Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 37.	V LjnDijODi, v čemet & leDruarja 1917,
Leto XLY.
s Velja po pošti: ~ » celo leto napra].. K 26-— za en mesec „ .. „ S'20 za Nemčijo oeloletno. „ £9 — ia oatalo Inozemstvo. „ 35 —
V	Ljubljani na dor«j: Za oelo lato napra].. K 24'— za en meseo „ .. K 2-—
V	oprivl projemam meseSno „ 1-80
s= Sobotna Izdaja: ==
Ea oe o leto.....K 7-—
aa Nemčijo oelolelno. „ 9'— ■a ostalo lnoiematfo. „ 12 —
Enoatolpna petltvrata (72 ma široka in 3 mm visoka ali nja
prostor) aa enkrat . . . . po 30 t aa dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primaren popnat po dogovora.
Poslano:
Enostolpna petltvrata po 60 t
Izhaja vsak dan lammil ne-delje ln praznike ob 5. ari pop.
Bedna letna priloga vozni rod,
W Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. B/II1. Bokoplal se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne ==» sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol it. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ograke 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravoiškega telefona št 188.
OMeinica slovenske ne božje v Gradcu.
(Izvirno poročilo »Slovencu.«)
Na Svečnico so obhajali slovenski begunci ter graški Slovenci in Slovenke na prav slovesen način v cerkvi usmiljenih bratov v Gradcu obletnico slovenske službe božje. Cerkev je bila natlačeno polna vernegt slovenskega ljudstvt, in zlasti vojakov.
Dr. Nastran je v prepričevalnih in v srce segajočih besedah govoril, kako ravno danes, na dan obletnice vsi verniki vidimo posebne žarke milosti božje, da je marsikdo zopet dospel do spoznanja, da je še kristjan. Beseda božja jc mtrsikate-remu, ki je do sedaj mlačno opravljal svoje verske dolžnosti, ali jih pa celo opuščal, zopet odprla oči, da to ni nikako krščansko življenje, ga to ni pot do Boga.
Ginljivo je pripovegoval o pismu nekega vojaka, ki mu je poln hvaležnosti pisal sedaj iz visokih zasneženih gora nt južnem bojišču. »Vam. preč. gospod, in z milostjo božjo spremljam besedi v maternem jeziku se imam zahvaliti, da sem se zopet vzdramil iz svoje lastne zadolžene mlač-nosti, da me je žarek milosti zopet oživil in ogrel za pravo, bogoljubno, krščansko življenjem — >Že dvanajst let sem bival v Gradcu. Spočetka sem še šel v cerkev«, —tako piše vojak — »vendar mlačnost se me je lotevalo, opustil sem službo božjo enkrat, dvakrat — večkrat — zadnjič skoraj popolnoma. Vendar neka iskrica od domače vzgoje je tlela v mojem srcu. Ko nekega dne slišim svoje sodruge-vojake se pogovarjati, ki so čitali po slovenskih časopisih ter so sami že tudi nekaterekrati bili pri slovenski službi božji navzoči, da je za prihodnji praznik zopet oznanjena enaka služba božja v cerkvi usmiljenih bratov, sem se odločil, da pojdem tudi jaz. Skoraj bolj iz radovednosti, akkor dolž-noist, vstopim v lepo ozaljšano in razseet-Ijeno svetišče. Orgle na koru se oglasijo, pevci in pevke začno: »Očeta ino Sina ino Duha svetega ...« in polagoma po domači navadi cela cerkev — a jaz ostrmim! Beseda božja se razlaga, verniki se vspodbu-jtjo — in jaz poslušam ... Amen. Pristopi duhovnik ob veliki asistenci pred altar, ki žari gorečih sveč in svetlih lučic. Izpostavi se Najsvetejše za blagoslov. Zopet se mogočno prične s spremljanjem orgel peti: »Glasno zapojmo, čast povzdigujmo, Jezus je v belem kruhu prikrit. Pred vas postav-
ljen, vselej pripravljen ovčice svoje blagoslovit! Sveto, sveto, • • ■ « Verniki pokleknejo tudi jaz padem na kolena. Zazdelo se mi je, kakor da sem se iz trdnega spanja predramil, kakor bi slep izpregledal, kakor bi na novo oživel. Sedaj sem šele spoznal moč materine besede. Od takrat sem redno prihajal k slovenski službi božji, dokler me vojaška dolžnost ni odvedla na sedanje mesto — na bojišče. Sklenil sem isto uro — drug človek opstati in tako še sedaj redno, kolikor mi je mogoče, opravljam svoje verske dolžnosti, zlasti vsakdanjih molitev od takrat ne opuščam več.«
Vzgledi vlečejo. To se je opažalo skoz celo leto. Početkoma je prihajala le peščica deklet in starih ženic — tuintam kak vojak. Toda začeli so prvi druge vabit, jim pripovedovat o duhovnem vžitku in veselju, ki ga imajo pri slovenski službi božji, cerkev se je vsakokrat bolj in bolj polnila vernih poslušalcev. Začeli so prihajati vo-jai domačini, kateri so često vzpodbudno pristooali k mizi Gospodovi,
Kakor vselej, tako smo tudi tokrat goreče prosili Presv. Srce Jezusovo, da nam po mogočni priprošnji Kraljice miru podei i. skorajšno pravično zmago in toli zaželjeni mir. Sklepno pa je vsa zbrana, verna množica krenko in navdušeno zapela: »Bog oh rani, Bog obvari,,.«
Prihodnja slovenska pob~>*nost s pridigo, petimi l:tanijami Presv. Srca Jezusovega ter posvetilno molitvijo bode tretjo predpostno nedeilo. t. j. 18. svečana ob go-sedaj običajni uri. Zelo umestno bi bilo, da ravno v tem resnem času isto nedeljo ali naslednje dni v prav obilnem številu prejemate sv. zakramente, da nekoliko popravimo in zadostimo nečasti, ki se ravno iste dni dela od strani bogokletnikov in mlačnih kristjanov najmilejšemu, najdobrotljiv-šemu in milosti delivšemu Srcu vseh src.
-r.
fz lirvalsKeoa ssuora.
Preteklo soboto je poslanec Radič v svoji interpelaciji zahteval od vlade, da naj izposluje pri hrvatskem kralju, da se bodo mogli pokloniti voditelji hrvatskega naroda svojemu vladarju. Pri utemeljevanju te svoje interpelacije je poslanec Radič med drugim izvajal: Madžari in Nemci trdijo, da je naša monarhija zato tako odporna, ker je urejena dualistično. Monarhija je bila najbolj odporna v napoleonskih vojskah, a takrat ni bilo dualizma, Grof Tisza je re.kel v parlamentu, da ima Wilson prav.
S to izjavo je prišel grof Tisza v nasprotje z dualizmom. Kako more grof Tisza združiti dualizem in Wilsonove ideje. Vojska je pokazala važnost narodnega principa, a ta ie Wilsonu najmočneiši argument. ' '
Združene države in neviraici pozvani, na) prekinejo vsako trgovino z vojskujočimi se državami.
London, 13. februarja. (K. ur). »Daily Telegraph« poroča iz New-Yorka: Državni tajnik Lansing je dobil noto, ki poziva Združene države in ostale nevtralce, naj končajo evropsko vojsko tako, da bodo vsako trgovino z vsemi vojskujočimi se državami ustavili. (Poročilo ne pove, kdo je to noto Wilsonu poslal. Vatikansko glasilo »Osser-vatore Romano« jc svojčas pisalo, da bodo nevtralne države ustavile vse svoje ladje in tako pospešile konec vojske. Op. ur.)
Podmorska vojska se ni omilila.
Berlin, 14. februarja. Uradno: Iz inozemstva se zopet poroča, da mislijo, zapora Anglije s podmorskimi čolni in z minami se je omilila glede na Ameriko ali iz drugih razlogov. Z ozirom na nevtralce se mora zato še enkrat izjaviti: neomejena vojska proti celemu morskemu prometu v proglašenih zaprtih morjih se zdaj v popolnem obsegu izvaja in se ni nič omilila.
Podmorska vojska nevarna veliki ofenzivi sporazuma.
Geni, 14. februarja. Tako v zbornici kakor tudi v časopisju izražajo veliko skrb, ker izostajajo ameriške dobave streliva. »Figaro« vprašuje, kaj bo z veliko ofenzivo, če radi morske zapore ne bo prišlo ameriško strelivo v deželo.
Granate nevtralcev izostajajo.
Stockholm, 14. februarja. Od 2. do 8. februarja je padel uvoz ameriškega streliva v države sporazuma do 60%. Na nujen poziv Anglije in Francije je 4. t. m. zapustil prvi ameriški parnik s strelivom Ameriko.
Francija popolnoma odrezana od Anglije.
Genf, 14. febr. Ker so ustavili službo v Kanalu, promet med Parizom in Londonom popolnoma počiva. Prvič v vojski so Francozi popolnoma ločeni od Anglije.
.Podmorska vojska dovede do miru.
Kodanj, 14. febr. »Associated Press* poroča iz New-Yorka: Strokovnjaki sodijo! Če bo vsak mesec potopljenih 1 milijon ton angleških ladij in če bo 3 milijone nevtralnih ton zadržanih voziti v angleška pristanišča, bo prišel čas, da se bodo Nemci in Angleži pričeli pogajati o miru. Da se bo to zgodilo, bosta morali vedno delovati dve tretjini nemških podmorskih čolnov, ena tretjina bo pa morala skrbeti, da bodo pre-skrbi jeni iz domačih opirališč s potrebnimi zalogami.
* * *
Poostrena vojska uspeva.
Kolin, 14. feb. »Kolnische Ztg.« izjavlja: Nemčija bo zaporo morja izvedla z neomajljivo odločnostjo. Na morju vozi le še malo ladij, ki ne nameravajo upoštevati nemške izjave. Naj se zato svet ne čudi, če pada število potopljenih nevtralnih ladij, ker se je tako doseglo, kar je nameravala poostrena podmorska vojska doseči.
Večji uspeh podmorske vojske prvi teden, kakor so ga pričakovali.
Kristianija, 14. feb. Dagbladet« javlja iz Londona: Nemci so v prvem tednu poostrene podmorske vojske več dosegli, kakor se je pričakovalo.
Nemški podmorski, čolni v Biskajskem zalivu.
Parz, 13. (K. u.) Mornariški minister objavlja: Dne 12, t, m. ob 5. uri popoldne se je blizu izliva reke Aaour pokazal iz morja sovražni podmorski čoln, ki je ustrelil šestkrat s topovi na obal. Obrežni topovi so pričel' takoj streljati na sovražno ladjo, ki se je hitro skrila pod morje; naši topničarji so jo bili s prvim strelom zadeli. Pet oseb je bilo ran>en;h, ena med njimi
nevarno. Škoda na blagu je neznatna. * * *
Reka Adour se na južnem Francoskem izliva pri utrjenem mestu Bayonne v Biskajski zaliv. Dejstvo, da se je pojavil naš podmorski čoln pred jugozapadnem francoskem obrežju, dokazuje, kako popoln je že obroč, ki zapira Francijo in Anglijo.
V ponedeljek bilo potopljenih 22.000 ton.
Berlin, 14. febr. (K. u.) Med 12. t. m. potopljenimi 7 parniki in 3 jadrnicami z obsegom 22.000 ton jih je 5 vozilo 13.000 ton žita, dva 1700 ton špirita, ena 1700 ton lepa in dva 5500 ton premoga. Potopljen je bil tudi en italijanski parnik s 3000 tonami premoga.
SveloDor. io
Povest iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjec.
(Dalje.)
