel pa drug val in ga vrgel nazaj na ladjo. Ampak potem se je pa dobro prijel. Ne odlaiajle! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete 35.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 SL Glair Ave. Cleveland 3. O. V glavnem je Baruch predlagali sledeče: Zmanjšanje cen glavnim živilom, farmarjem se pa garantira gotova cena za njih produkt®za prihodnja tri leta. Potrebna je stabilizacija mezd in obdavčenje dobičkov za 50%, kot je bilo tekom vojne. Kontro- Val ga je potegnil z ladje, ga vrgel nazaj nadalje. Z javnimi deli naj počaka in začne raje z večjo produkcijo, gradnjo hiš, šol, bolnišnic in drugih potrebnih naprav. Predlagal je zvezo evropskih držav, ki bodo mogle vzdržeti le, če so povezane v močno zvezo. In ako bi hotel to zvezo kdo napasti, bi morale biti Zed. države iV kongresu je predlog Vodja komumstov je delavske voditelje V nedeljo so imeli komunisti zaracioniranjemesa, ako potrebno Predsednik bo imel oblast to vpeljati, toda le, če kongres dovoli Washington. — Republikanci so vložili v kongresu predlog, da ise pripravi vse potrebno za ra-■cioniranje mesa. Predlog daje I predsedniku Trumanu pravico | začeti z racioniranjem, ako se mu zdi potrebno, toda le, ako kandidaturo za kongre”v'f0pi.10 v v*ljavo 3d dni.potem’ tem okraju. I ko bi ga ukazal predsednik. Mr. Feighan izjavlja, da kan J v Podlogu ni ničesar omenje-didira zdaj za 4. termin in sicer no fflede kontro1 cen' Toda Proti se zaveda, da je storil svojo dolž- ,3e j« °8,asil Poslanec Murray iz nost in izpolnil obljube, ki jih je |Wisconsina.^ Rekel je, da to ni itefe zastopa dal ljudem, kat Washingtonu. V tem abnormalnem položaju, pravi Mr. Feighan* je treba kongresu imeti pred očmi dobrobit naroda, da ohranitno svojo svobodo in demokracijo. Izjavlja, da se bo potegoval za to. da se znižajo cene življenjskim potrebščinam ter da dosežejo delavci v drugega kot ponovna vpeljava OPA. S tem, ko vpijejo radi me- sa, niso napravili drugega, kot da so mu zvišali ceno, je rekel poslanec. pošteno mezdo, da bodo lahko udobno živeli. i Rekel je, da bo v kongresu podpiral tak predlog za znižanje davkov, ki jih bi znižal predvsem takim, katgri jih jujtežje p NOVI GROBOVI shod v mestnem avditoriju v Clevelandu. Govoril je William Z. Foster, načelnik komunistične stranke v Ameriki. Kakor je Enakopravnost poročala pred shodom, bo Foster poročal o položaju v Ameriki. In Foster je res govoril in sicer je napadel predsednika Trumana, da je največji hujskač na vojno v Ameriki, njegova domača politika pa da je reakcionarna in fašistična. Potem se je komunist spravil na delavske voditelje: Murraya, predsednika CIO, Greena, predsednika AFL in Whitneya, predsednika unije železničarjev. Na shodu se je zbralo do 600 ljudi, ki so potem zbrali med seboj $2,776.80. Mrzel val je segel prav doli do Floride, kjer je zmrzovalo Do 35 smrtnih žrtev poročajo iz raznih držav radi mraza Ana Dragoln Včeraj zjutraj je umrla v mestni bolnišnici Mrs. Ana Dra- gola, stara 75 let. Rodom je bila ___#..K.....m............. iz Srbije, njeno dekliško ime je okrnil zalogo kurivnega olja in I Qbiski so že dovoljeni od 2: bilo Pavich. Bila je vdova. Za- povzročil najmanj 36 — Razne drobno novice I* Clevelanda h te okolioE j 4\ Zaroka— Mr. in Mrs. John Mohorčič, 1071 E. 64. St., naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Marie z Mr. Stan Mack, sinom Mr. in Mrs. Joseph Mack, 13906 Benwood Ave. Četrta obletnica— V četrtek ob 8:30 ho darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnega Petra Sokach v spomin 4. obletnice njegove smrti. Za 30-dnevnico— V četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Gertrude Kreiner v spomin 30-dnevnice njene smrti. Zc sedmino— V sredo ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša ob priliki sedmine smrti Johna Avsec. Peta obletnica— V sredo ob 3:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Johna Miklič v spomin 5. obletnice njegove smrti. Mrs. Skully boljša— Mrs. Frances Skully iz 1105 E. 64. St., ki je bila poškodovana od avtomobila, se nahaja v Charity bolnišnici in zdravje se Chicago. — Osrednji zapad je pograbil mrzel val, ki je močno j jV'obraca ’polagoma na bo'ljše. Glede Marshallovega načrta za obnovo Evrope pravi, da je po- 33. St., sina Johna in 3 vnuke, južne Floride, kjer je zmrzovalo. Pogreb bo v četrtek popoldne ob trebqn, ker bo branil naše lastne 1 iz Grdinovega pogrebnega za-interese, ter pripomogel k traj nemu miru. Kot član demokratske stranke je vseltej podpiral predsednika Trumana v njegovih idejah in ga bo tudi v bodoče. ------o------ Hrvaški duhovnik je bil obsojen na smrt SLOVENSKI IZGNANCI SO Sl REŠILI LE GOLO ŽIVLJENJE. POMAGAJMO JIM! Komunista so prijeli za izgon Belgrad. — Ljudsko sodišče v Doboju blizu Sarajeva je obsodilo na smrt katoliškega duhovnika Tripunoviča. Obtožen je bil, da je dajal hrano in zavetje upornikom. Z njim je bila obsojena na smrt tudi Stana Ristič. Enajst drugih oseb, med temi 5 žensk, je bilo obsojenih v ječo vse od 6 mesecev do 15 let. Washington. — V Miami Florida, so aretirali Aleksandra Bittelmana, ki je bil eden voditeljev komunistične stranke v Ameriki. Leta 1935 je prosil za ameriško državljanstvo, ki ga pa ni dobil. Zdaj ga bodo izgnali domov v Rusijo. V Floridi je prezimoval in je živel prav udobno, poročajo. Po 560 milj na uro z letali Washington. — Dvoje letal je preletelo razdaljo med Oklahoma City in Washington, D. C. v 2 urah in 7 minutah. Zrakoplova sta delala povprečno 560 milj Pazile se, da ja gotovo greste preko ceste pri signalni lu-(i in o pravem času, sicer vas sluibujti policist lahko povabi na sodnijo. voda v cerkev sv. Save. Novorojenček Kungs Poizvedovalni količek V Huron Rd. bolnišnici je umrl staršem Mr. in Mrs. Joseph Kunys, 730 E. 160, St. novorojenček. Materino dekliško ime je bilo Mary Kocin. Pogreb bo ju- Kje se nahaja Korošec Franc, doma iz Seč, okraj Kočevje, ki je z družino že 25 let v Kanadi. Prošen je, ali člani njegove družine, da se zglasijo sorodniku: Korošec Franc, DP Camp, Baraka 16, Spittal an der Drau, Austria. Vesel Fmčiška iz Moravč išče Antona in Miha Jamce roj. pri sv. Miklavžu nad Moravčami. Naj se javita pismeno na urad tega lista. Bezgovšek Jožef iz Sv. Petra nad Laškim, išče Bezgovšek Jakoba roj. v Planini nad Laškim, ki je poročen z Zapušek Marijo iz Sv. Petra nad Laškim. Pro. šen je, naj pošlje svoj naslov na urad tega lista. Mary Perko bi rada zvedela za naslov svoje nekdanje prijateljice Mary Lavrič, poroč. Šr-jak, po domače Jakopova Micka iz Pijave gorice pri Igu. Pred 39 ali 40 leti je bila tukaj v Pue-bli. Prošena je, naj piše na naslov: Mary Perko, 1214 Pine St. Pueblo, Colo. 2ebStviGrdin0Vega P°- "ab- ^ * Mia- DRŽAVA PRIPRAVLJA DVA PARKA OB JEZERU ERIE S KOPALNIM OBREŽJEM Columbus, O. — George Sow- ba pa drug denar. I=s== er, direktor za javna dela, je po- Zemljo za park v Mentorju j OBSOJEN V JEČO ZA VSE ŽIVLJENJE vedal, da je že vse pripravljeno lastuje NYC železnica in tukaj Q£j VLADE LEPO POKOJNINO za izpeljavo dveh parkov ob je- bi bilo najlepše kopalno obrežje zeru Erie. En park bi bil zapad- izven Cedar Pointa. železnica pa I Christian Van Dalen iz Cleve- duho pred vstopom v armado, no od .Fairport Harbor, drugi pa ni nič kaj pri volji prodati to landa, ki je bil radi umora obso- vendar dobiva 40% nezmožnosti štiri milje zapadno od Loraina in bi bi) imenovan Admiral King State paric. Država bo začela kmalu z nakupom zemljišč in upa, da bosta parka do poletja že gotova in na razpolago ljudem. Legislature je odobrila 'za vsak park 3300,-000, s čemer se bo nakupilo zem- Najbolj mrzel kraj je bil včeraj v Phillipsburg, Pa., kjer jfe kazal toplomer 26 stopinj pod ničih. V Tennessee je zapadlo 12 palcev snega in toplomer je kazal samo tri stopinje had ničlo. O smrtnih slučajih radi mraza poročajo iz Pennsylvanije, Kentucky, Tennessee, Illinois, Minnesota, Wisconsin, obeh Caroli- Sovjeti dobijo več ladij od Italije Washington. — Sovjetska vlada bo dobila od Italije eno bojno ladjo, eno križarko, tri rušilce, dva torpedna'čolna, dve podmornici in 30 manjših ladij. Tako je zapisano v italijanski mirovni pogodbi, kar je bila dozdaj še uradna tajnost. Toda Rusija mora prej vrniti Ameriki in Angliji ladje, ki si jih je izposodila tricom vojne. sissippi. V Chicagu je kazal v nedeljo toplomer 5 pod ničlo, včeraj je bil pa že 19 nad ničlo. Argentini bodo dali dosti dinamita Washington. — Državni oddelek naznanja, da je dovolil odposlati argentinski armadi 12,126,000 funtov dinamita. Dinamit bo dala ameriška armada, ali ipa administracija vojnih preostankov. zemljo. | jen v ječo za vse življenje, dobi- zadelo. Zemljo za park pri Lorainu pa j va 355.20 na mesec iz vladne Vrhu tega bo pa še upravičen lastuje dr. Schaeffer iz Amher- blagajne. Zdaj je star 29 let in do bonusa, ki ga bodo dobili v® sta, ki je tukaj napravil že ne-1 če bo živel do 60 leta, bo prejel terani od države Ohio. kak zasebni park s kopalnim!320,000. j Pokojnina mu je lahko ustav, obrežjem, kabinami in pristani-1 Morilec je služil v armadi in ljena na sledečih treh razlogih: ščem za čolne. Tukaj bodo na- je bil odpuščen s kalom naduhe, pravili cesto pod železnico, da bo j To ga upravičuje do mesečne po-prišla publika lahko do obrežja, [kojnine za vse življenje. Sicer je ljo. Za razvitje parkov bo tre- ne da bi bilo treba čez progo. preiskava dognala, da je imel na- bil sojen radi izdaje. ako zdravniška preiskava dože-ne, da ni več bolan; ako kongres spremeni tako postavo ali Če bi Ne pozabite, da s ™ večer zabavna igra s pokrivanjem kart v dvorani pod cerkvijo sv. Vida. Občinstvo je prijazno vabljeno. Igro priredi društvo sv. Neže št. 139 C. K. of O. Prva obletnica— V sredo ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Jennie Welikanje v spomin prva obletnice njene smrti. Nove uradnice— Društvo Kraljica miru št. 24 SDZ ima za letos sledeči odbor: Predsednica Agnes, Žagar, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Jennie Milavec, 4445 E. 156. St. tel. LO 4854. blagajničarka Frances Zimmerman, zapisnikarica Mary Filipovioh, nadzornice: Veronica Škufca, Mary Paulin: zdravniki: dr. A. Perko, dr. Folin, dr. A. Skurv Seje so vsak 3. torek v mesecu ob 7:00 zvečer v SND na 80. cesti. V bolnišnici— Mrs. Josephine Alič iz 6722 Bonna Ave. se nahaja v Charity bolnišnici, kjer je shečno prestala težko operacijo. Obiski zaenkrat še niso dovoljeni. Tudi “blago” za hareme se je podražilo Fez, Maroko. — Mohamedan-ci se vedno manj poslužujejo pravice imeti več žensk v svojih haremih. Po današnji draginji je vsak srečen, če more le eno preživeti. Včasih so si lahko kupili ženo za 5,000 frankov, danes so pa od 100,000 do 200,000 frankov. Ta ptiček je atar 6 tednov, je last Mrt. Williams iz Lot Angelesa in je ravno prav velik, da re v, skodelico za čaj. Pa koliko ta zverina poje, vi bi se čudili. Po trikrat nal dan mu dajo pol čajne žličke hrane. Ta si je gotovo krmo zaslužila Soiux Falls, S. D. — Farmar Richard Lowe je leto 1930 ponujal kravo Holstein pasme za 330. Toda nihče je ni kupil. Farmar jo je obdržal in dajala mu je mleko in teleta. Te dni jo je prodal za meso po 22 centov funt in dobil je 3390. g|?lMEHSM POMOVim /lini mo n* - (JAMES DEBEVEC, Editor) . ... 6117 St Clait A«. HMam 06» , Clarttai 8, OMe Published daily except Siturdays, Sundsys »od HoUd»» • . NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. tali z zobmi, ostali so 100-procentno neprepričani in ko so odhajali iz dvorane majajočih glav kot neverni Tomaži, so drug drugega tolažili z besedami: "Ubogi kontisarček! Prodal s« je za skledo kraljevske lečel.. Gospod Kristan, kateri umetnik cirkuškega trapeza se more primerjati z Vami, kateri cirkuSkt komedijant ima preganjajo streljajo in obešajo Vaše lastne socialistične to-1 toliSWm kongresom p vVarbertonu, kjer »as ; SUBSCRIPTION RATES United State* $8,50 per year; $5 for 6 months; $8 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. __________ Entered as second-claaa matter January 6th, 1008, at the Poet Olfleo at Cleveland, Ohio, under the Act ot March 3rd, 1878. »88 No. 13 Tues., Jan. 20,1948 Odprto pismo gospodu bivšemu c. kr. čstniku, socialističnemu voditelju in časnikarju, roditelju in voditelju Slovenskega republl-čanskega združenja, skesanemu grešniku in komisarju Njegovega Veličanstva kralja kraljevine Srba, Hrvata i Slove-naca, zopet spreobrnjenemu “tovarišu,” in zagovorniku Titovega totalitarnega komunističnega režima — EtbinU Kristanu! Poinonaslovljeni gospod! Ob vsem spoštovanju, ki ga gojimo do Vaše častitljive starosti in Vaše sive glave, dovolite, da Vam zastavimo javno par vprašanj, na katera bi slovenska javnost rada slišala točen odgovor. Kot staremu politiku Vam je dobro zufl‘ no, da kot tak niste nedotakljiv, kot bi bili, če bi šli v pokoj in 'sedli na svoje zaslužene lavorike. Tega pa niste storili; temveč ste pričeli zadnje čase celo nekaj momljati o pomenu totalstva in. totalitarizma, katerega poskušate “gleihšal-tati” s svojimi riajnovejšimi svetovno-političnimi nazpri, ki so tako nasprotni nazorom pravih, iskreflih socialistov, kakor sta si nasprotna elementa ogenj in v,oda. Gospod Kristan, odgovorite, v ČIGAVEM imenu pa momljate? * Prosimo, povejte slovenski' javnosti sledeče: KDAJ STE BILI V SVOJIH EKSTREMNIH NAZORIH IN NAČELIH 1SKRENJ? Ali takrat, ko ste služili kot aktiven c. in kr. avstrijski oficir (kateri stan je bil zlasti v tedanjih časih našemu preprostemu narodu tuj), ali takrat, ko ste preskočili iz tega ekstrema v drug ete- so- jiazlvalL^ufc. garski naduteži “lumpenproletarlat?” Ali takrat, ko ste kot slovenski čikaški socialist in Pro-letarčev urednik osnovali Slovensko republičaoskozdruže-nje ter nabrali s svojimi pomočniki v to svrho 59,000 dolarjev ter nato odpotovali s parnikom v domovino, — ali takrat, ko ste prišli nazaj med nas v beli palm beach obleki, z napudranim obrazom, pobarvanimi lasmi ter z na španski način pristriženo brado, kot izseljenski komisar Njegovega Veličanstva kralja kraljevine Srba, Mrvi S'OVGospod Kristan, kdaj ste bili iskreni: ali takrat, ko ste kot socialist zagovarjali pacifizem, mrzili militarizem ter imperializem v vseh njegovih oblikah, — ali ste zdaj, ko se popolnoma strinjate z vso impenaii-sitično-ekspanzivno politiko mednarodnega komunizma', slonečo na surovi sili bajonetov in topov ? ... Kdaj ste bili iskreni: Ali takrat, ko ste kot socialist delovali za popolno duhovno, gospodarsko in politično svobodo narodov, — ... ali ste zdaj, ko zagovarjate policijske države z njihovimi brezobzirnimi diktaturami, vohuni, ovaduhi in Oznav-ci, ki so prevzeli posle nekdanjih Gestapovcev ? Kdaj ste bili iskreni; ali takrat, ko ste kot republikanski vodja zagovarjali svobodno ljudsko republiko, — ko ste pozneje kot socialistični voditelj podprli sprejem ustavo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter prišli zastopat njene interese kot kraljevski komisar nazaj med naše ljudi v Amerik,o, — ali ste zdaj, ko ste se izneverili vsem svojim prejšnjim načelom in skušate osmešiti in omalovažiti- pojem- totalnosti in totalitarizma, kakor ta pojem razumemo mi in z nami vred milijone svobodnih državljanov, ki žive v demokratično urejenih državah?! Kaj pravite o svarilu Georgija Dimitrova, bolgarskega komunističnega premierja in Titovega pobratima, ki je v pon-deljek posvaril parlamentarno opozicijo, sestoječo iz devetih socialnih demokratov, katerim je rekel, naj si pokličejo v spomin usodo Nikola Petkova, opozicijskega voditelja bolgarskih kmetov, ki je bil obešen meseca septembra lanskega leta? Dimitrov je zagrozil socialistom z enako usodo, kakršna je zadela Petkova, ki se tudi ni hotel ozirati na njegovo svarilo. “Razbili so si glave (opoziclonafci), njihpv vodja Petkov pa je pod zemljo,” je rekel Dimitrov. In kako boste zagovarjali, g. Kristan, napad moskovskega radia na socialistične stranke zapadne Evrope; ki so imele svojo konferenco v Londonu? Moskovski komentator je vpil po radiu: “Socialni demokratje so agenti imperializma! N.obena socialistična frazeologija ne more utajiti dejstva, da je Marshallov načrt gola špekulacija na račun težav evropskih držav, da je to načrt za politično in ekonomsko zasužnjenje evropskih narodov, načrt agresivnih ciljev ameriškega imperializma!” In. kako boste ovrgli, Mr. Kristan, obsodbo komunističnih diktatur in komunističnega nasilnega imperializma od strani socialista Attlee-ja, premierja angleške delavske vlade, ki je rekel, da komunistična totalitarna diktatura bije v lice vsaki demokraciji in svobodni misli? Kaj boste rekli k odločnemu odklonilnemu stališču Norman Thomasa, voditelja ameriških socialistov, ki ga slednji zavzema napram komunističnim diktaturam? In končno, kako boste spravili v soglasje s svojimi, komunizem, nasilje in diktaturo odobravjočimi najnovejšimi “načeli," stališče svojega socialsitičnega tovariša dr. Jelenca, voditelja slovenskih socialnih demokratov, ki tava danes po' Italiji kot brezdomec in begunec pred komunističnim nasiljem? Kako mu boste pogledali v oči, če se srečata v tej deželi, kar ni izključeno? Na ta važna vprašanja nam boste Vi sami, g. Kristan, najlažje dali pravilni odgovpr. Nikar ne prepuščajte tega nehvaležnega in mučnega posla Proletarčevemu uredniku in drugim Vašim tovarišem, ki pač store, kar morejo ampak žajfati zamorca je nehvaležno delo in se ga bodo tudi enkrat naveličali! verno; toda Bog je še vedno isti. Dragi bratje! Mi pa le naprej, da bomo tudi letos delavni in uspešni kot smo bili v preteklem letu. Lani je bil velik korak naprej v tem; ro» mnaje v Lemont združeno s kanova seja tam v Barbertonu, kjer nas je bil . imenu g. župnika Rev. Jagra pozdravil Rev. Merltun rekoč: Iskreno pozdravljeni člani društva Presv. Imena Jezusovega. AL' PA NE “če vam je vseeno, bom zdaj pa jaz eno rekel,” se je ponudil štva vre sv. imena Jezusovega. ------ •- - - Vaša navzočnost danes nam je zbornici Jože Zalokar, ko je Gaš- • a •____Y _ na« nnlrnlilrrt ndnalial in ai n rriP- v ponos in naša fara je počaščena, ko ste prišli eem zborovat. Vsa čast vam, člani! — Te besede so napravile globok vtis na navzoče. In kadar zborujemo v Collinvodu, nas tamkajšnji g. msgr. Hribar prav tako lepo pozdravi: Z vašo navzočnostjo ste počastili Boga samega in mojo faro in jaz sem ponosen na vas vse. Vi ste v ponos nam vsem in v ponos Boga samega. Z istimi besedami vas pozdravlja tudi fara sv. Lovrenca ter vas vljudno vabi in želi vaše velike udeležbe. Vaš sobrat, Anton Meljač, zapisnikar Moji doživljaji v Trstu Piše Betty Košak m n m i h >i us >hm n i n 1111 asi i m n inn >> BESEDA IZ NABODA Dr. sv. Neže G JU), vabi Cleveland; O. — Na decem-berski seji našega društva je bilo sklenjeno, da priredimo zabavo« pokrivanjem številk. Odbor je šel takoj na delo in dobili smo dvorano pod cetkvijo sv. Vida za 21. januarja, to je na dan sv. Neže, ki je patro-na našega društva. Tem potom vabim vse članice, da se gotovo udeležite te prireditve in je tudi doižnoslt vsake članice, da se udeleži, ker vstopnico bo morala plačati vsaka članica, pa naj se udeleži ali pa ne. Pripeljite pa tudi svojo družino in prijatelje s seboj. Vabimo pa tudi članstvo bratskega društva sv. Antona, kakor tudi vsa ostala društva. Rfes bi bilo žalostno, če bi bila naša dvorana prazna, ko pa drugam vsi tako radi hodimo na isto zabavo; zato pa ni več kot' prav, da še doma malo pri spevamo. Torej vsi, brez izjeme, ste prav prijazno vabljeni, kajti čim več nas bo, tem bolj veseli bomo. Na svidenje, Eva M- Teterlin. Pobrskajmo še nekoliko po naši kroniki, ki bo marši komu med nami še v živera spominu. Ker Vam je bilo — po Vaših lastnih besedah leta 1926 v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, kamor ste prišli (najbrže zelo neradi) kot kraljevski izseljenski komi-sar — v Jugoslaviji do grla dovolj kaosa; zmešnjav in po-manjkanja vseh modernih sredstev in pripomočkov, ste šli v več ur trajajočo avdijeneo k regentu Aleksandru, katerega ste — zopet po vaših lastnih besedah v Clevelandu! — premerili od nog do glave" ter spoznali, da-je (namreč Aleksander) "navdušen rodoljub, poln ljubezni do (Karagjor- • i \ l____~ noJlrraonniiiih ira^rtnv- 70- Cleveland, O. — Cenjenemu člansvtu slovenskih društev Najav. Imena tem potom naznanjam, da se bo vršila glavna letna seja naše Zveze društev Najsv. Imena v nedeljo 25, januarja ob 2:30 popoldne v cerkveni' dvorani v Newburghu, sander) "navdušen rodoljub, poln ljubezni do (Karagjor- prj farj av Lovrenca. Prvot-gjevičeve) Jugoslavije in prežet najkrasnejših načrtov za n0 je bilo gidenjenn. da se bo bodčonost Jugoslavije tako v notranji kakor zunanji politi- tg seja vr$jia pri fšrj sv ki.” (Ti "najkrasnejši” Aleksandrovi načrti za* zunanjo-po- u— «*•»«• litiko Jugoslavije so razvidni zlasti iz dejstva« da ni Aleksander nikoli do svoje nasilne smrti, priznal Sovjetske Rušile . . .) V zagovor svojemu kraljevskemu komisarstvu in svojemu prejšnjemu republikanskemu mesijanstvu med našim narodom v Ameriki, ste rekli takrarsamo to; da ste spoznali, da se iz starih' avstrijakantov ne more ustvariti preko noči jugoslovanskih republikancev . . . (Tej Vaši izjavi, ki ni bila nič drugega kot neroden zagovor za Vaš drzen skok s pozicije republikanskega glavarja na pozicijo kraljevskega komisarja, ni, g. Kristan, nihče verjel!' Stari, navdušeni člani Republičanskega združenja so ob vaših besedah skr- —O- Zveza Najsv. Imena no JO unu anicnjvii", Vi O -v. ta seja vršila pri fari sv, Kritine, iz gotovih razlogov je gDtvni odbor sklenil, da naj se to letno zborovanje vrši pri fari sv. Lovrenca. Toliko v pojasnilo članstvu. Th zb o r o V a n bf> jako važno in ker bo to letna seja naše Zveze, zato je članstvo prošeno, posebno uradniki, kakor te, sv; Kristine in od fare Presv. Srca Jezusovega iz Barbettona in lepo bi bilo, če bi prišli tudi iz Loraina od fare sv. Cirila in Metoda. Vsi ste ‘prav vljudno vabljeni, da se gotovo udeležite v čim večjem številu. Še posebno velike udeležbe pa se pričakuje iz naše domače fare sv. Lovrenca. Prosimo in vabimo naše čč. gg. duhovnike iz vseh slovenskih fara, da bi se udeležili tega zborovanja. To naj bi bilk' nekakšna konvencija društve Nasjv. Imena, kjer bomo razpravljalno jako' važnih zadevah: 1.) Naša Zveza 'ima namen združiti vse Slovence v Zed. državah v Zvezo Najsv. Imena. 2. ) Letos, 30. maja, bo 10Tet' odar smo ustanovili tb našo lepo katoliško organizacijo. Torej bo to velik praznik, ki ga bomo obhajali. 