»Je in bodel« zopet zagrmi množica. Le dva sta bila, ki jih mi poznamo, da nista klicala »je in bode« pri zadnjem vprašanju. Stojdrag je stal za debelim hrastom in se je kislo držal.
»Ali ne boš kričal, dedec stari?« se je oglasil nekdo za njegovim hrbtom. Stojdrag se obrne in spozna deklo Rožo, ki je prej služila v Mosburgu. Roža je bila vsa očarana slovesnega trenotka iu vsa iz sebe, zroč na hlapca Sebadina, ki se je vrtil na iskrem vrancu ob strani množice in klical: »Je in bodel«
A tudi Ljutice ni zgrešilo bistro oko Osojskega meniha, ki je sedel na konju kostanjeve barve, ves okovan v zlato in odi-čen s pestrimi našivi. Pogledal ji jc globoko v plave oči, ki so se skrivale pod zlato avbo; Ljutica je zardela do ušes, odgovarjala pa ni na vprašanja pokneženega Stolarja, ki je končno zaklical navdušeni množici:
»S kako pravico me sme novi deželni knez spraviti s tega sedeža?«
In množica odgovarja po svojih zastopnikih:
»S šestdesetimi beliči, s tema breza-stima živalima in z obleko, ki jo nosi zdaj
knez; vrhu tega oprosti knez tvoje posestvo vseh dolžnosti.«
Nato udari Stolar kneza rahlo na lice, rekoč:
»Ponavljam še enkrat svoj opomin, da bodi pravičen sodnik. Izvoli sodne zbore, da nas sodijo, tudi takrat, ko tebe ne bo v deželi. Kadar nas bodo sodili grofi in sodniki, prihrani sebi zadnjo besedo. Mi ti obetamo vdanost, mi ti prisegamo zvestobo, ti bomo odrajtovali davek, od tel}e pa le zahtevamo, da si nam pravičen sodnik. Pravica je temeljni kamen vsake vlade.«
Po teh bodrilnih besedah kmet Stolar vstane, sprejme zahtevane dari in prepusti kameniti sedež knezu Ljutoldu.
Ta sede na knežji stol, potegne meč in mahne z njim na vse štiri vetrove v znamenje in zatrdilo, da hoče biti pravičen sodnik svojim podložnikom. Množica je zaklicala:
»Mari ti Bog!<:
In klicanja ni hotelo biti konca.
Visoki dostojanstveniki so obrnili svoje konje, Ljutold stopi s knežjega kamna in začne se sprevod čez polje proti Go-spejsveti. Vitezi so se razvrstili s cesarjem na čelu, v ospredje stopi križonoscc z oglejskim znakom, zastavonoše se raz-krope, množica stopa sparoma v procesiji, pevci pojo zahvalnico, trobilci jih spremljajo, Kakor pisana mavrica na nebu — tako se jc potegnil pisani sprevod čez go-sposveško Blato.
»Slava!« zagrmi po dolini, da je odmeval jek ob Perunovo goro.
Pred cerkvijo vitezi razjašejo in stopijo v božji hram. Krški škof je pel sveto
mašo z mnogobrojnimi leviti in strežniki, Svetobor je opravljal službo vratarja in se je zastonj oziral po prihajajočih vernikih, da bi med njimi zagledal obraz osoj-ske ribičevke. Ostala je z očetom in drugimi znanci pagani pod Krnskim gradom in gledala od daleč veličastvo katoliškega bogočastja.
Visoko je dvignil novi knez svoj meč, ko je osojski opat kot dijakon zapel sv. evangelij, češ, da je pripravljen tudi z mečem v roki braniti sv. katoliško vero. Ko ga je ob sklepu krški škof blagoslovil, je še nosil kmečko obleko.
Oglejski patrijarh ni hotel kot izobčenec prisostvovati sv. opravilu in jc sedel zunaj cerkve pred lipo, češ, da ne prenese vročine v cerkvi.
Ko pa so sc vitezi poslovili od Gospe svete, so se pomikali v slovesnem sprevodu v proštijo. Tu šele se je knez preoblekel v knežjo obleko. Narod se je razpršil po bregovih in po polju, da se odpočije m prigrizne. Gospodo pa jc čakal v proštiji razkošen obed.
Najvišji deželni dostojanstveniki so stregli knezu. Goriški škof mu jc narezal purana, najimenitnejšo jed tistega časa, cesarski palatin Kocclj mu je natakal pav-linskega vina in sam cesar mu je napil v vznesenih besedah.
Po obedu je šel deželni knez na go-sposveško Blato k »vojvodskemu prestolu«. Pod milim nebom je sedel na njem in gledal proti Gospej sveti: delil je deželne in svoje zajme, poslušal tožbe svojih pod-ložnikov ter jih razsojal. Tudi Kocelj je sedel tisti dan na zaoadni strani vojvod-
skega prestola ter oddajal v zajem cesarjeva posestva, krški škof pa je ostal v go-sposveški cerkvi in ondi izročal v zajem podložnikom svoja zemljišča.
Ogromna množica se je valila krog kamenitega prestola in klicala: »Živio!« Novi knez pa je vstajal in se priklanjal navdušeni množici.
Tudi pravdali so se naši predniki. Deželni knez je sedel na kameniti prestol, obrnjen proti zahodu, in vse pravde modro poravnal. Veselih lic so se vračali to-žitelji med svoje, zadovoljnih src so prihajali toženci med domačine.
In spet je narod klical navdušeno novemu knezu, deželnemu sodnil \U» Na mnoga leta!«
Že je hotel knez Ljutold vstati, kar se približa vojvodskeiuu prestolu orjaški mož s sivo glavo. Za njim jc stopala boječe vznesena deklina, na katero so se obračale radovedne oči vseh navzočih.
Jaz sem Stojdrag,« začne sivi mož, »ribič ob Osojskem jezeru in podložnik osojskega samostana. Vzgojen in poučen sem v veri svojih pradedov in me žali, ako se kdo norčuje iz moje vere. Roža, dekla možniškega gaštalda, je danes žalila mojo vero vpričo toliko ljudi o priliki ustoličenja in me zmerjala s starim dedcem. Presvitli knez, prosim zadoščenja!«
Vsi pričujoči dostojanstveniki so se spogledali, cesar je motril orjaško Ljutico, deželni knez premišlja, pa izpregovori:
»Ali prisegaš zvestobo deželnemu knezu?'
(Dalje.)
Delo podmorskih čolnov se pomnoži vsaki dan za 15%.
Rotterdam, 14. februarja. ;Daily News« poročajo, da pomnože sovražni podmorski čolni vsak dan svoje delo za 15%. Lis* graja, ker se nič ne čuje o uspehih angleških protiukrepov.
Do 7. februarja 1917 bilo potopljenih 125 sovražnih ladij.
Amsterdam, 14. februarja. (Kor. ur.) Do 6, februarja zvečer je bilo pri »Lloydu« prijavljenih 95 ladij, ki so bile potopljene od 1. februarja dalje; do 7. t. m. zvečer je pa bilo potopljenih že 125 ladij.
Vožnja ladij na predpisani poti.
Amsterdam, 13. febr. (K. u.) V Ymun-
den se je pripeljal iz Padanga opoldne tovorni parnik »Krakatau«. Vozil je po novi poti, ki jo je predpisala Nemčija.
Pet švedskih ladij v zaprtem morju.
Stockholm, 14. feb. Pet švedskih par-nikov se je pripeljalo v Kirkvvall, da jih preiščejo. Vseh pet ladij je predrlo nemško blokado. Kako se bodo vrnile, še ni določeno.
Blokada Amerike efektivna.
Bern, 14. februarja. »Times« poročajo iz Washingtona: Nemška blokada ameriške plovbe je efektivna. Naj se pa ne misli, aa se Wilson umika, pač pa dela na to, da bo stal cel narod za njim, če bo izbruhnila vojska.
Potopljena ameriška jadrnica.
Cagliari, 14. febr. (K. u.) Reuter: Ameriška jadrnica »Lyan N. Law« (1300 toni je bila potopljena. Posadko so izkrcali v Cagliari.
Bombaž izpreminjajo Američani v razstrelivo.
Rotterdam, 14. feb. Iz Washingtona se poroča: V zadnjem četrtletju leta 1916 so 162.016 ovojev bombaža porabili za izdelavo razstreliva sporazumu.
* * *
Načrti Angležev proti posadkam nemških podmorskih čolnov.
Haag, 14. feb. »Times« pišejo: Kraljev pobočnik lord Havemood zahteva, naj takoj naznanijo nemški vladi, da so sklenili: 1. Z mornarji podmorskih čolnov, ki napadajo bolniške ladje, bodo, če jih bodo ujeli, postopali, kakor se postopa z morskimi roparji, in jih bodo usmrtili. 2. Mornarje podmorskih čolnov, ki bodo ujeti, ko so brez svarila potopili kako oboroženo nevtralno ali angleško trgovsko ladjo, bodo obsodili na smrt zaradi kozarstva in umora.
Prvega lorda angleške admirali tete skrbe nevarnosti podmorske vojske.
Bern, 14. febr. (K. u.) Zastopniku lista »Petit Parisien« je izjavil prvi lord admi-ralitete sir Edvard Carson z ozirom na podmorsko vojsko: Velikih nevarnosti podmorske vojske vam ne morem prikrivati. Ti barbarski napadi nam ustvarjajo najtežavnejše in najresnejše vprašanje. Na morju in v admiraliteti ni nobenega, ki ne bi delal ponoči in podnevi zaupajoč na to, da »e bo to vprašanje rešilo. Naše skrbi povzročajo, da nas vzpodbujajo na trajne napore.
Wilson odnehava. Genf, 14. februarja. »Petit Journal« izraža bojazen, da bo Wilson vsled stališča
nevtralnih držav zasledoval slabejšo politiko.
Odobrena mornariška predloga Združenih držav.
Rotterdam, H. februarja. Ameriška poslaniška zbornica jc odobrila mornariško postavo v višini 269 milijonov dolarjev.
Jekleni trust za vojsko.
Stockholm, 14. februarja. Načelnik ameriškega jeklenega trusta je izjavil, da je ponudil vladi za slučaj vojske vsa sredstva trusta. Znano je, da se piše ameriški »kralj jekla« Schwab in da je nemškega pokoljenja. Kaj se če, zaslužiti hoče!
Francozi nezadovoljni z Wilsonom.
Genf, 14. febr. »Liberte« pravi, da v Washingtonu nc presoiajo več tako temno položaja. Pacifisti delajo z vso silo. List ^Eclair« izraža bojazen, če bo Wilson pustil spremljati le ladje, ki vozijo tihotapsko blago, bo nevarnost vojske zmanjšana.
Umestno vprašanje Švedov na naslov Združenih držav.
Stockholm, 14. febr. (K. u.) »Aftonbla-ded« vprašuje, zakaj Američani, ki tako trkajo na pravico proste vožnje ameriških ladij, te pravice nc dokažejo z vožnjo v Hamburg, Stettin in v Trst.
Umesten svet Mehike Wilsonu.
Rotterdam, 14. feb. Mehikanski predsednik Carranza je pisal WiIsonu, da, če mu gre resno za mir v Evropi, naj uporabi najpreprostejše sredstvo in naj prepove izvoz streliva iz Amerike, kar bo bolj učinkovalo kot vse note.
Nevtralci delajo za zbližanje Nemčije in Amerike.
Genf, 14. februarja. Iz Washingtona: Dejstvo je, da tri dni sem švedski in švicarski poslanik v Washingtonu in španski veleposlanik v Berlinu živahno delajo na to, da bi se Nemčija in Združene države zopet približale.