3. ) Naše romanje na božjo pot, namen imamo-v dva kraja; kam in kdaj bomo šli je še vpranšanje. (Mnogi že sedaj popvprašujejo); 4. ) Katoliški dan naše Zve-za, 5. ) Naši slovenski ujetniki in begunci se ozirajo na nas katoliške Slovence v Ameriki. 6. ),Slovenski misijonarji po širnem svetu se tudi ozirajo na našo pomoč. Vse to je treba rešiti, zato pa je treba, da bo več glav na seji. Vsi naj bi, že sedaj razmišljali o tem, da zborovanje šlo bolj gladko naprej. Z božjo pomočjo se vse naredi. Saj je Jezus sam rekel: Kjer sta zbrana, dva ali trije v'mojem imenu, tam sem jaz med njimi! Strupena kača tudi danes sika in odpira koga bi požrla (ža-libog že dosti jih je), zato pa mi člani društva Najsv. Imena, le v vrste in pod varstvo Marijino, ker le tam bomo varni. Marija je kači piavo strla, a nevarnost je še kljub timu vedno velika. Danes se Bog žali na vseh koncih in krajih in hudodelstva je vedno več. Cleveland, O. — Zelo sem želela videti mojega Mata, ki živi v Trstu in sestre, ki pa so v Jugoslaviji. Poleg tega pa me je še brat vedno vabil, da bi prišla k njemu na obisk, zato sem se odločila za nevarno pot in 7. oktobra 1947 sem se bila vkrcala na Ladjo Saturnija New Yorku. Vožnja po morju je bila še dokaj prijetna. Le skrbelo me je, kaj neki bo onkrtj širokega morja. Pristali smo v pristanišču Genova v Italiji. Tam po so se nam že pokazale posledice vojne. Mnoge poslopji je še vedno v razvalinah. Ljudje revni ^tožno hodijo od poslopja do poslopja in skušajo popraviti, kar se sploh še popraviti da. Marsikatero poslopje pa bodo morali do tal podreti. Revščina pa je povsod. Brat mi je prišel naproti v Genovo. Da je bilo svidenje prisrčno, mi ni treba še posebaj omenjati, saj se nisva videla že 24 let. Vožnja po Italiji pa je bila pusta in dolgočasna. Veliko vasi'in mest je porušeni po vojni in še ne popravljenih. Ko smo prišli' v zapuščeni Trst, sem videla zopet povsod' samo revščino. Slovenci se bojijo javno govoriti slovensko. Le komunisti tudi slovensko govorijo, kadar se družijo z italijanskimi komunisti. Njim ’je dovoljeno vse, drugim nič. Najbolj pa so revni slovenski begunci, katerih je tudi v Trstu dovolj. Nekaj jih je pribežalo pred komunisti ob koncu vojne in še sedaj se kateremu posreči zbežati iz komunističnega raja. Tu pa ne dobijo dela, ne obleke in ne hrane. Kaj bo temi nesrečniki, ko enkrat amfev riški vojaki zapustijo tržaško državico? Govorila sem tudi z večimi ameriškimi vojaki. Med njimi je bil tudi Slovenec, Bill Berlin, doma iz Minnesote,,ki je major v ameriški armadi in go vori prav lepo slovensko. Tudi op je rekel: Gorje bo Slovencem v Trstu, kadar mi odidemo. Italijani jih zaničujejo, jih preganjajo in« j ih sovražijo. Na žalost pa m uram reči, da so slovenski komunisti še gr-ši napram beguncem kakor pa Italijani. Sovraštvo in maščevanje se kar ne more umiriti; kaj bo iz tega, jaz ne vem. Trgovine so v Trstu še precej dobrd založene, le drago je vse; tako na pr. stane 1 kilogram sladkorja celih 400 lir, obleka pa če je količkaj doora pa od 30,000 do 33,000 lir. Res imajo delavci precej velike plače. Povprečni delavec zasluži do 30,000 lir na mesec, ali kaj, če hoče kaj kupiti mera odšteti per nekoliko odnehal in si z rdečo ruto borisal znoj z obraza, ki ga je potil že ob samem spominu nad domačo zabavo z medvedom tam okrog tiste smreke, kjer je navsezadnje pošast grdo ukanil ter jo privezal ob drevo s tacami okrog debla, da si ni mogel kosmatinec pomagati drugače, kot če mogočno smreko izpuli, ali si pa izpuli tace in gre domov brez njih. “Kaj boš ti govoril," smo ugovarjali vsevprek, ker smo hoteli najprej slišati, kako. se bo končal do samega konca tisti rin-gelšpil z medvedom, “tiho bodi' in Gašperja poslušaj, ki je nekaj preskusil.” “Saj ne bom vlekel na dolgo in široko,” zagovarja Jože svojo ponudbo. “Zdaj, ko nam je Gašper razodel svoje neizmerno junaštvo, da si je upal samega medveda vkleniti in ga privezati okrog smreke, bi jaz rad vtaknil vmes drug zgled, ki tudi pripoveduje o neprimernem junaštvu. Ta čas naj si pa Gašper odpočije in napravi načrt, kako nas bo vlekel . . . sem hotel reči, kako jo je izpeljal do Sonca.” “Bi rad vedel, kako jo boš ti izpeljal,” mu spodnese svak Gašper. “Zastran mene imaš zdaj lahko ti besedo, se vsaj ne boš venomer zajedal v moje pripovedovanje. Le dajte mu, fantje besedo, le.” “Ampak izgovorimo si, da bo 'tud^ 'društveni uradniki od sv. in hudodelstva je vedno več. hoče kaj kupiti mera onsceu Vida, od fare Marije Vnebovze- Vse hoče biti moderno in brez-1 tisočak. Malo borzi o stanova- nje stane 5,000 lir na mesec. Samo števile so velike, a blaga se pa jako malo dobi. Sestra, ki zadnje čase živi v Zagrebu, mi je pisala, da me pride v Trst obiskat. Šla sem od pisarne do pisarne, da bi dobila dovoljenje za obisk sestre. Vse zamanj. Vse prošnje in tudi ameršiki dolarji mi niso mogli dobiti dovoljenja, da bi sestro vsaj samo na meji mogla pozdraviti. Seznanila sem se bila s ženo brata pokojnega Andreja Žagarja. Ona mi je potem po velikem trudu izposlovala dovoljenje, dr sem smela za 50 korakov stopiti na ju-goslovanko zemljo. Bilo je to v Sežani, kjer je meja med Jugoslavijo in Tržaško državo. Imela sem dovoljenje ostati tam pol ure. V spremstvu straže sem zagledala sestro. Mene pa je spremljal ameriški vojak, ki mi je rekel, da gre z mano samo radi varnosti. Ko me je jugoslovanska straža opazila in poleg mene ameriškega vojaka, je takoj privzdignila puško in zakriči ameriškemu vojaku: Nazaj, če ne bom streljal! Oh, kako sem se Lila ustrašila. Moje misli so takoj pohitele v Cleveland k ljubljenemu soprogu in. otrokom, kaj bo če me res ustrelijo. Stojim tam na meji in kažem dovoljenje in jih prosim, naj nikar ne streljajo. Nato vodja straže dovoli, da stopim 50 korakov čez mejo do sestre, ker tudi ona je imela odmerjen prostor, do kje sme stopiti. Seveda, v navzočnosti straže sva s sestro le malo govorili, največ svš v objemu jokali. Prizora, katerega sem imela ob sestanku s sestro 50 korakov v Jugoslaviji, ne bom nikdar pozabila. Droge sestre pa nisem imela prilike videti od blizu, ker nisva dobili dovoljenja za zbližanje. Tudi ona je bila prišla, a le na 300 korakov do mene, naprej pa ni smela. Z rokama sva se pozdravljali in metali poljube, a da bi (DiUe na 3. »treni) vse slonelo na absolutni iatini,” stavim jaz amendment k predlogu. “Veš, nas ne boš vlekel, ti že ne, te je premalo.” “Orajt, pa naj Joe zdaj toka,” je primaknil tudi Lauschetov Bilček. “No, ker vidim, da me vsi silite, pa bom,” se je vdal Jože, pa ko ga vendar nihče silil ni, ampak smo prikontenali samo radi tega, da bo vladalo lepše soglasje med nami priskledniki, ki bomo morali ostati eno noč in en dan skupaj pod eno streho oziroma pod tistimi nekaj deskami, ki predstavljajo na Gašperjevi kolibi streho, pa ko bi bolj služile za rešeeto. t “Veste,1 khm, khm,” se je od-kašljal Jože, “pri nas smo imeli luštkanega kanarčka.” “Zmotil si se, Jože,” je bila zdaj vrsta na Gašperju, da mu je metal klaftrska polena pod noge, “ti msiliš reči, da ste imeli kavko.” “Kajpak, tudi kavko smo imeli, pa tisto je bilo drugič. Tudi o kavki bi lahko dosti povedal, ampak zdaj bi rad povedal o kanarčku.” “O kavki bi, recimo, lahko povedal tisto, kako si na vrtu fižol sadil, kavka je hodila pa za teboj in ga sproti potnirala,” ga draži Gašper. “Nej nič tistu,” se brani Jože, “tisto se je zmislil Jaka in nama s kaivko prisodil, zemene.” “Torej kanarčka smo imeli, ki je pel, da nobeni angelčki ne tako. Pa se je primerilo, da se je prdtepla k hiši mačka, ki se nam je smilila in jo je Nežika vzela za domačo. In našo gostoljubnost nam je poplačala s tem, da se je začela plaziti okrog kanarčkove gajbice. Tiček je bil ves preplašen, čeprav hudoba od mačke ni mogla do njega. Bil je ves preplašen in nič več ni prepeval. Po gajbici je preskakoval in se plašno oziral na vse strani, če ni tista' mačja žival kje blizu. “Pa mi pade v glavo, da bi tička op'ogumil, da bi zopet pel in pozabil na nevarnost, ki prav za prav ni bila nobena nevarnost. Saj je bila gajbica trdno napravljena in žice so bile nago-sto spletene, da bi skoro muha ne mogla skozi. “Nežika,” sem rekel nekoč ženi, “kar naš kanarček potrebuje, je samo nekoliko korajže.” “No, od tebe se je ne bo nalezel,” mi reče Nraka* ki me rada draži, čeprav me lajka'drugace.” “Vidiš, kakšna si,” ji očitam dopadljivo, ki sem ponižne sorte, “kar jaz mislim je to, da bi mu vlil nekoliko poguma, da bi se ne plašil že ob samem pogledu na to mačjo stvar, ki niti do njega ne more. Na kruhek mu bom kanli par kapljic dobre viške in če da to že človeku moč v roke in noge, kako ne bi tičku.” “Ti že, veš, kaj je dobro v takem slučaju,” mi pritrdi žena, ki me rada uboga, če se ji ravno zdi in če ni radi tega nobene škode pri gospodarstvu, “Pa odlomim košček kruha, ga namočim v viski ii) .dam kanarčku. Sprva je nekam oklevat, ali bi, ali ne bi, ampak kmalu-se je lotil dobre stvari in pozobal do zadnje mrvice.. In ko je vse pospravil, le poslušajte fantje, posebno pa ti, Gašper, je zakrilil s peruti, skočil na palčico v gajbici, se udaril parkrat s peruti ob stegna, potem pa rekel: “No, zdaj pa dajte sem tisto mačko!” “Zdi se mi, da ni bil nič manj korajžen kot je bli Gašper tam okrog smreke,” je zaključi Jože in se zmagoslavno ozrl po nas, enčea pa še vi katero povejte. ■; , AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 20, 1948 S Sin mrtvega ROMAN t«*4 MrttaW Viwto cm* m mi *»>■*" *■»*? Tab m WpraM________________ • to«*** to*«0 *»• OUAIAMTHi Y«r wmm, Mi* l^toe**e-Oa»«Oar 0 (lantoMHMIi Bregar se je usajal in rohnel in hotel pripraviti voz. “Ponjo grem in jo privlečem nazaj. Kaj takega!” Kar spre-našal se je po hiši kakor huda dra. Nazadnje je treščil s pestjo po mizi. "Prav, pa naj bo dekla. Pred moje oči se nima več prikazati.” Pri Bregarjevih so začeli kuhati rilec. Ce je Bregar kaj vprašal, je molčala Bregarica, če je Bregarica kaj svetovala, je molčal Bregar. Velika noč je bila na moč žalostna. Mince ni bilo domov, Bregarica si pa v Zvirče tudi ni upala. Kodranov ji je zanesel, kar so mati pripravili. Žaleharjev Fronc se med fanti nekaj časa še prikazati ni upal. Nazadnje je začel hoditi v vas v Zadrago k Kamnarju. Povsod mu ne more spodleteti. Kakor je bil Klevjž v Grapi vseskozi potrt, zdaj se je kar nekam razživel. “Neža, tole bo pa Jerneja privezalo. Ga bo, če se pri vojakih ne spridi.” Za nekaj dni se je kar vzdignil. . Neža se je pa samo nasmi-hala. XI. Tisto sredo po Beli nedelji sta prišla na dopust Klevžev in Bregarjev. Rlevž je kar mendral od sreče:' “Da si le prišel! Akrabolt si se potegnil. Ti godi vojaška, kakor je videti?” ”Ne morem se pritožiti. Navadil sem se.” “Koliko dni so ti pa dali dopusta?” “Deset. Toliko, da vidim, kako vam gre in da kaj ponaredim." Zdaj se Klevž prav na drobno smeji. “Gre nam še kar, hvala Bogu. Novega je pa veliko, pa HotJkvse veš. Saj ti Minca nenSRpvse sproti piše.’ “Nič takega mi ni pisala”, se čudi Jernej, “I, ta se mi pa čudno vidi”, gre počasi Klevž k stvari. “Se je kaj takega zgodilo?”, ne more pričakati Jernej. , (Dalje prihodnjič.) starček vrnil v Ljubljano, kjer je umrl v 87 letu starosti. Pošteni župljani ga bodo ohranili v na j bol j šem spominu, župnijo upravljajo sedaj kapucini iz Škofje Loke. AMBRUS. — V Ambrusu na Dolenjskem imajo nazdanjaške-ga župnika Janeza žavbija. Tako beremo v “Lj. Pr.” 18. hov. MOJI DOtlVUAJl V TRSTU (NadaljmnJ* ■ 1. atrinl) prišli blizu, pa ni bilo dovoljenja. Kdor pa brez dovoljenja prestopi mejo, je na mestu ustreljen. Dovoljenja pa ne dajo. Sedaj je oblast na oni strani naredila še betonska zaklonišča v zemlji, kjer vojaki stojijo v! zemlji, da če kdo misli pobegniti iz “raja” ne vidi straže, a ta ga pa vidi in ustreli, pa naj bo star ali pa mlad, moški ali žneska, Strašne reči sem videla, katerih pa pero ne mo-me popisati. In gotovo bo kdo rekel, da to ni res, saj nekateri listi v Ameriki pišejo drugače. Rečem in zapišem, da kdor tako vlado hvali, pa najsibo z besedo ali s pisanjem menda.ni toliko hudoben, ker tako hudobnega na svetu menda ni, ampak tak kdor komunizem hvali je bolan in zrel za v blaznico. To naj si zapomnijo vsi prijatelji komunističnih listov. Tako sem obosodila jaz vse, ki se ogrevajo za komunistične ideje. Prav ima ameriška vlada, ko se brani kotaunizma. Kdor pa ne verjame, pa naj gre kar v TrBt in naj kar prekorači jugoslovansko mejo. pa bo gotovo dobil toliko svinca v život, da bo imel za vselej zadosti. Še bi rada veliko napisala o mojem bivanju v Trstu, kjer sem bila 6 tednov, pa naj to zadostuje. Le dva dni sem bila bolj vesela, ko sem bila v Rimu in Vatikanu. To središče katoli-čanstva ni bilo porušeno. Tam, posebno v Vatikanu je še nekoliko mirno in udano življenje. Veličastna kupola bszilike sv. Petra ponosno gleda na okolico Rima ter se s žalostjo ozira po širokem svetu, koder so ljudje zapustili Cerkev in vero. Vse, kateri --ste prečitali te moje vrstice, pa prosim: Ne Pa ie o revmatizmu V eni prejšnih številk našega lista smo čitali o revmatizmu, pa le tako na splošno in o boju, ki mu ga nameravajo napovedati. Res vražja bolezen je to in mnogo lažje jo dobiš, kakor pa se je iznebiš. Tudi sam sem mnogo trpel na njej, pa se je končno le temeljito iznebil. Sicer me tudi sedaj še prime včasih, pa kar hitro opravim z njo, .in ker sem končno le prišel na to, kako ji prav lahko in hitro prideš v okom. Kako? Ej, le poslušajte, kako je bile!' Pred petimi leti, nekako prav ob tem času, me je pograbilo v križu. Da je “Hexenschuss”, so rekli. Bolelo je prav občutno, zlasti tam nekje pod lopatico. Pa sem srečal znanca, možaka nad šestdeset let, ki pa je bil še čil in krepak, da mu jih nihče niti petdeset ni priso- ti še eno medaljo. Iz hlapčevskega govora dr. Riharjevega je nalepši. stavek, da je Tito “utelešenje svobode in demokracije.” Torej vendrale ijekak bog svobode in demokracije. Kot nekdaj Nero utelešenje človekoljubja. P4*šo Nerona Kdor je kaj daroval za begun- drži. Razgiba se že, to je res, vendar enostransko samo in revmatizem še vedno najde kak miren kotiček, kamor se zaleže in začne polagoma oglašati. Moja žena tudi ni hotela verjeti v “gibalno kuro” češ, da se razgiba več kot dovolj, ko je cel dan na nogah. Ko pa jo je pričel mučiti revmatizem bolj in bolj ter vse njene maže, praški in drugo ni več pomagalo, se je le oprijela mojega načina zdravljenja revmatizma ter si ga je tudi odpravila in ima sedaj mir pred njim. Ne trdim sicer, da bi mogel kdo odpraviti samo< z gibalnimi vajami tudi kak zastarel revmatizem, ki ga je že docela skrivil ter niti hoditi in se prav gibati ne more več. Na lastni koži pa sem se prepričal, da se da z gibanjem kaj lahko in enostavno odpraviti vsako revmatično obolenje, če se spraviš nadenj takoj, ko se pojavi. Z je rekel, revmatično in da se da kaj lahko odpraviti. Kako? Prav enastavno, z gibanjem samo, je rekel, on da je na ta način vedno odpravil in si še odpravi vsako revmatično obolenje takoj, ko se pojavi ter da nikdar ni trpel in ne trpi na revmatizmu. Pa kako to treba? Zelo enostavno, je pravil, treba je le boleči ud gibati večkrat na dan tako, kakor povzroča največje bolečine. Iztegnil sem roko in jo poskusil zakolobari-bariti v ramenu. Kar zakričal sem od bolečine. Toda znanec mi je dajal poguma ter mi sam pomagal pritisniti roko v kolobar. Bolelo je, da so kar solze silile v oči. Toda končno me je popadala taka jeza, da sem stisnil zobe, pričel kolobariti z roko vedno močneje in hitreje in pri tem obračati naglo glavo z ene strani na drugo. In glej 1 daj. Bog vam bo vse obilo poplačal. Res so mi to žalostni spomini na nesrečne rojake v domovini. Zato pa, kdor ima svojce še žive, naj jim pomaga, da ne obupajo. Vsi pa pomagajmo nesrečnim beguncem/ če gredo domov, v svoj rojstni kraj/jih čaka ječa ali celo smrt; ako pa ostanejo v tujini, jim je življenje neznosno. Bog se jih usmili, sem si večkrat rekla, ko sem poslušala njih obupne prošnje. K koncu pa še rečem, da so berači v Ameriki bolj srečni. kakor v Trstu bogataši. Berača v Amerkii zapro in mu dajo dobro hrano, a v Trstu pa bogatini s strahom čakajo, kdaj bo yrdla druhal in jim pobrala vse, nje same pa če že ne pomorila, pa gotovo poslala na cesto. Sevemopolurm bojna letaloma "jet" ali reakcijski pogon. — Edina bojna letala na jet ali reakcijski pogon, la so opremljena za polete v severnopolamih krajih so USAF Lockheed P JOB, ki nam. jih kaže gornja slika. Oddelek teh je nastanjen na Ladd Field, Fairbanks. Opremljena so tako, da lahko operirajo tudi v mrazu 65 stopinj pod ničlo. dil. Videl je, da nisem upal i . dvigniti roke, niti prav okremtl glave in vprašal, kaj je. Povedla sem, da sem dobil “Hexenschuss”. Da to ni nič hudega, nimi gibalnimi vajami pa se da prav uspešno preprečiti in vedno že v kali zatreti. Seveda, nekega sistema, dobre volje in vztrajnosti je pač treba. Kdor pa misli, da si bo že odpravil revmatizem ali ga celo preprečil, če bo vsake kvatre enkrat nekoliko pobrcal z nogami in pomahal z rokami, pa še to tako, da se bo izognil vsaki morebitni bolečini, ej, ta na uspeh “gibealne kure” pač ne more računati. (K.K.) ------o-— Bahač “Jaz poznam ves svet! Ni je znamenitosti, ki bi je ne poznal!” se je bahal neki podeželan, ki je končaval svoj o-bed pri gostitelju. “Ali poznate siamske brate (dvojčke)?” “Enega njih prav dobro poznam, toda nisem pooplnoma gotov, če nSdem srečal tudi drugega.” Radovednost Neki kmet, ki se ni še nikdar vozil z vlakom, mora v Ljubljano. Na postaji gre k okencu, položi denar na marmornato ploščo in zahteva listek. “Kam?” ga vpraša uradnik. “Ah, ste pa radovedni!” mu reče vaščan. “Ali vas mar jaz vprašujem, kam greste.” Slika nam kaže mjnovejše mornariško letalo, ki se lahko dvigne z vodne gladine ah s suhe zemlje v zrak. To je Grumman Albat rose, ki ima tri može posadke in lahko nese še U potnikov ali 1,100 fMov tovora, čez berila meri 60 čevljev, leti s hitrostjo StS milj na uro brez pristanka od 600 do l,it)0milj. neznosne bolečine so se močno unesle. Prenehal sem. Ponovil pa sem isto gibanje, pa bolečinah ni bilo niti sledu več. Opisana, sicer res precej “konjska kura” mi je nekam ugajala in dala tudi misliti. Imel sem namreč že zastarel revmatizem v kolenih. Podnevi, ko sem hodil, bolečine niso bile tako hode, toda proti jutru mi niso niti spati dale in moral sem vstati in se razhoditi, da so pojenjale. Mnogo zdravnikov sem vprašal za svet, tudi na kliniki sem bil, tople obkladke sem poskusil pa razne “fluide” in druga zdravila, toda odpravil te nadloge nisem. Ali bi tudi tu pomagalo gibanje? Poskusil sem. Retino vsako jutro sem pričel še v postelji na ta način, da sem iztegoval noge in'j ih upogibal v kolenih, kar se je največ dalo, dalo pa se je vedno bolj*. Tak uspeh me je docela prepričal, da je gibanje res najuspešnejše sredstvo proti revmatizmu. Seveda, prehlad U ga povzroči, pomanjkljivo gibanje pa pusti-obsedeti in se pošteno vgenzditi kje v kakem sklepu. Ker pa se ie bolezni lažje obvarovati, kakor pa jo potem zdraviti, sem, si sestavil smotrne gibalne vaje, združene deloma še z masažo, ki jih izvajam sedaj redno vsako jutro že par let — pa imam mir pred revmatizmom. Scier me še prime včasih če me zaloti kak prav strupen prepih’ čez dan in se zahrbtna bolezen čez noč le zatakne kje. Toda z gibalnimi vajami zjutraj jo takoj zalotim, razgibam v tisti smeri nekoliko močneje kakor navadno, po potrebi tudi še parkrat čez dan, pa je po revmatizmu. Take izkušnje torej imam iz revmatičnimi obolenj'. Pa bi mislil kdo, da se človek, ki je stalno na nogah kakor n. pr, kmet, pač dovolj razgiba in'mu ni treba še posebnih gibalnih vaj, da se obvaruje ali si odpravi revmatizem. Pa to ne DELO I MACHINE REPAIRMAN, 40 ur na teden, dobra plača od ure, 3. šift. Viprašajte Oliver Corporation prej Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (15) Oskrbnika iščejo Pri cerkvi Marije Vnebovzete (Collinwood) iščemo po smrti prejšnjega oskrbnika novega, ki je zanesljiv in trezen človek. Plača je dobra. Kdor ima veselje do tega, naj Se zglasi na 15519 Holmes Ave. Cleveland 10, Ohio. (14) HALI OGLASI Harmonika naprodaj 3 vrstna, Lubasovega izdelka, v jako dobrem stanju. Oglasite se na 437 E. 157. St. IV 0039. -(13) JOHN ZUtKH INSURANCE AGENCY ZULICH, agent Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo. IV anket Ml m is omvr road Radijski aparati, praktiki m čistilci popravljamo—razne dele zanje MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVB. Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tues.-x) * DOMOMHW /1111 WK-/1«- MO fl-i - msrtaaiu (JAMES DEBEVEC, Editor) . . ... 6117 St. CUir At«. HBhtara 06» , Ctartta**. OMo _________Published doily except Stturdoyi, Sundoyo and Holiday« NAROČNINA Zi Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh'Za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIfTION RATES United State« $8.60 per year; $5 for 6 months; $8 for 3 month«. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $8 for 6 months, $3.60 for 3 months. Entered as second.class matter January 6th, 1908, at the Pott Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, »83 No. IS Tues., Jan. 20,1948 Odprto pismo trijski ****** J pre- S Keks- I pflr: MM gospodu bivšemu c. kr. čstniku, socialističnemu voditelju in časnikarju, roditelju in voditelju Slovenskega republl-čanskega združenja, skesanemu grešniku in komisarju Njegovega Veličanstva kralja kraljevine Srba, Hrvata i pove-naca, zopet spreobrnjenemu “tovarišu,” in zagovorniku Titovega totalitarnega komunističnega režima — EtbinU Kristanu! Polnonaslovljeni gospod! Ob vsem spoštovanju, ki ga gojimo do Vaše častitljive starosti in Vaše sive glave, dovolite, da Vam zastavimo javno par vprašanj, na katera bi slovenska javnost rada slišala točen odgovor. Kot staremu politiku Vam je dobro z-na^ no, da kot tak niste nedotakljiv, kot bi bili, če bi šli v pokoj in sedli na svoje zaslužene lavorike. Tega pa niste storili, temveč ste pričeli zadnje čase celo nekaj momlja« o pomenu totalstva in totalitarizma, katerega poskušate “gleihšal-tatiV ^svojimi najnovejšimi svetovno-političnimi nazori, ki so tako nasprotni nazorom pravih, iskreilih socialistov, kakor sta si nasprotna elementa ogenj in goda. Gospod Kristan, odgovorite, v ČIGAVEM imenu pa momljate? Prosimo, povejte slovenski' javnosti sledeče: KDAJ STE BILI V SVOJIH EKSTREMNIH NAZORIH IN NAČELIH ISKRENJ? Ali takrat, ko ste služili kot aktiven c. in kr. avstrijski oficir (kateri stan je bil zlasti v tedanjih časih našemu preprostemu narodu tuj), ali takrat, ko ste preskočili iz tega ekstrema v drug eks- „ katerega so Jiazlvali ganski naduteži “lumpenproletarlat?” *, n Ali takrat, ko ste kot slovenski čikaški socialist m Pro-letarčev urednik osnovali Slovensko republičaoskozdruže-nje ter nabrali s svojimi pomočniki v to svrho 59,000 dolarjev ter nato odpotovali s parnikom v domovino, — ali takrat, ko ste prišli nazaj med nas v beli palm beach obleki, z napudranim obrazom, pobarvanimi lasmi ter z na španski način pristriženo brado, kot izseljenski komisar Njegovega Veličanstva kralja kraljevine Srba, Hrvata m Slovenaca? , . . . . Gospod Kristan, kdaj ste bili iskreni: ali takrat, ko ste kot socialist zagovarjali pacifizem, mrzili militarizem ter imperializem v vseh njegovih oblikah, — . ali ste zdaj, ko se popolnoma strinjate z vso imperial!