Amerika vprašanja o oboroženju ladij ne smatra več za nujno.
Genf, 14. februarja. »Matin« javlja iz New Yorka: Državni oddelek ne smatra več za nujno, da bi oborožili trgovske ladje.
* * *
Povratek nemškega poslanika.
Kodanj, 14. feb. (K. u.) »National-Ti-dende« poroča: Newyorški zastopnik družbe Skandinavija - Amerika je brzoja-vil, da se je po dolgotrajnih pogajanjih sklenilo, da bo parnik »Frideric VIII.« zdaj odpotoval z grofom Bernsiorffom, ki ima na krovu do 1000 potnikov. Newyork bo zapustil parnik najbrž 14. februarja. Peljal se bo v Halifax, kjer ga bodo preiskali Angleži; nato se bo peljal v Chri-stianfund.
* * *
Nota republike Čile Nemčiji.
Berlin, 14. feb. Tukajšnji čilenski poslanik dr. Chruchaga je vročil zunanjemu uradu noto svoje vlade v odgovor na nemško obvestilo o poostreni podmorski vojski. V noti se sicer protestira, a obenem naznanja, da bo ostala čilenska republika
tudi v bodoče strogo nevtralna.
♦ * •
Nemčija Braziliji.
Pariz, 13. feb. (K. u.) Agencc Havas: Andre Lefevre je predlagal francoski zbornici, naj se izplača nagrada. 500.000 frankov posadki vsake francoske, zvezne
ali nevtralne države, podmorski čoln.
ki bo uničila kak
Nevtralnost španske.
Bern, 13. feb. (K. u.) »Temps« poroča iz Madrida: Notranji minister je nujno pozval liste, naj opuste vsako stališče nasproti vojskujočim se državam. Vsa ten-denčna poročila morajo prej predložiti ministru. Mornariški minister bo poročal le o uradno potrjenih potopih.
Španski ministrski predsednik o poostreni podmorski vojski.
Bern, 14. februarja. (Kor. ur.) »Temps« poroča iz Madrida: Ministrski predsednik Romanones je izjavil na interpelacijo bivšega ministrskega predsednika Maura glede na plovbno vprašanje: Vse določbe odločuje trenutna resnost položaja. Niti misliti ne more na to, da bi popuščal kot ministrski predsednik, računa marveč na podporo javnosti in poziva parlament, naj ga
podpira pri njegovi nalogi.
* * »
Posledice zapore na Norveškem,
Kristianija, 14. februarja. Ker manjka na Norveškem premoga, morajo skoraj vse ribiške ladje počivati. Anglija je Norveški sicer zagotovila premog, a ta obljuba je Norvežane razočarala. V Kristianiji ne bo čez 14 dni več premoga. Podirati so pričeli stare, lesene hiše, da dobe kurivo.
Nemški premog nevtraicem.
Curih, 14. feb. »Baseler Nachrichten« poročajo: Iz Nemčije uvažajo velike množine premoga.
Haag, 14. feb. Sinoči so se peljali prvi
posebni vlaki v Nemčijo po premog. * ♦ *
Angleži izgubili od začetka vojske 4 milijone ton ladjinega prostora.
London, 13. feb. (K. u.) V gosposki zbornici je govoril admiral lord Berosford o nevarnosti podmorske vojske. Vprašal je vlado, če so se izdelali načrti za enotno zgradbo trgovskih ladij in če so poskrbeli za nadomestilo odpadlih ladij. Vprašal je dalje, če so vse ukrenili za hitro izkrcavanje blaga, če so pomnožili zalogo min, pomnožili število malih ladij in rušil cev in če hitro napreduje oborožitev trgovskih ladij. Beresford je nato nadaljeval; Odkar traja vojska, smo izgubili nad 4 milijone ton ladjinega prostora. Izgubo smo večinoma nadomestili. Tri milijone ton smo vzravnali. Ni povoda, da bi se morali razburjati. Začetkom avgusta se je naznanilo javnosti, da bomo premagali nevarnost podmorskih čolnov. Kakor morem položaj pregledati, se bo to kmalu zgodilo. Morska zapora me ne plaši. Če Nemci mislijo, da bodo ostali angleški mornarji doma, se varajo. Nevtralci naj store, kar hočejo. Upa, da bo v približno šestih tednih nevarnost podmorskih čolnov premagana. Lord Lyffon je v imenu admirali-tetc izjavil, da bodo vsa po Berosfordu na-svetovana. sredstva z največjo odločnostjo izrabili, da zagotovijo varnost na morju. Anglija je morska policija celega sveta. Nemčija jc rcparica. Prepričani so, da bodo preskrbeli angleške armade na bojni črti s strelivom in z zalogami in z živežem; marveč bodo dobili tudi prosto pot nevtralni trgovini. Če se poostrena podmorska vojska izvaja le še 14 dni, je le dosegla že znatne uspehe. Lord Curzon je rekel, da položaj ni tako hud, kakor se morebiti misli. Julija 1914 je obsegala angleška trgovinska mornarica 3S90 ladij z nad 16 mil.
850.000 ton. Admiral Jellicoe je zadovoljen s tistim številom podmorskih čolnov, ki se ne bodo več vruili.
Vojsko z Italijo.
t Stoik ložef Seme.
Vrsta naših grobov se množi dan na dan. Kje počivate sinovi naše zemlje! Koliko jih je sprejela vase okrvavljena zemlja gališka; koliko njih pokrivajo zasneženi vrhovi karpatskih gora, črna srbska brda in visoki bregovi krvave Drine; tirolski velikani hranijo trupla naših sinov v svojem skalnem osrčju; in ti, zemlja goriška, bolečina naša ter ponos našega trpljenja: cvet slovenskega telesa hraniš v svoji grudi, dokler nc dočakajo vstajenja, ki so legli za vstajenje in pomlajenje svoje širše in ožje domovine. Kdo bi preste! imena teh junakov domovinske ljubezni ... Dali so življenje za cesarja in domovino.
Odprl se jc nov grob v vrsti mnogoterih in vanj si odšel počivat tudi Ti, naš Jože!!
Trdo je vojakovo srce in mora biti. Čc pa \idiš leči v grob prijatelja, ki ti je bil tako_ ljub in drag, kakor je bil meni stotnik Š e m e , ti li ne bo vztrepetalo in $e stisnilo srce?
Vidim ga pred seboj, kakor bi bilo včeraj. V Trstu pri 97. pešpolku sva si postala tovariša in prijatelja. Samo midva? Kdor ga je spoznal, ga je vzljubil, to pristno dolenjsko korenino. Pod kmečko streho na Grosupljem pod Ljubljano rojen je kot mlad enoletni prostovoljec pred 16 leti prišel k 97. pešpolku v Trst in tu ostal do izbruha vojske. Dal se je aktivirati, čutil je v sebi veselje do vojaškega stanu. Zdi se, kakor bi v njegovi družini postala tradicija, posvetiti Marsu ene^a — pred nekaj leti umrli polkovnik	jc bi! njegov
stric. Ko je polk avgusta leta 1914. odšel v Galicijo, je Jožef Šeme odšel ž njim kot stotnik. Preživel je s svojimi fanti vse hude in vroče boje v Galiciji, prestal težke in krvave napore v Karpatih. Za svoje junaštvo trikrat odlikovan, je moral naposled vsled hude zavratne bolezni v ■ bolnišnico. Popolnoma okreval ni več. Še sva si pred dobrim letom stiskala, prijateljsko desnico v Radgoni, kjer je opravljal vkljub smrtni kali težko in odgovorno službo bataljonskega pribočnika. Videl sem, kako mu je težka bolezen že začrtala na obraz smrtne znake. Kot vztrajen in izvrsten delavec pa je tudi tu vršil svojo dolžnost, ne oziraje se nase. Bil nam jc vedno vzgled moža, ki ima pred očmi le svojo dolžnost. Zato so ga tudi predstojniki visoko čislali. Bil je častnik z dušo in telesom.
Ni bil prijatelj fraze. Prav po dolenj-I sko je povedal, kar je imel na srcu, brez ovinkov in brez olepšav, tako naravno in odkrito, da mu nisi mogel zameriti, četudi ti je povedal bridko resnico. Ravno zato smo ga vsi tovariši še bolj spoštovali in ljubili. Kakor je bil odkrit in povsem neprisiljeno naraven napram nam, tak je bil tudi napram moštvu.
V družabnem življenju tržaškem je bi! znana in priljubljena prikazen. Tržaški Slovenci so bili ponosni na stotnika Šc-meta. on pa je tudi s ponosom zahajal v slovensko tržaško družbo. Trst mu je postal drugi dom in dobro mu je delo, kadar je po končani službi preživel nekaj uric mccl svojimi tržaškimi Slovenci. Kot avstrijski častnik je vedel, kje jc v Trstu njegovo mesto. S stotnikom Šemetom so tržaški Slo-
je
Na italijansko fronto so, kakor se ču-prišli prvi veliki prevozi materijala francoskega izvora; uporabljajo tega materijala še ne. V zvezi s temi sc je podalo večje število višjih francoskih častnikov, ki pripadajo po večini generalnemu štabu, ženijskemu zboru in artiljeriji, k svojemu laškemu zavezniku. Transporti, ki predvsem obsegajo velikokaliberske topove iz tovarn Schneider-Creuzot, nc prihajajo več izključno po morju, temveč več in več po železnici, kar je posledica poostrene podmorske vojske.
Na visokem gorovju vojska vsled debelega snega počiva. Plazovi zahtevajo marsikako žrtev. Med zasutimi se nahaja tudi najstarejši foratni častnik c. in kr. armade, 70 let stari major Loeschner, katerega je plaz z njegovo barako vred vlekel na stotine metrov daleč v dolino. Medtem ko se je majorjev sluga zaduši!, se je stari častnik mogel rešili. Loeschner, ki je bi! prvotno časnikarski korektor in kojega sin je kot nadporočnik padel, je dobil ob tej priliki od cesarja red železne krone.
Na Krasu se vrše srditi mali boji na frontnem ovinku Jamlje — Kostanjevica, kjer je naš oddelek ponoči vdrl v prvo sovražno postojanko, jo z ročnimi granatami razrušil in se vrnil z mnogimi ujetniki. Pri nevarnem patruljiranju olj Soči sc predvsem odlikujejo Bošnjaki. Sovražnik se jih posebno boji in jih označuje kratkomalo kot mohamedance, čeprav so povečini katoličani ali pravoslavni. Med italijanskimi četami se odlikujejo Sicilijanci, ki so večinoma analfabeti. Pod spretnim vodstvom svojih častnikov sc podajajo v vsako nevarnost in rajše unirjo, kot da bi bili ujeti, ker so jim zagotovili, da jih bodo pri živem telesu pekli. Poskus, da bi Grmado, katero imenujejo hudičevo goro, od severa obšli, se je tudi Sicdijancem ponesrečil. Na £ronlo neprestano prihajajo sveže čete in novoizvežbani letniki. Močnik čet drugih ententinih držav, kakor jih je zahteval osvojitelj Gorice, poveljujoči general Ma-razzi, pa še vedno ni, tako da se bo italijanska pomladanska ofenziva najbrže morala zadovoljiti samo z ojačenjem po francoskih častnikih generalnega štaba. Če bodo ti tako uspešno pomagali Italijanom, kot so njihovim plemenskim bratom Rumu-nom, bo za Italijane slabo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO,
Dunaj, 14. februarja. Uradno:
Neizpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
' *
italijansko uradno poročilo.