-dtično-ekspanzivno politiko mednarodnega komunizma’, slonečo na surovi sili bajonetov in topov? Kdaj ste bili iskreni: Ali takrat, ko ste kot socialist delovali za popolno duhovno, gospodarsko in politično svobodo narodov, — ... ali ste zdaj, ko zagovarjate policijske države z njihovimi brezobzirnimi diktaturami, vohuni, ovaduhi in Oznav-ci, ki so prevzeli posle nekdanjih Gestapovcev? Kdaj ste bili iskreni: ali takrat, ko ste kot republikanski vodja zagovarjali svobodno ljudsko republiko, — ko ste pozneje kot socialistični voditelj podprli sprejem ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter prišli zastopat njene interese kot kraljevski komisar nazaj med naše ljudi v Ameriko, — ali ste zdaj, ko ste se izneverili vsem svojim prejšnjim načelom in skušate osmešiti in omalovažiti- pojem totalnosti in totalitarizma, kakor ta pojem razumemo mi in z nami vred milijone svobodnih državljanov, ki žive v demokratk čno urejenih državah?! Pobrskajmo še nekoliko po naši kroniki, ki bo marsikomu med nami še v živem spominu. Ker Vam je bilo — po Vaših lastnih besedah leta 1926 v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, kamor ste prišli (najbrže zelo neradi) kot kraljevski izseljenski komisar _ v Jugoslaviji do grla dovolj kaosa, zmešnjav in pomanjkanja vseh modernih sredstev in pripomočkov; ste šli v več ur trajajočo avdijenco k regentu Aleksandru, katerega ste — zopet po vaših lastnih besedah v Clevelandu! — “premerili od nog do glave” ter spoznali, da-je (namreč Aleksander) “navdušen rodoljub, poln ljubezni do (KaragjDr-gjevičeve) Jugoslavije in prežet najkrasnejših načrtov za-bodčonost Jugoslavije tako v notranji kakor zunanji politiki." (Ti “najkrasnejši” Aleksandrovi načrti za. zunanjo-politiko Jugoslavije so razvidni zlasti iz dejstva^ da ni Aleksander nikoli do svoje nasilne smrti priznal Sovjetske Rusije . . .) V zagovor svojemu kraljevskemu komisarstvu in svojemu prejšnjemu republikanskemu mesijanstvu med našim narodom v Ameriki, ste rekli takrarsamo to; da ste spoznali. da se iz starih avstrijakantov ne more ustvariti preko noči jugoslovanskih republikancev . . . (Tej Vaši izjavi, ki ni bila nič drugega kot neroden zagovor za Vaš drzen skok s pozicije republikanskega glavarja na pozicijo kraljevskega komisarja, ni, g. Kristan, nihče verjel! Stari, navdušeni člani Republičanskega združenja so ob vaših besedah škr- tali z zobmi, ostali so 100-procentno neprepričani in ko so odhajali iz dvorani majajočih glav kot neverni Tomaži, so drug drugega tolažili z besedami: "Ubogi kortisarček! Proda! s* je za sklfedb kraljevske leče!...” Gospod Kristan, kateri umetnik cirkuškega trapeza se mo« primerjati z Vami, kateri cirkuški komedijant ima bolj elastično telo kot je elastična. Vašapolitlčna vest? Kako morete zagovarjati komunistične diktatorje, ki preganjajo, streljajo in obešajo Vaše lastne socialistične tovariše, ki so ostali zvesti svojim in socialističnim načelom? Kaj pravite o svarilu Georgija Dimitrova, bolgarskega komunističnega premierja in Titovega pobratima, ki je v pon-deljek posvaril parlamentarno opozicijo, sestoječo iz devetih socialnih demokratov, katerim je rekel, naj si pokličejo v spomin usodo Nikola Petkova, opozicijskega voditelja bolgarskih kmetov, ki je bil obešen meseca septembra lanskega leta? Dimitrov je zagrozil socialistom z enako usodo, kakršna je zadela Petkova, ki se tudi ni hotel ozirati na njegovo svarilo. “Razbili so si glave (opozicionalci), njihov vodja Petkov pa je pod zemljo,” je rekel Dimitrov. In kako boste zagovarjali, g. Kristan, napad moskovskega radia na socialistične stranke zapadne Evrope, ki so imele svojo konferenco v Londonu? Moskovski komentator je vpil po radiu: “Socialni demokratje so agentt imperializma! Nobena socialistična frazeologija ne more utajiti dejstva, da je Marshallov načrt gola špekulacija na račun težav evropskih držav, da je to načrt za politično in ekonomsko zasužnjenje evropskih narodov, načrt agresivnih ciljev ameriškega imperializma!” In. kako boste ovrgli, Mr. Kristan, obsodbo komunističnih diktatur in komunističnega nasilnega imperializma od strani socialista Attlee-ja, premierja angleške delavske vlade, ki je rekel, da komunistična totalitarna diktatura bije v lice vsaki demokraciji in svobodni misli? Kaj boste rekli k odločnemu odklonilnemu stališču Norman Thomasa, voditelja ameriških socialistov, ki ga slednji zavzema napram komunističnim diktaturam? In končno, kako bosti spravili v soglasje s svojimi, komunizem, nasilje in diktaturo odobravjočimi najnovejšimi "načeli,” stališče svojega socialsitičnega tovariša dr. Jelenca, voditelja slovenskih socialnih demokratov, ki tava danes po Italiji kot brezdomec in begunec pred komunističnim nasiljem? Kako mu boste pogledali v oči, če se srečata v tej deželi, kar ni izključeno? Na ta važna vprašanja nam boste Vi sami, g. Kristan, najlažje dali pravilni odgov.or. Nikar ne prepuščajte tega nehvaležnega in mučnega posla Proletarčevemu uredniku in drugim Vašim tovarišem, ki pač store, kar morejo ampak žajfati zamorca je nehvaležno delo in se ga bodo tudi enkrat naveličali! hi i mi mm m««*** twMtui 11 ii i in i m n i1 ***** verno; toda Bog je še vedno i%ti. Dragi bratje! Mi pa le naprej, da bonu) tudi letos delavni in uspešni kot smo bili v preteklem letu. Lani je bil velik korak naprej v tem: ro-mnaje v Lemont združeno s katoliškim kongresom m pa nova podružnica ter prva seja tam v Barbertonu, kjer nas je bil v imenu g. župnika Rev. Jagra pozdravil Rev. Merliun rekoč: Iskreno pozdravljeni člani društva Presv. Imena Jezusovega. K5EDA IZ NARODA ***** Dr. sv. Neže CJL0. vabi Cleveland, O. — Na decem-berski seji našega društva je bilo sklenjeno, da priredimo zabavo s pokrivanjem številk. Odlita je šel takoj na delo in dobili smo dvorano pod cerkvijo sv. Vida za 21. januarja, to je na dan sv. Neže, ki je patro-na našega društva. Tem potom vabim vse članice, da se gotovo udfeležite te prireditve in je tudi doiznošt vsake članice, da se udeleži, ker vstopnico bo morala plačati vsaka članica, pa naj se udeleži ali pa ne. Pripeljita pa tudi svojo družino in prijatelje s seboj. Vabimo pa tudi članstvo bratskega društva sv. Antona, kakor tudi vsa ostala društva. Rfes bi bilo žalostno, če bi bila naša dvorana prazna, ko pa drugam vsi tako radi hodimo na isto zabavo; zato pa ni več kot prav, da še doma malo prispevamo. Torej vsi, brez izjeme, ste prev prijazno vabljeni, kajti čim več nas bo, tem bolj veseli bomo. Na svidenje, Eva M. Peterlin. Cleveland, O. — Cenjenemu člansvtu slovenskih društev Najsv. Imena tem potom naznanjam, da se bo vršila glavna letna seja naše Zveze društev Najsv. Imena v nedeljo 25. januarja ob 2:30 popoldne v cerkveni dvorani v Newburghu, pri fari sv. Lovrenca. Prvotno je bilo sklenjeno, da se bo ta seja vršila pri fari sv, Kritine, iz gotovih razlogov je glavni odbor sklenil, da naj se to letno zborovanje vrši pri fari sv. Lovrenca. Toliko v pojasnilo članstvu. To zborovanje bo jako važno in ker bo to letna seja- naše Zveze, zato je članstvo prošeno, posebno pa vsi glavni, uradniki, kakor tudi društveni uradniki od sv. Vida, od fare Marije Vnebovze- te, sv; Kristine in od fare Presv. Srca Jezusovega iz Barbertona in lepo bi bilo, če bi prišli tudi iz Loraina od fare sv. Cirila in Metoda. Vsi ste 'prav vljudno vabljeni, da se gotovo udeležite v čim večjem številu. Še .posebno velike udeležbe pa se pričakuje iz naše domače fare sv. Lovrenca. Prosimo in vabimo naše čč. gg. duhovnike iz vseh slovenskih fara, da bi se udeležili tega zborovanja. To naj bi bila- nekakšna konvencija društve Nasjv. Imena, kjer bomo razpravljali-o jako važnih zadevah: 1.) Naša Zveza ima namen združiti vse Slovence v Zed. državah v Zvezo Najsv. Mena. 2. ) Letos, 30. maja, bo 10 let odar smo ustanovili to našo lepo katoliško organizacijo. Torej bo to velik praznik, ki ga bomo obhajali. 3. ) Naše romanje na božjo' pot, namen imamo v dva kraja; kam in kdaj bomo šli je še vpranšanje. (Mnogi že sedaj popvprašujejo). 4. ) Katoliški dan naše Zve- z^. 5. ) Naši slovenski ujetniki in begunci se ozirajo na nas ka toliške Slovence V Ameriki. 6. ) Slovenski misijonarji po širnem svetu se tudi ozirajo na našo pomoč. Vse to je treba rešiti, zato pa je treba, da bo več glav na seji. Vsi naj bi že sedaj razmišljali o tem, da zborovanje šlo bolj gladko naprej. Z božjo pomočjo se vse naredi. Saj je Jezus sam rekel: Kjer sta zbrana* dva ali trije v mojem imenu, tam sem jaz med njimi! Strupena kača tudi danes sika in odpira koga bi požrla (ža-libog že dosti jih je), zato pa mi člani društva Najsv. Imena, le v vrste in pod varstvo Marijino, ker le tam bomo varni. Marija je kači glavo strla, a nevarnost je še kljub temu vedno velika. Danes se Bog žali na vseh koncih in krajih in hudodelstva je vedno več. Vse hoče biti moderno in brez- štva Presv. imena Jezusove*«. P« i<« eno rekel,” se je ponudil Vaša navzočnost danes nam je zbornici Jože Zalokar, ko je Gaš-- - 1----*- per nekoliko odnehal in si z rde- čo ruto borisal znoj z obraza, ki ga je potil že ob samem spominu nad domačo zabavo z medvedom tam okrog tiste smreke, kjer je navsezadnje pošast grdo ukanil ter jo privezal ob drevo s tacami okrog debla, da si ni mogel kosmatinec pomagati drugače, kot če mogočno smreko izpuli, ali si pa izpuli tace in gre domov brez njih. “Kaj boš ti govoril,” smo ugovarjali vsevprek, ker smo hoteli najprej slišati, kako. se bo končal do samega konca tisti rin-gelšpil z medvedom, “tiho bodi' in Gašperja poslušaj, ki je nekaj preskusil." “Saj ne bom vlekel na dolgo in široko,” zagovarja Jože svojo ponudbo. “Zdaj, ko nam je Gašper razodel svoje neizmerno junaštvo, da si je upal samega medveda vkleniti in ga privezati okrog smreke, bi jaz rad vtaknil vmes drug zgled, ki tudi pripoveduje o neprimernem junaštvu. Ta čas naj si pa Gašper odpočije in napravi načrt, kako nas bo vlekel . . . sem hotel reči, kako jo je izpeljal do konca.” “Bi rad vedel, kako jo boš ti izpeljal,” mu spodnese svak Gašper. “Zastran mene imaš zdaj lahko ti besedo, se vsaj ne boš venomer zajedal v moje pripovedovanje. Le dajte mu, fantje besedo, le.” ■'Ampak izgovorimo si, da bo ČEVflD^T: AL' PA NE "oe vam je vseeno, bom zdaj vse slonelo na absolutni istini,” ‘ 'stavim jaz amendment k pred- v ponos in naša fara je počaščena, ko ste prišli sem zborovat. Vsa čast vam, člani! — Te besede so napravile globok vti^na navzoč«. In kadar zbo-rujemo v Collinvodu, nas tamkaj šp ji g. msgr. Hribar prav tako lepo pozdravi: Z vašo navzočnostjo ste počastili Boga samega in mojo faro in jaz sem ponosen na vas vse. Vi ste v ponos nam vsem in v ponos Boga samega. Z istimi besedami vas pozdravlja tudi fara sv. Lovrenca ter vas vljudno vabi in želi vaše velike udeležbe. Vaš sobrat, Anton Meljač, zapisnikar Moji Mjajh Trstu Piše Betty Košak Cleveland, O. — Zelo sem želela videti mojega bfata, ki živi v Trstu in sestre, ki pa so v Jugoslaviji. Poleg tega pa me je še brat vedno vabil, da bi prišla k njemu na obisk, zato sem se odločila za nevarno pot in 7. oktobra 1947 sem se bila-vkrcala na Ladjo Saturnija New Yorku. Vožnja po morju je bila še dokaj prijetna. Le skrbelo me je, kaj neki bo onkrftj širokega morja. Pristali smo v pristanišču Genova v Italiji. Tam po so se nam že pokazale posledice vojne. Mnoge poslopji je še vedno v razvalinah. Ljudje revni Otožno hodijo od poslopja do poslopja in skušajo popraviti, kar se sploh še popraviti da. Marsikatero .poslopje pa bodo morali do tal podreti. Revščina pa je povsod. Brat mi je prišel naproti v Genovo. Da je bilo svidenje prisrčno, mi ni treba še posebaj omenjati, saj se nisva videla že 24 let. Vožnja po Italiji pa je bila pusta in dolgočasna. Veliko'vasi' in mest je porušeni po vojni in še ne popravljenih. Ko smo prišli v zapuščeni Trst, sem videla zopet povsod' samo revščino. Slovenci se bojijo javno govoriti slovensko. L« komunisti tudi slovensko govorijo, kadar se družijo z italijanskimi komunisti. Njim je dovoljeno vse, drugim nič. Najbolj pa so revni slovenski begunci, katerih je tudi v Trstu dovolj.. Nekaj jih je pribežalo pred komunisti ob koncu vojne in še sedaj se kateremu posreči zbežati iz komunističnega raja. Tu pa ne dobijo dela, ne obleke in ne hrane. Kaj bo s temi nesrečniki, ko enkrat ameriški vojaki zapustijo tržaško državico? Govorila sem tudi z večimi ameriškimi vojaki. Med njimi je bil tudi Slovenec, Bill Berlin, doma iz Minnesote, ki je major v ameriški armadi in govori prav lepo slovensko, Tudi on je rekel: Gorje bo Slovencem v Trstu, kadar mi odidemo. Italijani jjh zaničujejo, jih preganjajo in jih sovražijo. Na žalost pa moram reči, da so slovenski komunisti še gr-ši napram beguncem kakor pif Italijani. Sovraštvo in maščevanje se kar ne more umiriti; kaj bo jz'tega, jaz ne vem. Trgovine so v Trstu še precej dobrd založene, le drago je vse; tako na pr. stane 1 kilogram sladkorja celih 400 lir, obleka pa če je količkaj doora pa od 30,000 do 33,000 lir. Res imajo delavci precej velike plače. Povprečni delavec zasluži do 30,000 lir na mesec, ali kaj, če hoče kaj kupiti mera odšteti tisočak. Malo borjio stanova- nje stane 5,000 lir na mesec. Samo števile so velike, a blaga se pa jako malo dobi. Sestra, ki zadnje, čase živi v Zagrebu, mi je pisala, da me pride v Trst obiskat. Šla sem od pisarne do pisarne, da bi dobila dovoljenje za obisk sestre. Vse zamanj. Vse prošnje in tudi ameršiki dolarji mi niso mogli dobiti dovoljenja, da bi sestro vsaj samo na meji mogla pozdraviti. Seznanila sem se bila s ženo brata pokojnega Andreja Žagarja. Ona mi je potem po velikem trudu izposlovala dovoljenje, dr sem smela za 50 korakov stopiti na ju-goslovanko zemljo. Bilo je to v Sežani, kjer je meja med Jugoslavijo in Tržaško državo. Imela sem dovoljenje ostati tam pol ure. V spremstvu straže sem zagledala sestro. Mene pa je spremljal ameriški vojak, ki mi je rekel, da gre z mano samo radi varnosti. Ko me je jugoslovanska straža opazila in poleg mene ameriškega vojaka, je takoj privzdignila puško in zakriči ameriškemu vojaku: Nazaj, če ne bom streljal! Oh, kako sem se bila ustrašila. Moje misli so takoj pohitele v Cleveland k ljubljenemu soprogu in. otrokom, kaj bo če me res ustrelijo. Stojim tam na meji in kažem dovoljenje in jih prosim, naj nikar ne streljajo. Nato vodja straže dovoli, da stopim 50 korakov čez mejo do sestre, ker tudi ona je imela odmerjen prostor, do kje sme stopiti. Seveda, v navzočnosti straže sva s sestro le malo govorili, največ svd v objemu jokali. Prizora, katerega sem imela ob sestanku s sestro 50 korakov v Jugoslaviji, ne bom nikdar pozabila. Druge sestre pa nisem imela prilike videti od blizu, ker nisva dobili dovoljenja za zbližanje. Tudi ona je bila prišla, a le na 300 korakov do mene, naprej pa ni smela. Z rokama sva se pozdravljali in metali poljube, a da bi (Mij« na 9. atnnb logu. “Veš, nas ne boš vlekel, ti že ne, te je premalo.” “Orajt, pa naj Joe zdaj toka,” je primaknil tudi Lauschetov Bilček. "No, ker vidim, da me vsi silite, pa bom,” se je vdal Jože, pa ko ga vendar nihče silil ni, ampak smo prikontenali samo radi tega, da bo vladalo lepše soglasje med nami priskledniki, ki bomo morali ostati eno noč in en dan skupaj pod eno streho oziroma pod tistimi nekaj deskami, ki predstavljajo na Gašperjevi kolibi streho, pa ko bi bolj služile za rešeeto. « ’ “Veste, khm, khm,” se je od-kašljal Jože, "pri nas smo imeli luštkanega kanarčka.” “Zmotil si se, Jože,” je bila zdaj vrsta na Gašperju, da mu je metal klaftrska polena pod noge, “ti msiliš reči, da ste imeli kavko.” “Kajpak, tudi kavko smo imeli, pa tisto je bilo drugič. Tudi o kavki bi lahlfo dosti povedal, ampak zdaj bi rad povedal o kanarčku.” “O kavki bi, recimo, lahko povedal tisto, kako si na vrtu fižol sadil, kavka je hodila pa za teboj in ga sproti pofilirala,” ga draži Gašper. “Nej nič tistu,” se brani Jože, “tisto se je zmislil Jaka in nama s kaivko prisodil, zemene.” “Torej kanarčka smo imeli, ki je pel, da nobeni angelčki ne tako. Pa se je primerilo, da se je pri tepla k hiši mačka, ki se nam je smilila in jo je Nežika vzela za domačo. In našo gostoljubnost nam je poplačala s tem, da se je začela plaziti okrog kanarčkove gajbic^. Tiček je bil ves preplašen, čeprav hudoba od mačke ni mogla do njega. Bil je ves preplašen in nič več ni prepeval. Po gajbici je preskakoval in se plašno oziral na vse strani, če ni tista mačja žival kje blizu, “Pa mi pade v glavo, da bi tička opogumil, da bi zopet pel in pozabil na nevarnost, ki prav za prav ni bila nobena nevarnost. Saj je bila gajbica trdno napravljena in žice so bile nago-sto spletene, da bi skoro muha ne mogla skozi. “Nežika,” sem rekel nekoč ženi, “kar naš kanarček potrebuje, je samo nekoliko korajže.” “No, od tebe se je ne bo nalezel,” mi reče Nežika, ki me rada draži, čeprav me lajka'drugaee.” “Vidiš,: kakšna si,” ji očitam dopadljivo, ki sem ponižne sorte, “kar jaz mislim je to, da bi mu vlil nekoliko poguma, da bi se ne plašil že ob samem pogledu na tp mačjo stvar, ki niti do njega ne more. Na kruhek mu bom kanli par kapljic dobre viške in če da to že človeku moč v roke in noge, kako ne bi tičku.” “Ti že veš, kaj je dobro v takem slučaju,” mi pritrdi žena, ki me rada uboga, če se ji ravno zdi in če ni radi tega nobene škode pri gospodarstvu. “Pa odlomim košček kruha, ga namočim v viski im dam kanarčku. Sprva je nekam okleval, ali bi, ali ne bi, ampak kmalu se je lotil dobre stvari in pozobal do zadnje mrvice.. In ko je vse pospravi!, le poslušajte fantje, posebno pa ti, Gašper, je zakrilil s peruti, skoči! na palčico v gajbici, se udaril parkrat s peruti ob stegna, potem pa rekel: “No, zdaj pa dajte sem tisto mačko!” “Zdi se mi, da ni bil nič manj korajžen kot je bli Gašper tam okrog smreke,” je zaključi Jože in se zmagoslavno ozrl po nas, enčeš pa še vi katero povejte. Sin mrtvega ROMAN •Karti Mauser Pri Rebrovčevih, kamor se je bil priženil naj starejši Matevžev brat Vorenc, sc jima koj odprli, kakor brž je Matevž potrkal. Gospodinja je bila še mlada, močno prijazna. Koj jima je segla v roko. ‘‘Da sta le srečno prišla, hvala Bogu." Vorenc je z živimi očmi meril Minco. “Ti ne bo nič dolgčas?” “Ne bo. In če mi bo, nebom nikomur nič povedala.” Vsi so se smejali. Potlej je Rebrovčevka prinesla čaja s slivovko, pa hleb kruha. “Jejta, da se pogrejeta. Ponoči je mrzlo.” Minci je bilo pri priči všeč, posebej še, ko je videla, da so tudi otroci pri hiši. Beseda je dala besedo, dokler..,se ni Matevž vzdignil. Do jutra moram priti domov.” Minca mu je prva segla v roko. “Materi povej, kje sem in še to jim naroči, da sem rekla, da Fronca nikoli. Raje sem do smrti dekla.” “Vse bom naredil, da bo prav. Ti se pa dobro imej. Od Jerneja bom že prinesel, kadar bo. Brez skrbi.” Minca je ostala sama. Reb- Pri Bregarjevih je bil strašen preplah tisto jutro. Bre-garica je jokala, Bregar bentil, da se je vse kresalo. “Če ni šla v vodo, reva”, se je bala Bregarica najhujšega. “V vodo”, je zarežal Bregar. “Če je šla, nič škode. Da mi nakrene tako sramoto, presneta frklja. Kaj si bo Zalehar mislil?” “Naj si misli, kar hoče. Zdaj vsaj vidi, da ne mara njegovega pristujenca.” Bregarica se je docela postavila na dekletovo stran. “Seveda, potuho si ji dajala. Zdaj vidiš, kam to pripelje.” “Ti si kriv. Kaj si pa silil vanjo s tisto šlevo.” Ob vsej žalosti sta se domala sprla. “Jaz sem gospodar, hudiča", je zarobantil Bregar; čeprav ni imel navade kleti. Zabolelo ga je, ko je videl skozi okno koleselj, ki ga je bil sinoči pripravil za v mesto. Na, pa se je vse tako pohu-dirilo. Smrklja zlodjeva! Po južini je prišel Kodra-nov, ko je videl, kako begajo Bregarjevi po vasi. Poiskal je Bregarico in po pravici povedal, kako je. “Domov je ne spravljajte, bo rovčevka ji je koj pokazala so- zaman. Žaleharjev naj se pa bo v podstrešju. Prijazna so- pod nosom obriše. Boljše, da pokazal, kako Lep rezgled na gore in biča. polje. Minca precej ro. Jernejeva pisma dene v omaro na polico. Tu jih ne bo treba skrivati. Lahko jih bo brez skrbi brala, kadar se ji bo dalo. Lectovo srce obesi na zid. Da ga bo imela vsak dan pred Očmi. Ko si je dobro uredila, je bila ura pet. Odšla je doli, da odide idlest. “Tako pridni pa pri nas tudi nismo”, se zdi dobro gospodinji. “Ko sem že tako čudno prišla”, je nerodno Minci. Potlej vzame golido in gre z gospodinjo v hlev. , “Tale je čada, potlej cika, poleg nje stoji bohinjka in zadnja je dimka. Nobena ni preveč sitna.” Minca je koj pristavila stolček. Kakor da je doma, sč ji je zdelo. Ko je prišel še hlapec, sta si bila precej v pomenku. Gospodinja je odšla v kuhinjo. “Tu ti ne bo slabo. Dela je dosti, toda gospodar je dober. Pošteno delo, pošteno jelo.