13, februarja. Na tridentinski fronti večje delovanje artiljerije ob prelazu To-nale, na zahodnih pobočjih Zugne (dolina Lagarina) in na visokih dolinah Travignolo in Cordevole. V Vallarsi in pri izviru potoka Coal (desni breg Brcnte) smo odbili sovražne napade proti našim črtam. Na Krasu je hiter in uspešen nastop naše artiljerije ustavil proti naši postojanki na višini 144 nenadno otvorjeni ogenj. Sovražni letalci so metali bombe na Červinjan in na manjše kraje ob spodnji Soči. Pri tem bile ubite tri žene in en otrok.
venci izgubili enega svojih, prav svojih. Vzljubil jc ta naš Trst, njegovo lepo slovensko okolico, Barkovlje, Opčine in vsak otrok je tam poznal značilno in simpatično prikazen stotnika Šemeta. Tu v tem pre-lestnem kotičku naše slovenske zemlje si je nameraval zgraditi svoj družinski hram s svojo nevesto, gospodično Angelo J a -novo v Barkovljah.
Sedaj ga ni več. Dne 22. januarja je nehalo biti to dobro, plemenito srce in dne 24. januarja t. 1. je vzela zemlja, kar je bilo njenega. Daleč tam v Meranu krije tirolska zemlja to zlato slovensko srce. Tudi on je žrtvoval življenje za cesarja in srečnejšo bodočnost svoje domovine, Vojni tovariši počivajo razkropljeni po vseh delih Evrope in tudi njemu ni bilo dano, da bi se mu bila izpolnila želja: »v zemlji domači da
truplo leži.«--Niso se izpolnile želje
in sanje njegovega življenja, ni mu bilo dano, da bi si bil ustvaril družinski krog, po katerem je hrepenel in ki ga je upal dobiti s svojo nevesto. Njegova in njena srčna želja ostane neizpolnjena .., Da! Čas je tak, ga grobovi tulijo nepretano, požrešno in nenasitno srkajoč vase ljubezen, upe in načrte ubogega človeštva!
Počivaj mirno v zemlji tirolski, ki Te sicer ni rodila, a ki Te bo hranila do dneva vstajenja in svidenja, prijatelj Šeme! Sprejmi preko globočine groba zadnji prijateljski pozdrav z željo in iskrenim prepričanjem, da Tvoja in vseh za domovino umrlih tovarišev največja in najlepša žrtev ni bila zaman! o
Dunaj, 30, jan, 1917.
V. ol. A.
so
Brezuspešen napad na Pulj.
Rim, 13. febr. (K, u.) »Agenzia Štefani«; Dne 11. februarja je skupina naših pomorskih letal vpadla nad trdnjavo Pulj in metala z vidnim učinkujočim uspehom eksplozivne in zažigalne bombe na arzenal in ladje. Vsa naša letala so se vrnila. Dne 12. februarja ob 5. uri zjutraj je skupina sovražnih letal napadla Brindisi; bombe so zadele neko zasebno hišo in sanitetni vlak št. 45. Dva civilista in 6 vojakov prve tu-rinske sanitetne stotnije je bilo ranjenih, dva od teh težko. (Z merodajne strani sc k temu pripominja: Res so 11. februarja napadla tri sovražna letala Pu!j. V morje in na obrežje vržene bombe pa niso povzročile prav nobene škode, niti izgub. Glede Brindisi se opozarja na uradno poročilo mornariškega poveljstva.)
Lahi nad Miljami.
Ri.ru, 14. febr. (K. u). vAgenzia Štefani« javlja: Ponoči r>a 12. t. m. jc skupina naših zgornjcitalijanskih zračnih brodovij poletela nad Milje pri Trstu. Na ladjedelnico sv. Roka jc bilo vrženih veliko bomb, ki so povzročile velike požare. Vsa naša letala so se vrnila v svoja opirališča nepoškodovana. (Z merodajne strani se izjavila: Glede na to poročilo se opozarja na uradno poročilo c. in kr, generalnega štaba z dne 5. t. m.)
Genova in Ltvorno trdnjavi.
Curih, 14. febr. Genova in Livorno sta proglašeni za trdnjavi.
Demonstracije za mir v R!mu.
Curih, 14. febr. »N. Z. Nachrichten« objavljajo poročilo iz Rima, da so bile V italijansKem tslavnem mestu demonstraci-
jc, pri katerih so žene s svojimi otroci vpile: »Me hočemo mir, dajte nam naše može nazaj!« Nastopila je policija. Italijanski listi razširjajo vesti, da so bile ie demonstracije naročene iz Vatikana, da povzročijo nemir, in zahtevajo, naj se švicarska garda pri vatikanskih vratih zamenja z ber-zaljeri.
Pomanjkanje premoga v Italiji.
Lugano, 14. febr. Vsled pomanjkanja premoga in drv so morali v Ital ji ustaviti celo kurjavo v bolnišnicah. V največji bolnišnici v Milanu, v kateri je 3600 bolnih in ranjenih, od včeraj več ne kurijo.
Italijani na francoskem bojišču.
Genf, 14. febr. Italijanski oddelki so ojačili francosko vojno skupino generala Focha.
VSiS&fl Z M 1 lML
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. februarja. Uradno:
Bojna skupina maršala plcm.
Mackensena.
Nobenih posebnih dogodkov.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda J o ž e i a.
Južno Bekasa smo odbili več ruskih sunkov. Ob cesti Valeputna so naše čete vzele z naskokom rusko postojanko, zaman je potem sovražnik izvajal protisunke, da jo zopet dobi. Ujeli smo 23 častnikov in 1200 mož in zaplenili 12 strojnih pušk, 6 metalcev min in 3 topove.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Se nič ne poroča.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 14. februarja. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Nobenih posebnih dogodkov.
Bojna črta generalnega pol-polkovnikanadvojvodeJožefa.
Naše čete so priborile včeraj v odseku Mesticanescu nove uspehe. Z naskokom so vzele več postojank in jih držale proti besnim protisunkom. Število ujetnikov se jc zvišalo na 23 častnikov in na nad 1200 mož, plen na 3 topove, 12 strojnih pušk in 6 metalcev min.
Bojna skupina maršala pl. Mackensena.
Ob Seretu in ob Donavi topovski ogenj in praske med stražami.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Soii"a, 12. februarja. Uradno: Streljanje med stražami na obeh bregovih prekopa sv. Jurija.
Premikanje čet v Rusiji.
Monakovo, 14. fabruarja. Ruske železnice ustavijo od 14. do 27. februarja z malimi izjemami ves osebni promet in sicer vsled premikanja čet.
Zbiranje ruskih čet pri Tulci.
Sofija, 14. februarja. Severno od Tulce, na levem bregu kanala sv. Jurija, se zbirajo močne ruske čete in poleg Tulče obstreljujejo tudi druge dele naših postojank na desnem bregu Donave. Včeraj smo sovražnika po dolgem silnem artilerijskem ognju razkropili in deloma tudi vrgli nazaj. Napadi Rusov imajo namen, ovirati bolgarske čete pri njihovem pohodu proti zahodu in severu.
Na južnem Balkana.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 14. februarja. Veliki glavni stan:
V ovinku Črne napadi Italijanov, da zopet pribore višine vzhodno Paralova niso uspeli, dasi so živahno streljali.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 12, februarja. Uradno: Pri ovinku Črne so nemški oddelki z veliko srčnostjo napadli in osvojili italijanske jarke južno od višine 1050, pri čemur so zaplenili pet strojnih pušk in dva metalca min. 1 stotnik, 1 poročnik in 90 mož je bilo ujetih. Letalsko delovanje je bilo na obeh straneh precej živahno. Ob obrežju Egej-skega morja so sovražne bojne ladje streljale iz zaliva Orlano na kraja Radulevo in Kupekuyo. Izmed tamošnjega prebivalstva so bili ubiti! 3 možje, 7 žen in 6 otrok; po-nišenih je bilo 11 hiš. Sovražna bojna ladja je brez uspeha obstreljevala Kaleburnu.
Francosko balkansko poročilo.
13, febr. Artilerijski boj ob Strumi in ob Vardarju. Med Črno in Prespaškim jezerom je bilo obstreljevanje posebno živah-ttfi« Več napadov nemških čet so Italijani
odbili. Poroča se o albanskih četah v Me-kani severozahodno od Korice. Tam so Italijani zasedli Erzck.
isji m zaM.
NEMŠKO URADNO POROČIIO.
Berlin, 14. februarja. Veliki glavni stan:
Bojna črta kraljeviča Rupreta Bavarskega. Na severnem bregu Ancre je sovražnik po zelo ljuti topovski pripravi z nastopom močnih sil pehote nadaljeval svoje napade. Južno Serre je dopoldne dvakrat napadel. Oba napada smo v bližnem boju odbili. Dele, ki so se bili ustalili pred bojno črto, smo pregnali s sunkom z goliti orožem. Ker se je dognalo, da so pripravil še ojače-nja severno in popoldne tudi južno Ancre, so naši topovi sipali na njih učinkujoč uničevalen ogenj. Do Somme je bil tudi v drugih odsekih tudi ponoči ognjeni boj močan.
Bojna črta nemškega cesarje v 3 č a.
Uspsli so lastni poizvedovalni sunki v ovinku St. Miktcla in na zahodni strmini Vogezov.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Volni polal.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO. Berlin, 14. febr. zvečer. Uradno: Z nobenega bojišča se ni poročalo o kakem večjem boju.
Izpremembe na bojiščih. Kolin, 14. febr. »Kolnische Zeitung« javlja: Vojaški sotrudnik »Stampe« piše, da se je vojni način osrednjih velesil popolnoma izpremenil, odkar počiva rumunsko podjetje. Glavne sovražne sile so polagoma prepeljali na italijansko-avstrijsko in francosko-belgijsko bojišče. Osrednjima velesilama gre za zdaj za to, da bosta izigrali še dve važni karti: vojsko na zahodu pod Hindenburgovim in Mackenseno-vim vodstvom in brezobzirno podmorsko vojsko. Sporazum mora zato prav igrati.
Maršal Kaig o sedanjem stanju bojev. Lugano, 14. feb. Posebnega poročevalca »Secola« je sprejel vrhovni poveljnik angleških čet na Francoskem sir Douglas Haig, ki jc izjavil: Sedanji boji, ki bi jih bili še pred enim letom smatrali za važne zmage, so zdaj le preproste epizode velike operacije. Sovražne čete so utrujene, kar je očividno. Prepričan je o zmagi. Angleške in francoske čete bodo prebile nemško zahodno bojno črto in izpremenile stoječo vojsko v premikalno. Mora se pa potrpeti. Boj bo še težak. Ne more se reči, koliko časa bo še trajal. Letošnje leto se bo vojska odločila. Upa, da bo prinesla mir.
Angleži po vojski. London, 13. feb. (K. u.) Reuter: Daily Chronicle piše glede na govor drž. zaklad-nkia Bonar Lawa: Vsak Anglež bo po vojski dolžan, da bo moral bolj varčevati, živeti bolj preprosto in več delati. Zahtevati bomo morali take mirovne pogoje, da se bomo izognili vsem bremenom vojske, ld je nismo želeli in povzročili. Vojskovati se gotovo nismo pričeli za to, da bi bili kaj dobili, a zdaj ne moremo iziti iz nje s praznimi rokami.
Doumerguesova izjava, Berlin, 14. febr, Prejšnji francoski ministrski predsednik Doumergue je izjavil na nekem banketu v Moskvi, da je ruski Carigrad conditio sine qua non miru. Turčija se mora pregnati za vselej iz Evrope in Konstantinopel mora postati Carigrad.