-Tudi gospodinji vsa čast.” Kar lepo in po domače sta se menila. Ko je sedla k zajtrku, je skoraj pozabila, da so doma zdaj že vsi zbegani. Njej je bilo dobro. V nedeljo se je opravila za cerkev. Okramiš, so zijali kovorski fantje! Takega dekleta pa ni pod njihovim zvonom. Ko je odhajala po maši iz cerkve, so se postavili v red in si jo ogledali od nog do glave, Ne, tale cvet ni zrasel v kovorskih puščobi. je deklič zdaj misli kot da bi se potlej skujal, izprazni koša- ko bi bili že do kraja zmenjeni.” Bregarica mu je potolažena dala prav, toda zvečer je bilo pri Bregarju kot na sodnji dan. DROBNI VEHI K SLOVENIJE (Doli« preko Trata) (Nadaljevanje e 1. atranJ.) uradnik Zavoda za socialno zavarovanje. ACA STANOJEVIČ. - Ko naštevamo razne umrle iz Slovenije, ne moremo preko imena Aca Stanojevič. Ta ni Slovenec, ampak Srb, toda bil je-v prvih letih po prvi svetovni vojni tolikokrat imenovan med srkskimi politiki, da je tudi Slovencem postal nekak simbol srbske politike. Bil je med ustanovitelji srb. ske narodne radildane stranke, ki je pred prvo svetovno vojnb obvladovala srbsko javno življenje in ki je tudi po letu 1918 imela glavno vlogo v srbskem in jugoslovanskem političnem življenju. če tudi se radi svoje na-glušnosti ni mogel več naravnost utikati v srbsko politiko, vendar radikalni voditelji niso napravljali nikakih odločitev, da se ne bi prej posvetovali s svojim prerokom v Knjaževcu. Umrl je Aca Stanojevič v izredno visoki starosti 98 let 7. decembra lanskega leta. Pogreb v Knjaževcu se je vršil' na državne stroške. O STAROLOŠKEM DEKANU Matiju Mraku smo poročali, da je umri v Ljubljani. Naj dodamo. da je bil pokopan v Stari Loki 2. decembra. Tudi dekan Mrak je bil med onimi duhovniki, ki so jih leta 1941 Nemci iz- Tja v Ambrus je priromal potujoči kino s filmom o Leninu in oktoberski revoluciji. Film je propaganda za komunizem. Pa se stari župnik ni ustrašil povedati ljudem, da je delati za komunizem propagando — greh. To je po komunističnih nazorih “izrabljanje verskih čustev v nazadnjaške namene” in zato je bilo treba starega gospoda napasti v glavnem komunističnem giasilu. O TE MEDALJE! — Komaj moremo sproti poročati o odlikovanjih, ki lete na maršala Tita. Zadnjič smo poročali, da so mu Bolgari pripeli dve medalji na junaška prša, danes imamo čast poročati o še večji sreči. Tito je dobil prvi najvišje odlikovanje, ki ga more njegova Jugoslavija komu dodeliti. Bilo je 29. novembra. Ta dan je narodni praznik “nove” Jugoslavije. Bila je druga obletnica, odkar so odstavili kralja in je Jugoslavija vse časti podelila novemu bogu Titu. Ob tej slovesnosti so se zbrali v Belgradu vsi, ki v “novi” Jugolaviji kaj pomenijo: Prezidij in vsa ljudska skupščina. Po primernih govorih se je dvignil dr. Ivan Ribar in pripel na prša Titova novo najvišje odlikovanje Jugoslavije “Red svobode.” Tito se je ginjen zahva- MOJI DOŽIVLJAJI V TRSTU gnali z Gorenjskega. Ko se je ljeval za novo medaljo. Listi nič hotel po nemškem odhodu vrniti, ne poročajo, kje so našli narod- ..........ni očetje še kak prostorček na Titovi suknji, da so mogli pripe- MAKI OHEI*DAY I1VU VITAMIN YOUR BUY WORD frnUu ym med ■*■»(" *«*•<* trn «•* M Um mt-OmmU, uT M> OmMMf <*•« VltaaU C«** •» rUm mm» Um Uta W— Me) ur bi Tu mi tm- OUAIAMT® Im mm, U***« Mi« . tmUOm*-** <**■? “t* SSreSS as* Bregar se je usajal in rohnel in hotel pripraviti voz. “Ponjo grem in jo privlečem nazaj. Kaj takega!” Kar spre-našal se je po hiši kakor huda d ra. Nazadnje je- treščil s pestjo po mizi. “Pray, pa naj bo dekla. Pred moje oči se nima več prikazati.” Pri Bregarjevih so začeli kuhati rilec. Če je Bregar kaj vprašal, je molčala Bregarica, če je Bregarica kaj svetovala, je molčal Bregar. Velika noč je bila na moč žalostna. Mince ni bilo domov, Bregarica si pa v Zvirče tudi ni upala. Kodranov ji je zanesel, kar so mati pripravili. Žaleharjev Fronc se med fanti nekaj časa še prikazati ni upal. Nazadnje je začel hoditi v vas v Zadrago k Kamnarju. Povsod mu ne more spodleteti. Kakor je bil Klevž v Grapi vseskozi potrt, zdaj se je kar nekam razživel. “Neža, tole bo pa Jerneja privezalo. Ga bo, če se pri vojakih ne spridi.” Za nekaj dni se je kar vzdignil. Neža se je pa samo nasmihala. XI. Tisto sredo po Bell nedelji sta prišla na dopust Klevžev in Bregarjev. Klevž je kar mendral od sreče:' “Da si le prišel! Akrabolt si se potegnil. Ti godi vojaška, kakor je videti?” “Ne morem se pritožiti. Navadil sem se.” “Koliko dni so ti pa dali dopusta?” "Deset. Toliko, da vidim, kako vam gre in da kaj ponaredim.” Zdaj se Klevž prav na drobno smeji. “Gre nam še kar, hvala Bogu. Novega je pa valiko, pa gotovo vse veš. Saj ti Minca nemara vse sproti piše.” “Nič takega mi ni pisala”, se čudi Jerneji “I, to se mi pa čudno vidi", gre počasi Klevž k stvari. “Se je kaj takega zgodilo?”, ne more pričakati Jerneji (Dalje prihodnjič.) so mu vrnitev preprečili domači komunisti. Duševno strt se je starček vrnil v Ljubljano, kjer je umrl v 87 letu starosti. Pošteni župljani ga bodo ohranili v na j bol j šem spominu. Župnijo upravljajo sedaj kapucini iz Škofje Loke. AMBRUS. — V Ambrusu na Dolenjskem imajo nazdanjaške-ga župnika Janeza žavbija. Tako beremo v “Lj. Pr.” 18. nov. (Nadaljevanja a 3. atram) prišli -blizu, pa ni bilo dovoljenja. Kdor pa brez dovoljenja prestopi mejo, je na mestu ustreljen. Dovoljenja pa ne dajo. Sedaj je oblast na oni strani naredila še betonska zaklonišča v zemlji, kjer vojaki stojijo V, zemlji, da če kdo misli pobegniti iz "raja” ne vidi straže, a ta ga pa vidi in ustreli, pa naj bo star ali pa mlad, moški ali žneska, Strašne reči sem videla, katerih pa pero ne mo-me popisati. In gotovo bo kdo rekel, da to ni res, saj nekateri listi v Ameriki pišejo drugače. Rečem in zapišem, da kdor tako vlado hvali, pa najsibo z besedo-ali s pisanjem menda.ni' toliko hudoben, ker teko hudobnega na svetu mendani, ampak tak kdor komunizem hvali je bolan in zrel za v blaznico. To naj si zapomnijo vsi prijatelji komunističnih listov. Tako sem obosodila jaz vse, ki se ogrevajo za komunistične ideje. Prav ima ameriška vlada, ko se brani komunizma. Kdor pa ne verjame, pa naj gre kar v Trst in naj kar prekorači jugoslovansko mejo. pa bo gotovo dobil toliko svinca v život, da bo imel za vselej zadosti. Še bi rada veliko napisala o mojem bivanju v Trstu, kjer sem bila 6 tednov, pa naj to zadostuje. 'Le dva dni sem bila bolj vesela, ko sem bila v Rimu in Vatikanu. To središče katoli čanstva ni bilo porušeno. Tam, posebno v Vatikapu je še nekoliko mirno in udano življenje. Veličastna kupola bazilike sv. V eni prej snih številk našega lista smo čitali o revmatizmu, pa le tako na splošno in o boju, mu ga nameravajo napove- dati. Res vražja bolezen j e to in mnogo lažje jo dobiš, kakor pa se je iznebiš. Tudi sam sem mnogo trpel na njej, pa se je končno le temeljito iznebil. Sicer me tudi sedaj še prime vča- cer me turn seaaj se prime vca- p# ge je ,fi oprijela mojega sih, pa kar hitro opravim z njo, zdravljenja revmatizma ker sem končno le prišel na to, ti še eno medaljo. Iz hlapčevskega govora dr. Ri-barjevega je nalepši. stavek, da Petra ponosno gleda na okolico je Tito “utelešenje svobode in demokracije.” Torej vendrale nekak bog svobode in demokracije. Kot nekdaj Nero utelešenje človekoljubja. Pš' so Nerona nazadnje le njegovi častil?) ubili. Rima ter se s žalostjo ozira po širokem svetu, koder so ljudje zapustili Cerkev in vero. Vse, kateri --ste prečitali te moje vrstice, pa prosim: Ne obsojajte beguncev, ampak pomagate jim kolikor morete. Kdor je kaj daroval za begun- Pa že o revmatizmu drži. Razgiba se že, to je res, vendar enostransko samo in revmatizem še vedno najde kak miren kotiček, kamor se zaleže in začne polagoma oglašati. Moja žena tudi ni hotela verje-v “gibalno kuro” češ, da se razgiba- več kot dovolj, ko je cel dan na nogah. Ko pa jo je pričel mučiti revmatizem bolj in bolj ter vse njene maže, praški in drugo ni več pomagalo, kako ji prav lahko in hitro prideš v okom. Kako? Ej, le poslušajte, kako je bile!' Pred petimi leti, nekako prav ob tem času, me je pograbilo v križu. Da je “Hexenschuss”, so rekli. Bolelo je prav občutno, zlasti tam nekje pod lopatico. Pa sem srečal znanca, možaka nad šestdeset let, ki pa je bh še čil in krepak, da mu jih nihče niti petdeset ni prisodil. Videl je, da nisem upal dvigniti roJfe, niti prav okreniti glave in vprašal, kaj je. Povedla sem, da sem dobil “Hexenschuss”. Da to ni nič hudega, je rekel, revmatično in da se da kaj lahko odpraviti. Kako? Prav enasltavno, z gibanjem samo, je pekel, on da jo na ta način včflno odpravil in si še odpravi vsako revmatično obolenje takoj, ko se pojavi ter da nikdar ni trpel in ne trpi na revmatizmu. Pa kako to treba? Žele enostavno, je pravil, treba je le boleči ud gibati večkrat na dan tako, kakor povzroča največje bolečine. Iztegnil sem roko in jo poskusil zakolobari-bariti v ramenu. Kar zakričal sem od bolečine. Toda znanec mi je dajal poguma ter mi sam pomagal pritisniti roko v kolobar. Bolelo je, da so kar solze silile v oči. Toda končno me je popadala taka jeza, da sem stisnil zobe, pričel kolobariti roko vedno močneje in hitreje daj. Bog vam bo vse obilo po- plačal. Res so mi to žalostni spomini na nesrečne rojake v domovini. Zato pa, kdor ima svojce še žive, naj jim pomaga, da ne obupajo. Vsi pa pomagajmo nesrečnim beguncem/ Ce gredo domov, v svoj rojstni kraj, jih čaka ječa aji celo smrt; ako pa ostanejo v tujini, jim je življenje neznosno. Bog se jih usmili, sem si večkrat rekla, ko sem poslušala njih obupne prošnje. K koncu pa še rečem, da so berači v Ameriki bolj srečni, kakor v Trstu bogataši. Berača v Amerkii zapro in mu dajo dobro hrano, a v Trstu pa bogatini s strahom čakajo, kdaj bo yrdla druhal in jim pobrala vše, nje same pa če že ne pomorila, pa gotovo poslala na cesto. čina zdravljenja revmatizma ter si ga je tudi odpravila in ima sedaj mir pred njim. Ne trdim sicer, da bi mogel kdo odpraviti samo, z gibalnimi vajami tudi kak zastarel revmatizem, ki ga je že docela skrivil ter niti hoditi in se prav gibati ne more več. Na lastni koži pa sem se prepričal, da se da z gibanjem kaj lahko in enostavno odpraviti vsako revmatično obolenje, če se spraviš nadenj takoj, ko se pojavi. Z rednimi vsakodnevnimi smotrnimi gibalnimi vajami pa se da prav uspešno preprečiti in vedno že v kali zatreti. Seveda, nekega sistema, dobre volje in vztrajnosti je pač treba. Kdor pa misli, si bo že odpravil revmatizem ali ga celš preprečil, če bo vsake .jjtvatre enkrat nekoliko pobrcal z nogami in pomahal z rokami, pa še to tako, da se bo izognil vsaki morebitni bolečini, ej, ta na uspeh “gibealne kure’’ pač ne more računati. (K.K.) ------o------ Bahač “Jaz poznam ves svet! Ni je znamenitosti, ki bi je ne poznal!” se je bahal neki podeželan, ki je končaval svoj o-bed pri gostitelju. “Ali poznate siamske brate (dvojčke)?” “Enega njih prav dobro poznam, toda nisem pooplnoma gotov, če rflšem srečal tudi in pri tem obračati naglo glavo drugega.” z ene strani na drugo.1 neznosne bolečine so se močno gon. Sevemopolama bojna letalama "jet" ali reakcijski po-Ediria bojna letala na jet ali reakcijski pogon, ki so opremljena za polete v severnopolamih krajih so USAF Lockheed P.80B, ki nam, jih kaže gornja slika. Oddelek teh je nastanjen na Ladd Field, Fairbanks. Opremljena so tako, da lahko operirajo tudi v mrazu 65 stopinj pod ničlo. Radovednost Neki kmet, ki se ni še nikdar vozil z vlakom, mora v Ljubljano. Na postaji gre k okencu, položi denar na marmornato ploščo in zahteva listek. “Kam?” ga vpraša uradnik. “Ah, ste pa radovedni!” mu reče vaščan. “Ali vas mar jaz vprašujem, kam greste.” Slika mm kaže mjnovejše mornariško letalo, ki se lahko dvigne z vodne gladine ah s suhe zemlje v zrak. To je Grumman Albat ross, ki ima tri može posadke in lahko nese še H potnikov ali i,100 fMov tovora» Cezk\rila meri 80 čevljev, leti s hitrostjo 225 milj m uro brez pristanka od 600 do 1,W0 milj. m ^ ■ •- . Z* “ . unesle. Prenehal sem. Ponovil pa sem isto gibanje, pa o bolečinah ni bilo