Mitični Koncerl
sinoči je stal v znamenju »Soče«, Zato najprej o tem tako težko pričakovanem in s takim priznanjem proizvajanem velikem glasbenem delu, ki jc skladatelju P. H. Sattnerju poleg frenetičnega aplavza, ki spremlja zlasti premiere, doneslo velik lovorjev venec, čigar poklonitev so spremljali glasni vzkliki' navdušenega občinstva, ki ni odnehalo, dokler mojster v ponižni halji sv. Frančiška ni premagal svoje skromnosti in se vsaj za hip prikazal iznad balkonske ograje.
Skladba sama je polna lepih domisle-kov bodisi v melodičnem, bodisi v harmoničnem, ritmičnem oziru, saj nam je skladatelj že iz njegovih manjših skladb cerkvenega in svetnega značaja znan kot ljubljenec naših zborov vsled svoje blagoglasne melodike in mehke harmonike. Hkrati ne smemo prezreti čuta za učinkovito in-strumentacijo, ki se je hip za hipom kazala v novi bujni pestrosti, polni apartnih učinkov, ognjevitih barv. Hkrati poizkuša z izrabljanjem Liszt-Wagnerjevega principa vodilnih motivov vliti delu enoten značaj. S tega stališča sc zlasti čez vse ljubki motiv Sočinega izvira vedno in vedno vrača, v najrajličnejših zvezah, najrazličnejših
variacijah, kombinacijah, v zelo mnogovrstno barvanem čuvstvovanju. Tudi iskroviti motiv bistrega Sočinega žubore-nja v flavtah (flavto sc zdi, da mojster posebno ljubi, izredno hvaležno zanjo piše) se ušesu takoj z vso jasnostjo vtisne. Prav posebno lep se zdi prvi stranki pesemski motiv v rogovih. Sploh moramo reči, da občutje (Stimmung) jako dobro zadene: Krasni sopranski solo izpočetka: ko hod deklet s planine! Ali globoko zamišljeni basovski, ko kot ogromna solza teče tik grobov, grobov slovenskega domovja ali dramatično mesto basovskega solista, ki ji podaja naročila vročega srca za veliki narodni zgodovinski boj. Enako lep in občuten je altov solo, ki jo z ognjevito iskrenim pozdravom snrejema sred planjav. Zbori prav tako nič ne zaostajajo za solo-spevi, morda so mesta, kjer zbor nastooa, vendarle še najveličastnejša in tehniški najbolj spretno pisana, čemur se pa ne moremo čuditi, saj je skladatelj — kakor pri nas skoro vsi skladatelji — iz zbora izra-stel in v njem velik oostal. Toliko o mogočnem zunanjem vtisu, o lepotah. ki je delo v nje tako bočato odeto. Po tehriMco-kompozitorski plati, cla bomo obiektivni, morajo pa to'e pridodoti; Ko bi sk'ada'e1j obvladoval noleg melodike. harmonike, in-. s'r«mentacije v polni meri še takozvanc zaključne forme, bi bila morala skladba vse drugače učinkovati: posamezni deli niso oo"o!noma v pravem razmerju med s~-boi. Uvod n. pr. ie kljub vsej pestrcsM in iznajdljivosti vendar precej predolg. Vsrj tam, ko po nrvem brezdvomno zadostnem, izdatnem, obilnem in v pestrih, kaleido-skomčmh slikah se vrstečem obdelovaniu začetnih motivov knt iekak skleo nastenijo trnbi'a: takrat bi b'l čas. da se uvede zbor. ali če že mora priti v ta''<>m uvodu sicer nikakor numa renriza. naj bi vsaj tu čisto ra kratko zastavna. In to tudi v tem slučaju, če bi se wod po^al sam zase kot simfonična točka. Razoletanje, kar ga s'edi nastopu trobil do renrize. ne nove nič novega več in ne more poslušalcev obdržati v zanimanju zlasti zaradi pričakovanja povedane besede ki je naznaiera na sporedu. Renriza s»nn no tem drugem razpletanju več ne učinkuje.
Če je tu nekaj preveč, ie pa zopet drugod nekoliko premalo. Napoved nevihte n. pr. je v zboru iako dobro začeta: v tistih pretrganih vzklikih in sunkoma petih besedah: Pa oh siroti tebi žuga vihar grozan, ie jako dobro izražen strah, preolašenost, bojazen, groza pred bližajočo se divjo bojno vihro. Toda še preden jc vse le nakazano, preden se dodobra zaveš, je že končano da vprašaš: kaj pa ie bilo? Če pravimo, da mojster občutje jako dobro zadene, se nam vendar n. pr. ravno za to mesto zdi čisto neprimerno, da nam.po tej nreolaše-nosti začne slikati gorki jug, kjer se ta strašna nevihta zbira. To mesto more v čitatelju, deklamatorju, edinole srd in jezo vzbuditi, nikakor pa ne občutja v soin-cu sanjaiočih italijanskih planjav. Ne moremo tudi umeti, zakaj je ves boj razkosan na več delov: Sovražne bojne trume se še dobro ne zakade, že omagam in počivato: v eno samo velikonotezno s'iko, kakor jo ozbudi tekst sam, bi bilo treba vse te posamezne kratke bojne sunke strniti, jo potencirati v zboru in orkestru. Edino mirno mesto v tem delu, ki ie umetniški jako uoravičeno, ie basov vzklik: oh bitva vroča! Ta vzklik je izven boja, vzklik opazovalca, ki mu groze kri zastaja po žilah, vsa druga muzikalična filozofija spada v glavni stan, v čas, ko se načrti izdelujejo, v živem, vročem ognjenem metežu, kjer samo še strast, nagon obrambe življenja in doma vlada, je čisto neverjetna, nemogoča. Zdi se, da skladatelju tu ni toliko odoovedal čut, ampak tehnika, da se ni mogel v začeti smeri vzdržati in so se mu nekoliko zmajala tla pod nogami, dasi moramo priznati, da iz teh posameznih, odsekanih udov še vedno š vigajo bliski in udariajo gromi in treski njegovega velikega glasbenega genija: Strojnice ropotajo, havbice butajo, streli sikajo, bobneči ogenj se zdi, da se hoče nad nas vsuti.... Ko bi se ce'a stvar tako stopnjevala, kakor se Z"č-ne, ko bi se motivi v sfnem kontrepunkfu udarili, bi nas moral vtisk naravnost raz-mleti, zlasti sedaj, ko se cela preroška vizija pred našimi očmi v vsej svoji grozotni veličastni odigrava.
Konec je umetniški nekoliko premrlo utemeljen: res, da se drobec žc prej pokaže, pa tako nenadoma in nepričakovano brez zveze, da se nam zdi kakor	ca-
lami, kakor da se je mojstru zareklo. Da bi končni motiv smel umetniški upravičeno v takem pokoju po zmagovitem boju nastopiti, bi se moral prikazati vsaj že med bojem, z boinim hruščem pač zastrt, pa vendar odločno nastopajoč, vedno bolj grozeče naraščajoč, s sovražnimi motivi sc boreč in jih zmagovito ugonabljajoč. Potem bi bil ta mirni, pokojni nastop kot sad truda-polnega boja umljiv in ponolnoma upravičen. Tam, kjer zbor tako junaško neba, bi bil konec veliko bolj silen in učinkovit; sedaj je vtis oslabljen.
Kljub tem nedostatkom tehniško-kom-pozitorske plati, ki jih moramo omeniti, da
vestno izvršimo svojo nalogo, je skladba napravila na poslušalstvo kar moč velik vtis. Je tudi doslej najboljše P. Hugolinovo delo. V »A s u m p t i« si ni bil na jasnem, kam hoče, sredstev, ki jih danes v veliki meri obvladuje, še ni imel na razpolago; v »Oljk i« se kaže stremljenje po novih potih, pa je še veliko iskanega. V Soči se nam zopet prikazuje tisti ljubeznivi mož odkritega, otroškega čuvstvovanja, kakor ga iz prejšnjih dni poznamo, kar je bilo v »Oljki« glede melodike in harmonike še iskano — primeri zlasti solospeve — je tu jasno in. neprisiljeno, iskreno, občuteno, da, globoko ogreje, v tehniškem oziru pa še ni popolne jasnosti.
Handova Svečana hrvatska uvertura jc pravzaprav prijazen, lep potpuri hrvatskih narodnih pesmi, slovanska,, hrvatska muzika, z nje značilno ritmiko in melodiko, ki kaže okus za instru-menlacijo in zmisel za učinkovitost posameznih instrumentov, mestoma se sliši kot odmev Smetane; vendar pa cela skladba ni spravljena pod oblast enotne misli: lep mozaik je, ki izzveni v »Lepi naši domovini*, ki bo bržkone kmalu tudi naša sloveb-ska oficielna narodna himna; lastne tako nimamo, te, ki je v kniigah, v resnici nikoli ne rabimo; poslušalstvo malo da ni vstalo in manifestiralo iaše stremljenje po kulturnem edirstvu z bratskim narodom. G. ka-pelnika M u h v i č t pa sm0 spoznali ket rutiniranega dirigenta, ki ima svoj orkester v oblasti.
G. Simon nam je z ve,!ko tehniko in globokim umevanjem zaigral dve skladbi na klpviriu; prvo je silno diskre'no "nremljal orkester: videl ki, da se loki gibljejo, ton pa bolj občutil kot slišal. C h o -p i n ie res nenavaden mojster.
Premrlova »Kranjska zopet z A v s t r i j o« je kliub svoji preprosti obliki [namenjena je bila prvotno srednješolskim zborom in orkestrom] vendar vsega unoštevania vredna skladba: enotna, izrazita, z malimi sredstvi oolož^j takoj v orvih taktih izborno ka<-akterizira. Edino, kar met', ie nepotrebna 'ermata ^a besedo »roko«. Sicer je pa veliko muzike v tem malem, n- $rVi pogled skromnc~r. delcu.
Dr. S c h w a b o v a »Zlata kan*lW« ie preorosto, naivno, ljubo delce, zalo in-strnmentirano. Za Lovšctovo so enaka mesta kot nalašč.
Dvorak u seveda se takoj na orvi "oteži nožna, da je velik, velik mojster. Kar enkrat 'nčnp, to do zadnie kesekven-ce izpelie. Bruckrerjeva moč je v njem, njegova titanska sila.
Orkester se ie — po eni sami izkušnji — izborno držal. Seveda ni motilo biti vse ooiljeno, kot se to godi tam. kjer ima dirigent samo z orkestrom lahko po deset h več izkušenj. Prav tako sm0 občudovali zbor, dasi mnogo šibkejši ne«o nrejšnie čase: če bi bil maij storil, bi bil še v«»dno veliko.
O solistih velja, kar smo včeraj rekli: G. Križaj dominira. ga. Lovšetova nam je ob vsakem nastopu ljubša, g. Kovač se je zde! nekoliko indisponiran, da ni mogel izravnati neenakosti med prsnim in glavnim registrom, tista meja okoli e ga ie morila. Gčna Sagarieva nam je pa bolj ugajala nego včeraj. Njej se žc ob prvem nastopu vidi, da bo kmalu premagala majhne trdote v intonaciji. ki ji semtertje smuknejo iz grla po dvorani. Tudi egaliza-cija ob prelomu in komaj slišno sporadič-no zadevanje pri nekaterih vokalih ob mehko nebo ootrebuje le še črtice, pa izgine. V njej bomo imeli izvrstno domačo moč.
G. koncertnemu voJju prof. H u b a d u čestitamo, da ie ob teko neugodjih razmerah taka dela oživotvoril, »Gl. Matica« si je za napredek na*e slovenske glasbe vnovič pridobila velikih zaslug.