niti sledu več. Opisana, sicer res precej “konjska kura” mi je nekam ugajala in dala tudi misliti. Imel sem namreč že zastarel revmatizem v kolenih. Podnevi, ko sem hodil, bolečine niso bile tako hode, toda proti jutru mi niso niti spati dale in moral sem vstati in se razhoditi, da so pojenjale. Mnogo zdravnikov sem vprašal za svet, tudi na kliniki sem bil, tople obkladke sem poskusil pa razne “fluide” in druga zdravila, toda odpravil te nadloge nisem. AH bi tudi tu pomagalo gibanje? Poskusil sem. Redno vsako jutro sem pričel še v postelji na ta način, da sem iztegoval noge in ‘ j ih upogibal v kolenih, kar se je največ dalo, dalo pa se je vedno bolj1. Tak uspeh me je docela prepričal, da je gibanje res najuspešnejše sredstvo proti revmatizmu. Seveda, prehlad ti ga povzroči, pomanjkljivo gibanje pa pusti'obsedeti in se pošteno vgenzditi kje v kakem sklepu. Ker pa se ie bolezni lažje' obvarovati, kakor pa jo potem zdraviti, sem, si sestavil smotrne gibalne vaje, združene deloma še z masažo, ki jih izvajam sedaj redno vsako jutro že par let — pa imam mir pred revmatizmom. Scier me še prime včasih če me zaloti kak prav strupen prepih čez dan in se zahrbtna bolezen čez noč le zatakne kje. Toda z gibalnimi vajami zjutraj jo takoj zalotim, razgibam v tisti smeri nekoliko močneje kakor navadno, po potrebi tudi še parkrat čez dan, pa je po revmatizmu. Take izkušnje torej imam iz revmatičnimi obolenj'. Pa bi mislil kdo, da se človek, ki je stalno na nogah kakor n. pr. kmet, pač dovolj razgiba in'mu ni treba še posebnih gibalnih vaj, da se obvaruje ali si odpravi revmatizem. Pa to ne MACHINE REPAIRMAN, 40 ur na teden, dobra plača od ure, 3. šift. Vprašajte Oliver Corporation prej Cleveland Traetor Co. 19300 Euclid Ave. p, (15) MALI OGLASI Oskrbnika iščejo Pri cerkvi Marije Vnebovzete (Collinwood) iščemo po smrti prejšnjega oskrbnika novega, ki je zanesljiv in trezen človek. Plača je dobra.) Kdor ima veselje do tega;’■naj Se zglasi na 15519 Holmes Ave. Cleveland 10, Ohio. (14) Harmonika naprodaj 3 vrstna, Lubasovega izdelka, jako dobrem stanju. Oglasite se na 437 E. 157. St. IV 0039. ___________________-03) JOHN ZULKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZUL1CH, agent Zavarovalnina vseh vnrt za vaš« domove, avtomobile in pohištvo, IVanhoe mi Radijski aparati, prafankiiRČistiki popravljano—rame dele zanje Popravljamo viek vtat MALZ EECTRIC 6962 ST. CLAIR AVE. Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tues.-x) as Kanadska tovarna atomske sile. — Kanadski narodni raziskovalni koncil, ki ima svoje velike prostore v Chalk River, Ontario in ki so stali $20,000,000, je sedaj v teh prostorih odprl nove oddelke za fizično, kemično in biološko raziskovanje. Gornja slika nam kale del te velike tovarne. ' FIGHTING POUO e o o o i> o BELI m n amin ■■anmrnrinnnmnn MENIHI o <► <► o <► <► o o Povaat ii prva polovica XII. atoletja k [ <► <► o <> spisal IVAN ZOBEC 1 <► <► o o o <9 ‘In jaz sem večni luči prilil vek, mu uide marsikatera dra- nekaj olja, ki ste ga nemara že zapisali našemu cesarju,” se je spovedoval še brat c-rkovnik. “Mislim, da bi se radi norčevali z menoj, kajne?” se je-Buzet zbistril. “Ne bi dohajali vas,” ga je uščenil pater oskrbnik. “Pridete, kakor bi pali z neba, in poveste, da ni več naše, kar ,|e naše zmerom bilo; potlej nam oznanite, da nam je iti križem svet, ker smo tu menda pasli zgolj lenobo, a da ne bi česa svojega vzeli s seboj, nas pa še zaprisežete, kakor da smo že kar navajeni utaje :n kraje! No, ali ni tako?’’ “Gospodje, hude službene dolžnosti mi prtijo sitne naloge.” “Še danes pošljem po novomeškega okrožnega glavarja,” se je opat glasno spcmnil; “po cesarski postavi, mislim, bi tudi on moral biti tu, ko se popisuje samostansko premoženje.” “Saj res,” so menihi poprijeli, “on vsaj ve, da nismo tatovi!" Komisar se je ustrašil. Ce pride glavar, ki je lakomen člo- V blag spomin S. obletnice smrti našega nikdar pozabljenega sina in brata LOUIS MOŽE ki je hitro in nepričakovano umrl 19. januarja 1943 V tihem grobu tam počivaš, in večno, smrtno spanje spiš. Ne mile prošnje, ne solze Te s tega sna več ne zbude. Žalujoči ostali; Anton in Helen Može, starša Anthony, brat Cleveland, O., dne 19. jan. 1948. gotina, ki si jo je namenil zase. Molčal je, v stiski ni vedel, kaj bi rekel. Tudi menihi so molčali. V tihoto molka se je od zunaj nenadoma zaslišalo vpitje ljudi. Opat je mignil, brat vratar je skočil venkaj. “Pater opat, pater opatf’ je precej prisopihal nazaj. “Samostan je obstopilo vse črno tlačanov.” “Križ božji, kaj pa bi radi?" “Ne vem, zoper nekoga rohnijo in v rokah imajo ali vile, kopačo, motiko, ali cepec, koso, sekiro.” Menihi so se spogledovali, opat sam ni vedel, kaj precej bi. “Aha,” se je Buzet režal, “tudi tlačani so vas že prišli podit odtod.” “Do njih pojdimo, pa zvemo, kaj je,” je opat rekei in šel z menihi venkaj, za niimi pa Buzet s svojimi. Vpitje okoli samostana je postajaloTiuje in huje. “Cesarski, poberite se!” “Ne maramo graščaka, naša je zmelja!” “Ali pa naj ostanejo menihi!” Menihi so poslušali in se smehljali. “Kaj pa rohnijo tako?” je komisar vprašal bližnjega patra. “Iz samostana podijo.” “Aha, saj -sem rekel!” podijavas, le po- kušajte !”■ Buzet se je ves bled spogle- ‘is lal s svojimi, pa ti so le pri-/zdignili ramo in molčali. “Kajne, tale upor je naročil samostan sam?” je Buzet naposled revsknil v patra. “Gospod cesarski komisar, veste kaj? Praznogiavec ste in strahopetec! Sram vas bodi!” “Da kaj vam daje pravico do take obdolžitvfe?” so ga prijemali še drugi. “Strah mu daje to pravico, gospod komisar se boji kmečkih pesti!" “Pa saj ima biriče, ki jim je varovati komisijo in strahovati vsakogar, ki bi ji zoprval;' “Da, kje so biriči?” se jih je spomnil tudi Buzet. In se je izkazalo kar precej, da so se junaki biriči grdo napili samostanskega vina in da zdaj spijo kakor polhi. “Kdo jim je dal vina?” je komisar pihal. “Kdo? Sami so si ga vzeli, saj so pravi gospodarji tu le cesarski ljudje, kakor pravijo sami!” Buzet je grdo zaklel in se ozrl po uradnikih. “Nevarni so tile tlačani,” je te že skrbelo. “Samo prilomastijo naj noter, pa nam ustrojijo kožo, če ne tudi preiotljivo.” “Kar za mašo lehko da, kdor bo zdrav še kdaj doma.” “Kaj se res tako bojite?” je Buzet postal. “Ali se vi ne?” Opat vsega tega ni slišal. Z menihi je prišel do vrat in se ozrl: Buzet je s svojimi stal daleč zad. “Ven, cesarski! Pobijmo jih!” je ljudstvo zavpilo, ko so regnila samostanska v r ata. "Nočemo graščaka! Menihi naj ostanejo!” Opat je z menihi stopil čez prag in se nameril v krdelo ljudi. “Kaj je?” je postal in jih trdo pogledal. “Črna vojska, pater opat!” je Trlep pritekel predenj. “Z njo vam pomoremo do pravice! Nihče vas ne sme poditi odtod! Graščaka ne maramo in ne maramo!” “O ti nesrečni Trlep!” se je opat bridko nasmehnil. “S cesarskimi ,se ne smeš bosti, kakor si se s Sotečanom! Kaj ti je, da tega ne spoznaš?” “Graščaka ne maramo pa ne maramo!” ATTENTION Veterant-Civiliaiu DG SIMIO SCHOOL SHOE REPAIR G. I. Approved REGISTER NOW—DON’T DELAY Leam a Profitable Trade CLASSES: 8 A. M. to 1 P. M. 1 P. M. to 6 P. M. 6 P. M. to 10 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. ... or Phone SU S542 “In mislite, da se ga odkri-žate s takimle uporom?” “Nič ne mislimo, samo maramo ga ne. To naj cesarski zvedo in svojim višjim povedo!” “Cesarju se ne smemo upirati, njegovih ljudi v službi ne zavirati. Trlep, vedi to in ne zapeljuj ljudi. Kar precej pojdi z njimi domov, da nesreče ne bo!” Tako je opat dolgo yil hudega moža in ga nasposied toliko umečil, da je dal do sebe. “Če je že res, da vas razgnati smejo, naj mi vsaj do-bomo meniško zemljo, ki je že sto in sto let bila toliko naša, kolikor je tila vaša.” “Trlep in vi vsi,” je opat pogledal po ljudeh, “zemlja je že vaša -po. delu in trpljenju, ki ga imate z njo- In zmerom bolj vaša. bo. Ni jih moči ne j in jih ne bo posihmal, da am jo vzele. Če ne že vi, jo bodo v»ši otroci imeli tudi v pravo in večno last. Ampak zdaj me slušajte še enkrat in poslednjič: Razidite se mirno vsak na svoj dom, ne grenite mi zadnjih ur, dokler -sem še med vami!” . Tako je že otožno dejal in se z menihi obrnil v samostan. Črna vojska je molčala in čakala, kaj bo rekel Trlep. “Možje, cesarskim smo pokazali, da smo tu in da se jih ne bojimo,” jih je Trlep ogovoril s skale na Tekavnici. “Tudi do menihov bodo zdaj bolj spoštljivi in tisti, ki po menihih pride za graščaka, zve, da se nikomur ne damo pod noge. Tako smo zdaj res opravili; Med možmi je dolgo vrelo. Čez čas so se začeli razhajati, pred samostanom jf bilo spet vse tiho. * Buzeta je dogodek vendarle hudo pekel. Bal se je, da se ne bi ponovil s hujšo voljo in močjo. Ves v skrbeh je, urnega sla poslal do novomeškega okrožnega glavarja. -Ta je res precej prihitel z obdržal, glavarju pa svetoval, naj se le spet vrne. Ni ga mara!, preveč bi videl jn lakomen je, marsikatera samostanska dragotina bi zginila v njegovo globoko malho. Glavarja je lomila tiha togota. Kaj je hotel? Cesarjev komisar je cesarjev komisar, ne moreš mu do živega . . Šel je. V samostanu so samovoljno še dalje gospodarili biriči. Pre-tekniii so samostan od vrha do drhaljo biričev. Te je Buzet tal in se po lastili vsega, kar je bilo kaj vredno. Še živežne potrebščine so naposled sami in prav skopo delili zbegani samostanski družini. (Dalje prihodnjič) /f i cat THERAPEUTIC INVENTION! SuH-KlaJjt COLD QUARTZ ULTRAVIOLET RAY THERAPY LAMP MODEL A-1 • M% PURE COLO ULTRAVIOLET RADIATION ? tMOUCES VITAMIN D! • POWERFUL GERMICIDAL ACENT ANO '1$ STERILIZER I '**1 • PORTABLE ... COMPACT.,. REMARKABLY FLEXIBLE I i • CARRIES MANUFACTURER'S GUARANTEE? * With Timr, Carrying Cue, Goggles.,, $64.50 SPECIAL PRICE FOR JANUARY SALE 49.95 NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. jOHNSUSNlK I’VE HAD ENOUGH! mjTjmiT-rmruxnoTjmn rmrumnjmrijmn i AL ULLE PLUMBING S HEATING (0. AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno inzuiirani in čisto avtomatični. Cene so od $68.50 naprej. V zalogi imamo; Rex, Mustee, Bryant, American Standard, Hot Stream, Servel. Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko odplačujete na mesečna odplačila. 15601 Waterloo Rd. KE7248 mrLnjmjTnjTjmruiTLnjiriJ^ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA Naj8tarej‘ša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote snelo 129.91% Ce hoče* dobre eebi In (Talim drectm, amral (e sel nejboljil. pe-itenl In nadsolrentnl podporni erianimeljj, * KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer ee lehko reran.led .e nrtntpe. runo poikodbo, operacije, proti boleenl in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA .prejeme molke In ieneke od II. do M. total otroke po takoj po rulrtva In de 11. lete »od noje okrilje. K S. K JEDNOTA tedaja aannodamejto noto certifikate sedanje dobe od I2M.H do IMMJk. K. S. K. JEDNOTA to Prara mati rdor tat Dret. Ce ie nld tiar ali Sanica to mocotne In borate bitelUke podgane orranlmeljo, po-trudi so In erirtool takoj. Za pojasnila o .amoranje ln za ne dnn podrobnosti M obrnite na aradnlke In aradniea krajernlh drnkter K. S. K. Jednote, ali »a nat GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St Joliet, DL