F. K.
Bsievne novice.
-f Januarska službena povišan a na državni železnici, ravnateljstvo Trst. Status I.i Naslov železniškega nadsvetnika je dobil dr. Evgen G 1 u c k 1 i c h , svetnik in namestni načelnik v ravnateljskem oddelku 2.; naslov železniškega svetnika je dobil Evgen W i e n e r, stavbeni nadsvetnik in namestni načelnik vzdrževalnega odseka Trst; naslov stavbenega nadsvetnika so dobili stavb, svetniki: Ivan Narič, obratno vodstvo, Split; Emanuel Hlavaček, namestni obratovodja, Split; Karel Daneš, na-mestni obratovodja v Gružu; Rudolf Weiss, želez, stavb, vodstvo, Split; Friderik Linhart, vzdrževalni odsek Ljubljana; Rudolf Kavčič, Rudolf Stockhammer in Jaromir Stochka v stavbenem vodstvu v Splitu; za državne stavbene svetnike so bili povišani: Georg Mayr, stavbni nadkomisar ravna-teliskega oddelka 3; Maks vitez Klodič pL Sabladolski, naslovni železniški svetnik v ravnateljskem oddelku 3; Evgen Feresjni naslovni železniški svetnik na ravnat, oddelku 3; dalje naslovni železniški svetniki: Oskar Mandl, namestni načelnik vodstva kurilnice v Trstu; Edvard Freudls^crger, namestni načelnik ravnateliskega oddelka 7: Alfred Zvvillinger, načelnik obratnega
C
t
urada Trst; Ernst Roth, stavb, nadsvetnik v stavb, vodstvu v Splitu (extra statum). Za železniškega nadkomisarja ie bil povišan dr. Ivan Koch, žel. komisar v ravnat, oddelku 6; za stavb, nadkomisarja je bil povišan Hugo Karplus, atavb. komisar v tras. oddelku v Zadru (extra statum); železniški komisar je postal dr, Rudolf Ho-rak, železn. koncipist, ravnat, oddelek 7; stavbni komisar je postal Ernst SchSnhofer, stavb, adjunkt, vzdrževalui odsek, Trst; strojni komisar je postal Bertold Wolf, strojni adjunkt v vodstvu kurilnice v Splitu, — Status II.: Naslov nadzornika je dobil Anton Toplak, nadrevident in skupino-vodja ravnat, odd. 1; naslov nadrevidenta so prejeli revidenti: Jožef Šmuc, ravnat, oddel. 7; Fran Ark, ravnat, oddel. 5; Leopold Gartlgruber, obratni urad Pulj; Rihard Negovetič; skupinovodja v ravnat, odd. 5; za nadzornika sta bila povišana naslovna nadzornika Moric Fuchs, blagajniški revizor ravnateljstva Trst, in Avgust Inglitscb. transportni kontrolor ravnateljstva Trst; nadrevidenti so postali naslovni nadrevi-denti: Henrik Crisnig, obratni urad Trst-prosta luka; Oto Kutschera, ravnat, oddel. 3; Alfred Schvveiger, ravnat, odd. 7; Rihard Perthen, ravnat, odd. 6; Ivan Soklič, načelnik postaj, urada v Bohinjski Bistrici; Rudolf Stietka, prometni kontrolor ravnateljstva Trst; dalje revident Henrik Rebolj, postajenačelnik na dolenj. kolodvoru v Ljubljani; naslovni nadrevident Ignacij Perne, postajenačelnik Sv. Lucija—Tolmin; Fran Zemlja, postajenačelnik, Volčjadraga. Za revidente so bili povišani adjunkti: Jožef Podbregar, dolenjski kolodvor v Ljubljani; Emil Kaltneker, obratni urad Trst— prosta luka; Alojzij Potočnik, postajenačelnik v Novemmestu; Karel Zupanič, ravnat. odd. V.; Gustav Caucig, obratni urad Trst—državni kolodvor; Pavel Teichmann, načelnik v signalni delavnici v Trstu. Adjunkti so postali asistenti: Fran Breceljnik, postajni urad Herpelje-Kozina; Ivan Ilijič, postajni urad Gruž; Hugo Kollatscher, obratni urad Trst, državni kolodvor; Albert Rubeša in Fran Hohn, postajni urad Vodnjan; Fran Ambroscb, obratni urad Trst, drž. kolodvor; Gottfried Ginzkey, obratni urad Gorica, drž. kolodvor; Stanislav Legat, obratni urad Ljubljana, drž. kolodvor; Ivan Braz, postajni urad Opčine, drž. kolodvor; Adolf Kogovšek, ravnat, odd. VIL; Rudolf Harrer, obratni urad Trst, drž. kolodvor; LeoDold Persa pl. Lie-benwald, ravnat, odd. VIII.; Friderik Wur-ner, obratni urad Trst, drž. kolodvor; Herman pl. Kunwald, ravnat, odd. VIII.; Ri-hard Albrecht, ravnat, odd. III.; Roman Knavs, postajni urad Opčine, drž. kolodvor; Marij Rust, obratni urad Trst, drž. kolodvor; Walter Schaller, ravnat, odd, VIII.; Vladimir Borič, ravnat, odd. VIII.; Raiael Ogrin, obratni urad Pulj. Asistent je postal uradniški aspirant Andrej Raben-steiner, postaini urad Prvačina.
-j- Iz sodne službe. Okrajni sodnik in sodni predstojnik Ivan Hutter je prestavljen iz Idrije v Metliko. Za okrajne sodnike in sodne predstojnike so imenovani: dr, J. Drobnič v Celju, Mihael Vehovar v Višnji gori za Idrijo ,Jurij Gregorc za Cerknico, dr. Štefan Sagadin v Celju za Gornji grad, dr. Robert Ogoreutz v Cerknici za Ljubljano.
—	Imenovanje. Za »profesorja je imenovan suplent zasebne knezoškofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano Franc Omerza.
—	Smrtna kosa. V Medvodah je umrl veleposestnik g. Franc Jarc. — Umrla je v Javorju pod Ljubljano mati preč. g. župnika Jerneja Klinec, ga. Neža K 1 i -n c c roj. Volčič v visoki starosti 86 let. Pokopali jo bodo v petek, 16. t. m. na Vačah. — Dne 1. februarja t. 1. je umrl g. F r. Zore, vpokojen učitelj v Šmartnem v Tuhinju. Rojen dne 30. oktobra 1835 je rav-notam kot ljudskošolski učitelj v svoji rojstni župniji ves čas, t, j. 51 let služboval, dokler tli vstopil v zaslužen pokoj. Bil je odlikovan s častno kolajno za 401etno zvesto službovanje; bii je tudi ves čas svoje službe občinski tajnik trem občinam, Hru-še<vka, Loke in Šmartno, slednji dve občini sta ga imenovali za zasluge tudi častnim občanom. Naj v miru počiva! — V Novem mestu je umrla soproga c. kr. višjega gozdnega komisarja v pok. gospa I d a G u z e 1 j rojena Kosem. — Umrla sta v Celju vojaka 87. pešpolka Ivan Zorman in Karel Eberlinc. — Umrl je v Bjelovaru v Slavoniji hrvatski pisatelj prof. Mile Petra-n o v i č , star 62 let. — V Zagrebu je umrl profesor realne gimnazije Albin E s t e r, star 55 let. — V Hrašah pri Smledniku je umrla hišna posestnica Jera Jereb, stara 76 let. — V Gradcu je umrl infante-rist Franc Močnik, star 51 let,
—	Poroka. Dne 10. t. m. se je poročil g. dr. Franjo I v a n e t i č , odvet. kandid., sedaj poročnik c. in kr. pp. cesarjevič 17, z gdč. Mimči Brunner iz Novega mesta. Čestitamo!
—	Duhovniške vesti iz Koroškega, Na župnijo Melviče jc prezentiran tamošnji provizor vič. g. Lovro božič. Vič, g. Izidor Billek, župnik v Meiseldingu, jc stopil " stalni pokol
—	Duhovniške vesti iz graške škofije.
Korni vikar v Gradcu č. g. dr. Fr. Schmier-maul, doma iz Cmureka, je imenovan za dekana v Strassgangu. Na njegovo mesto je imenovan č. g. Karel Polič, doma iz Radgone.
—	Štajerska deželna komunalna banka. Deželni odbor je izvolil v kuratorij deželne komunalne banke izmed peterih članov tudi kot slovenskega zastopnika č. g. Antona Jerovšeka, ravnatelja tiskarne v Mariboru.
—	Predstava na Viču. Z Viča poročajo: Prihodnjo nedeljo 18. svečana ob 4. uri popoldne se bo v Društvenem domu uprizoril naroden igrokaz: »Bodeča Neža«. Igra je originelno delo predsednika našega društva g, A. Mehleta. Delo je prepreženo z belokranjskimi običaji. Nastopil bo tudi »zeleni Jurij«. Za igro je veliko zanimanje. Vstopnico so povečini že razprodane. Stojišča se bodo prodajala na dan igre pri blagajni. Šolskim otrokom vstop ni dovoljen zaradi pomanjkanja prostora.
—	Iz seznama izgub št. 521. Kadet Rudolf Kozak, 27. dom. pp., Opatija, mrtev (umrl v ruskem ujetništvu 23. maja leta 1916.); praporščak Ivan Milhaičič, 27. dom. pp., Postojna, mrtev (10.—13. oktobra 1916); enol. prost, narednki Fr. Kralič, 27. dom. pp., Kamnik, mrtev (10.—13. okt. 1916); nadporočnik Miroslav Petelin, 78. pp., Ljubljana, ranjen in ujet (je bil pomotoma proglašen za mrtvega).
—	Iz italijanskega ujetništva so se vrnili dne 23. januarja sledeči invalidi: inf. Josip Kragelj, 97. pp.; inf. Lovrenc Jenko, 4. dom. pp.; inf. Andrej Gal, 17. pp.; inf. Franc Nagi, 27. dom, pp.; inf. Mihael Čer-mel, 27. pp.; lovec Filip Kozak, 9. lov. bataljon.
—	Zopet eden iz naših'vrst, Dne 3. t.
m. je preminil v deželni bolnici v Celovcu četovodja Ivan Čarf, doma iz Velikovca iz znane rodoljubne Čarfove družine. Pobrala ga je zavratna jetika. Ob izbruhu vojne so se zaradi njegovega narodnega mišljenja zadirali vanj ljudje, ki še zdaj stražijo peč v varnem zaledju. Ko je Čarf odšel na branik koroške dežele, je utihnilo zoper njega bevskanje, ker se je na bojišču tako odlikoval, da jc obrnil nase pozornost najvišjih oseb. Bil je nevarno ranjen, v glavo in dvakrat v ramo. Sam prestolonaslednik, sedanji cesar, je zaukazal, da so ga pripeljali na njegov dom, zdravit se. Bil je odlikovan z veliko srebrno svetinjo in pozneje sa posebne zasluge v pisarni z železnim zaslužnim križcem. Bil ie v boju ravnotako hraber kakor ljubezniv v občevanju, navdušen patriot in navdušen, odločen Slovenec.
Gospod Anton Trošt, bivši učitelj »-Glasbene Matice in kapelnik slovenskega gledališča v Ljubljani, ki je učitelj na Ho-rakovem glasbenem zavodu na Dunaju, je imel v ztdnjem času že opetovano priliko, nastopiti javno kot klavirski virtuoz. Samo s svoji mravnanjem in s svojimi sposobnostmi, kljub vem težkočam, ki jih ima premagati vsak novinec na Umetniškem polju, je prodrl v ospredje in, dasi tujec, se je hitro priljubil dunajskemu občinstvu. Dokaz temu so njegovi vspehi. Dne 12. decembra 1916 je igral Dri Goldmarkovi s'av-nosti (glasbeno podagogičnega društva) Goldmarkov klavirski kvartet. Dne 1. januarja 1917 je sodeloval pri sinfoničnem koncertu »Tonkunstler-Vereina« v veliki dvorani Musikvereina, kjer je igral klavirski koncert C-mol Beethovna. Dne 4. fe-' bruaria t, 1, pa je sodeloval Dri orkestralnem koicertu dunajskega »Konertvere'na« v veliki dvorani Konertbausa ter igral zelo t°?ko Schubert-Lisztovo fantazijo op. 15 fWanderer-P!->ar.tasie). Vsakikrat je gosp. Trost dosegel si;aien uspeh in se ie moral obilokrat zahvaliti burno oloskajočemu občinstvu. Naj bi našemu vrlemu rojaku esta-le simpatije občinstva tudi vnaprei trajne — kar pri niegovi zmožnosti in nadarjenosti ni dvomiti -- in lena orihodnost na umetniškem ooiju mu ie gotova.
—	Za dež, br. rac. nadciiciala je bil povišan koroški rojak Matej Arneiz. Že prej je bil dvakrat odlikovan in sicer z zlatim zaslužnim križcem in z ministrsko pohvalo z dekretom.
—	Prošnje za iznoslovanje nemške-Ha izvoznega dovolila za vojaške potrebščine. Stranko, ki prejemajo tako blago iz Nemčije, opozarjamo na nanovo izdano navodilo o. in kr. vojnega ministrstva, za vlaganje prošenj v ta namen, da se dobi nemško izvozno dovolilo za predmete vojaške potrebščine. Kdor se rlrži teh navodil, prihrani čas in delo. Navodilo dobe kranjski intoro-sentje pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
—	Občinski napisi Iz Zagorja na Pivki sc nam piše. Po vseh občinah našega glavarstva so vsi novi občinski napisi najprej slovenski in potem nemški,, v naši občini, ki hoče biti zavedna iu napredna, so pa vsi občinski napisi najprej nemški in potem šele slovenski.
—	Osem sinov na bojišču ima kočar Avgust Tanjšek v Št. Ilju pri Velenju. Nedavno mu jc preko okrajnega gla-
varstva došlo cesarjevo darilo: 500 K in srebrna ura s cesarjevim imenom.
—	Radeckyjev veteran umrl. V Čreš-njicah, župnije Št. Peter pri Novem mestu, jc umrl 12. t. m. Radeckyjcv veteran Anton Rifelj v starosti 92 let.
—	Natančno naslovljanje vojnopošt-nih pošiljk. Iz dejstva, da imajo c. in kr. vojnopoštni uradi enake številke kakor cesarski nemški vojnopoštni zavodi in da odpošiljatelji večkrat nc naslovljajo natančno kakor n. pr. »c. in kr. vojnopoštni urad X« ali »c. n. vojnopoštna postaja Y« in uporabljajo pri vojnopoštnih pošiljkah za naslov samo označbo »vojna pošta X«, nastajajo pogosto napake pri odpremljanju vojnopoštnih pošiljk. Da se odpomore takim prilikam, ki zadevajo enako cesarsko nemško kakor tudi c. in kr. vojnopoštno upravo, se opozarja občinstvo, da že v svojo lastno korist naslovlja vojnopoštne pošiljke pravilno iu natančno.
Padel je na italijanskem bojišču posestnik Jakob Volk iz Vel. Bukovicc št. 7, okraj II, Bistrica,
Sleparska proiesor jeva vdova, 42 let-nt profesorjeva vdova Marta Bobek v Gradcu se je začetkom vojne ponudila neki tamošnji bolnišnici kot gospodinjsak dama. Kot taka je potem nakupovala blago za bolnišnico, pri tem pa goljufali; večkrat je pridržala razno blago zase aH pa si dala napraviti račune o večjih količinah, nego jih je v resnici kupil. Sodišče jo je obsodilo na 4 mesece ječe.
Poštena katoliška družina išče za takojšen nastop službe zdravo kmečko dekle od 18 let naprej. Prednost ima begunka. Več pove društvo »-Dobrodelnost« v Ljubljani.
44, državna dobrodelna loterija, Za podporo dobrodelnih in splošno koristnih naprav se je priredila 44. državna loterija za civilne dobrodelne namene. Žrebanje se vrši 22, februarja. Kot je razvidno iz igralnega načrta, je ta loterija opremljena zelo bogato z dobitki, med katerimi znašajo glavni 200.000, 50.000, .30.000, 20.000 kron itd. Vsi dobitki se izo-lačajo v gotovini. Srečke po 4 K se dobivajo po vseh loterijah, poslovalnicah razredne loterije, tobakar-nah, menjalnicah, davkarijah, poštnih uradih itd.
PMSfcc novice.
Grehi bivše judovske kamore v Trstu se popravljajo. Svoj čas so tržaški občinski oblastniki vrgli sv. razpelo iz bolnišnic in vseh šol. Te dni se jc poskrbelo, da je sv. razpelo zopet prišlo do časti po vseh ljudskih in srednjih šolah v Trstu.
Odlikovan jc g. Ivan P e r p a r, c. kr. finančni svetnik v Ajdovščini, z zaslužnim križcem Fran Josipovcga reda z vojno dekoracijo. Odlikovanec jc dobrnŠki rojak.
— Umrl je na Muti na Štajerskem K a-r o I T u p i, krčmar iz Št. Andraža pri Gorici.
Na zaposlovalnem tečaju c. kr. goriških učitelj šč v Ljubljani (v poslopju L državne gimnazije) se prične drugo polletje v sredo, dne 21. t, m. (na pepelnico) ob osmih zjutraj.
Smrt beguncev. Iz Tržiča na Gorenjskem sc poroča: Tu so pokopali 12. t. m. gdč. Šmitek Apoloni jo, 81 let staro šiviljo. Živela je v Trstu v ulici Valdirivo pri sorodnikih krojaču Ivanu Kočevar. Ko jc izbruhnila vojska z Lahi, se je preselila s svojo nečakinjo semkaj, kjer jo je rešila smrt trpljenja, — Dne 4. t. m. je umrla štiriletna hčerka g. Karola Pire, železniškega skladiščnega sluge iz Gorice. Družina biva, odkar je morala bežati iz Gorice v Tržiču.
Pokupovanje manuiakturnih trgovin v Trstu. Dunajska »Reichspost« poroča, da je mnogo blaga, ki je bilo iz pokupljenih manufakturnih trgovin v Trstu izvoženo na Dunaj, kmalu zopet pripeljano nazaj v Trst, kjer jc bilo zopet prodauo trikrat do štirikrat dražje. Dobiček da je znašal 3 do 4 milijone kron. Kupčiia da se je vršila na račun neke velike banke. »Reichspost« zahteva, da se prijavi ime te banke.
Mrtvega so našli v njegovem stanovanju 52letnoga zidarja Karla Sari-nič. Ni šc dognano, ali se je zgodil sa-moumor ali nesreča.
Zadušila sta se v neki tržaški gostilni 471etna črnovojnika Anton Makovec in Iv. Lopignan, ki sta se vračala iz Sv. Nedelje v Istri, kjer sta bila nekaj dni doma na dopustu. Preden sta legla, sta pozabila zapreti plin; zjutraj so ju našli mrtva.
Tatvina v Trstu. Iz skladišča tržaške aprovizacijske komisije na Vrdeh pri Sv. Ivanu so tatovi odnesli vrečo moke in vrečo fižola. Blagajna, v kateri se je nahajala znatna vsota, je ostala nedotaknjena.
Mm poročiio.
Cesar
je 14. t, m. sprejel v zasebni avdijenci: polkovnika barona Mor-Merkl, nadvojvodo Henrika Ferdinanda, višjega komornika majorja barona Wassilka, vojnega ministra generalnega polkovnika barona Krnhntina.
generalnega majorja princa Lobkovica in podmaršala Loebella.
Nemška narodna zveza.
Z Dunaja poročajo: Nemška narodna zveza ima 16. t. m. skupno zborovanje. Te dni imajo svoja posvetovanja tudi posamezne nemške stranke, kakor tudi poslanci iz alpskih dežela.
Priziv proti obsodbam vojnega sodišča v Franciji.
Bern, 14. febr. (K. u.) Francoska zbornica je sprejela s 309. proti 107. glasovom predlog, po katerem bodo imeli po vojnih sodiščih obsojeni pravico, da se bodo smeli pritožiti. V senatu so sprejeli predloge o prepovedi prodaje alkohola v ozemlju armade in o obdelovanju vsega šc neobdelanega polja na Francoskem.
Vstaja na Kubi.
Newyork. (K. u.) Reuter: Iz Havanne se je danes brzojavilo državnemu oddelku v Washington, da so vladne čete v provinci Masansee premagale vstaše. Združene države so ponudile kubanski vladi 5000 pušk s strelivom.
OosnodorsKs Beležke.
—	Polelni čas. V finančnem odse.kt bavarske poslaniške zbornice so predlagali, naj se letos poletni čas razširi od 15. aprila do 15. oktobra. — V državah sporazuma bodo pa poletni čas vpeljali žc 1. aprila,
—	Monopol na nova sladila. Uradno se razglaša, da vlada ne bo monopolizirala izdelovanja umetnih sladil, pač pa prodajo. Prodajo na drobno bodo imeli v prvi vrsti lekarnarji. Splošno se lahko reče, da se hoče saharin dati kot nadomestilo za sladkor, ki bo nekoliko cenejši.
—	Nadaljne omejitve razsvetljave v Gradcu, Mestni svft graški je odredil, da se ne smejo poslej izložbena okna sploh nič več razsvetljevati, po zasebnih stanova njih smejo goreti k večjemu po dve dc tri električne ali plinove luči. Za kuhanje vode po kopalnicah se plin sploh ne sme več rabiti, razen v slučaju bo'črni na zdravnikov predpis.
Omejitev prometa na dunajski cestni železnici. Vsled prizadevanja župana dr. Weiskirchnerja so pristojna ministrstva obljubila, skrbeti za nadalini dovoz premoga dunajski elektrarni v toliki meri, da bo promet na cestni železnici v bodoče le neznatno omejen.
Ostra kazen. Trgovec z usnjem v Reki Ferkovich je bil te dni obsojen na 2000 K globe in 3 mesece zapora, ker je prodajal usnje za podplate po 120 K kg. dočim znaša maksimalna cena K.
Prikrito blago. Trgovci Rudolfu Osztroska na Reki ;-,o zaplenili 40 kg Schichtovcge mila ter kave in drugega blaga v vrednosti 20,000 kron. Blago ie imel skrito pod kupom drvi.
20 zabojev mila Scbichf je reška carinska oblast zaplenila trgovcu Collaviniju,
Krušne, mesne in sladkorne nakaznice na Angleškem. Minister Henderson poroča: Ker se prebivalstvo v tako mali meri pokori pozivu, vživati na teden lo 1800 gramov kruha, 1123 gramov mesa in 340 gramov sladkorja, bodo z marcem uvedli prisilno razdelitev.
Preskrba z žitom v iialiii. Iz Lugana poročajo: Komisar za živila Canepa je naznanil prefekiom, da bedo prihodnje dni izšle odredbe, ki bodo ml en i o krušnega žita določile na najmanj 90 odstotkov in. vsako pecivo težko manj kot 500 gramov najstrožje prepovedale. Ta prepoved velja" tudi za peko v domačem gospodinjstvu. Canepa izraža prepričanje, da bo italijansko ljudstvo ponosno na to, da jc isti kruh kakor junaški italijanski voiaki. Te odredbe so potrebne ra di težkoč pri preskrbi žita i J inozemstva in visokih stroškov žita, ki narastejo državi radi visokih pomorskih tari-fov in valute. Kakor znano, dobavlja italijanska država pšenico, katero jc sama plačala po 90 in več lir za stot, italijanskemu prebivalstvu po 36 lir.
LiiiMe novice,
lj Smrtna kosa. Umrl je sinoči g. A n • ton Zore, posestnik in trgovec v sv. Florijana ulici št. 24, star 62 let. Obče spoštovani rajnik je bil mnogo let ključar mestne župne ccrkve sv. Jakoba, Pokojni zapušča izmed treh sinov dva vojaka, c. kr. poročnika Vinkota in c. kr. praporščaka Ivana, ki se nahaja v ruskem ujetništvu. — Pogreb se vrši jutri, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne. Ugledni družini naše gorko sožalje, blagopokojnemu pa sladki mir v Gospodu! — Umrl je včeraj popoldne gosp. Oton Beltram, kand. geoni. sin g. Ant, Bellrama, strojevodja državne železnice. Naše iskrono sožalje! — Umrla je godčna Petronclla R a v e n e g g,
lj Dobrodelna predstava, ki jo je pri' redilo v nedeljo Katoliško d r t« š t v o rokodelskih pomočnikov v Rokodelskem domu, je bila prav dobro obiskana. To je dokaz, kako se občinstv«

zanima za prireditve naše nadebudne mladine. Vsem iz srca je govoril društveni
!)redsednik g. Alojzij Stroj, ko je poudar-al v svojem nagovoru tc-le misli: Skrb za moško mladino je sedaj največje delo krščanske ljubezni iu najlepše patrijotično opravilo. Telesno in duševno zdrava mladina je naše upanje: taka bo v prihodnjosti država, kakor je danes naša mladina. Večjega zaklada nimamo, kakor je mladina. Ker je toliko mladeničev darovalo svoje življenje za domovino, zato nam je življenje vsakega mladeniča dvakrat in trikrat dragoceno. V luči svetovne vojske vidimo, koliko je vredno delo za mladino, kolikega pomena so vsi darovi v korist mladini. — Prireditev sama nam je nudila veliko več, kakor smo pričakovali. Nastopil je vrli kvartet, gg. Globelnik, Rus, Stamcar in Pip, s svojim, dovršeno pred-našanim, krasnim petjem, g. solist Rus s svojimi, s pravimi občutki petimi solo-spevi, gg. Ložar in Pajk s svojimi nedosež-nimi kupleti. Pa tudi novi pevski zbor pod spretnim vodstvom g. profesorja Dekleva, tamburaški zbor pod vodstvom g. Jeloč-nika in sigurni, prav naravni nastop vseh igralcev v igri »Strah z dolgo roko« pričajo, koliko dela društvo tudi v težkem vojnem času za izobrazbo mladine. Zlasti nas je veselilo, da jc zopet nastopil kot igralec vsemu občinstvu priljubljeni g. Rudolf Vrančič in dal igri pravo živahnost, kar se je pokazalo zlasti v tretjem dejanju. Tako je igra dosegla lep uspeh in občinstvo popolnoma zadovoljila. — Kakor izvemo, se bo vsa prireditev ponovila v nedeljo, dne 18. t. m., ob peti uri popoldne. Naj se je slavno občinstvo udeleži v obilnem številu v izpodbudo in veselje mladini!
lj Niso Italijani! Vojak J. J., ki je bil
Erišel nedavno z bojišča na dopust v jubljano k svojim staršem, ki bivajo tod
kot begunci, se britko pritožuje, da sa je sam prepričal, da Ljubljančani smatrajo primorske begunce za Italijane in jih zato nekako pisano gledajo. Toda Primorci niso Italijani, čeprav znajo nekaj italijansko, marveč so pravi, pristni Slovenci, ki jih močno žali tako postopanje. — Priob-čujemo v pouk tistim, ki so krivi takih pritožb.
lj Uslužbenci južne in državne železnice se opozarjajo, da ne dobe nikakih živilskih izkaznic več pri krušnih komisijah, ne za se ne za svoje rodbine in služkinje. Uslužbenci železnic, ki imajo na stanovanju še kake druge osebe, za katere ne dobivajo živil iz železniških skladišč, za katere pa morajo jemati izkaznice kot glavarji hišnega gospodarstva na svoje ime, morajo prinesti h komisiji policijsko zglasnico podnajemnikov, ker sicer tudi za te osebe ne morejo dobiti živilskih izkaznic.
lj Našla se je srebrna ura. Dobi se pri g. Ant. Pogačniku, Spodnja Šiška 66.
Novodim zq izda o in mmm ima:* ia flrngili živiisM izkaznic.
Krušne komisije bodo uradovale v petek 16. t. m. in v soboto 17. t. m., vsakokrat od 8. do 1. ure pop.
Izdajale se bodo krušne, sladkorne in maščobne izkaznice.
Vsled raznih zahtev strank, ki otež-kočajo poslovanje krušnih komisij, se na podlagi sedaj obstoječih in veljavnih predpisov opozarja na sledeča določila:
1.	Komu pristoja pravica priti h krušni komisiji po krušne izkaznice.
Pravico priti h krušni komisiji po krušne izkaznice ima edino le načelnik hišnega gospodarstva, to je hišna stranka, ki je najela stanovanje od hišnega posestnika ali njega namestnika.
Te hišne stranke imajo priti po krušne izkaznice zase, svojo rodbino in za vse one osebe, ki so pri nji na stanovanju (v podnajemščini).
Nikake pravice torej nimajo priti h komisiji po izkaznice osebe, ki niso same najele stanovanja od hišnega posestnika, temveč so le pri drugih strankah v pod-najemu.
Isto velja, če ima hišni posestnik kake osebe v svojem lastnem stanovanju v pod-najemu.
Tudi nimajo pravice priti po izkaznice gospodarji in gospodinje za osebe, ki so pri nji samo na hrani. Za te osebe imajo priti po izkaznice le hišne stranke, kjer te osebe stanujejo.
Za vsako hišo sme torej priti h krušni komisiji le toliko strank, kolikor je najelo v hiši stanovanje od hišnega posestnika, njega namestnika ali upravitelja.
Kjer kdo stanuje, pod dotično hišno Številko ima dobiti svoje izkaznice.
2.	Katere osebe sploh ne dobe
izkaznic za moko.
Izkaznic za moko sploh ne dobe tiste osebe, ki so na hrani v hotelih, restavracijah, gostilnah itd., torei vse osebe, ki niso na hrani pri privatnih strankah. Za te osebe morajo hišne stranke, ki jim oddajajo stanovanje, zahtevati pri komisiji le
izkaznice za kruh (zgornje dele krušnih izkaznic).
3.	Kaka dokazila mora prinesti stranka, če se je preselila v okraj, ali če je sprejela drugo
stranko v podnaje m. Če se je sama preselila v okraj, mora doprinesti svojo, če se jc priselil podnajemnik, pa podnajemnika policijsko zglasnico.
Kdor ni tu policijsko zglašen, ne dobi nikakih izkaznic.
4.	Glede drugih živilskih iz-
kaznic
jc ta navodila uporabljati zmisloma.
Vejsl pozilrpi.
V imenu celega oddelka se vsem ljubljanskim dekletom m deklicam najsrčnejšo zahvaljujemo za božična darila ter pošiljamo najsrčnejše pozdrave: Francelj Dele, narednik Grohar, narednik Bogolin, četov. Erlach, fetov. Edvard Ažioh, četov. Petja, Jernej Fink, Rud. Petrič. — Iskrene pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam pošiljalo: Filip Samec, Šmarje; Maks Orel, Avber; Ivan Doliak, St. Maver; Pirotov Alojzij Grilanc, Zgonik; Jožef Brezovec. Dutovlje; Fran Čok. Plavi; Andrej Markončič, Fajti; Jožef Slavcc; Stramar; Stc-govec Jožef, Lokavec; Truden Franc, Stnri trg; Jakončič Jožef, Kojsko; Kocjan Gregor, Šlcoc-jan; Medle Franc, Brusnice; Osei Aadolf, Šmarje; Vidmar Josip, Rihenberg; Strajn Josip, Sv. Ivan pri Trstu; Mržek Josip, Štanjel; Kodrič. Anton, Rihenborg; Ravbar Ferdinand, Dutovlje; Bezek Luk«. Razdrto; Vodopivcc fasip, Kamnje; Gregorič Anlojz. Prvačina: Pur;C Ivan, Vel. Repen; Battiegeli Rajmund, Tolmin; Nagode Jožef, Verd; Mrlak Ivan, Stara gora. — Najlepšo pozdrave vsem slovenskim fantom in dekletom, posebno Se primorskim begunccm pošiljajo: Blagonja Andrej iz Vipavskih Šmarij; Kurinčič Alojzij I. in II., oba iz Drežnice pri Kobaridu: Borginc Anton, Žaga pri Bovcu; Rink Ivan, Čiglnj pri Tolminu; Mislej Peter, Bogo pri Štjaku; Štrukelj Julijan iz Šempnsa pri Ajdovščini; Ličen Karel iz Vipave (Brjo); Žagar Ivan, Žaga pri Bovcu; Dolinšek Jurij, Gozd pri Kamniku; Pele Martin. Ilinje; šifrer Jakob iz Stare Oso-lice; Pogačnik Ivan. Kropa; Klebčar Josip, Št. Pier. — Srčne pozdrave vsem rojakom pošiljam: Podesetnik Fran Vadnjal; poddes. Pavel Wegmacber, pionir Martin Aužner, inf. Jožef Bretcško. — Četovodja Vinko Teršič; četov. Ivan Kucler; desetnik Vinko Peric; desetnik Lovro Ogrin; san. desetnik Bert. Strik-berger; deset. Martin Anžič; deset. Robert Ah-čin; poddes. Jožef Petkovšek: inf. Viljem Beck.
—	Jurij Franzi, Lorenc Gabrovec, Jožef Šket, Jož. Breznik, Janez Brodnjak, Jurij Kokol in Janez Kuk. — Jožef Obranov.č. Franc Jeran, Rudolf Soklič, Remigij Schniderscliitz, Rade Beslač.
Potresne Mm s PriorsKepe.
Kje se nahaja moja sestra Katarina Zivic, roj. Rolavčič. podoinače Tonacarjeva iz Stare gore pri Gorici. Do konca oktobra je bivala v trgu Vipava. Moj brat Anton Kolavčič iz Rožne dolino pri Gorici. Kdor kaj ve, naj blagovoli &)X)iočiti na naslov: Uršula Marvin, Zatičina St. 49, nova 56. Dolenjsko. — Išče so Anton Lo-višček iz Lovišč, okraj Kanal. Primorsko, star 17 let. Pojasnila naj so pošljejo na naslov: Peter Bajt, Ljubtjuna, Breg št. C, ali: Anton Lov šček, k. k. Ldst. Arb. Abt. 219/97, bojišče.
—	Alojzij Lennrdič, doma v vas. Št. Martin 47, Brda pri Gorici, sedaj pri Ilochgeb. Komp. Obit. Petz, M. G. A. 2/44. bojišče, išče svojega prijatelja Mihaela rebrnič iz št. Martina, ki je služil pri 97. pp. — Iščem Lovrenca Rus:an, doma iz Kozane v Brdih, ki je služil pri Fes t. Art. Reg. -i, III. Komp. v Pulju. Pogrešam ga od 15. avgusta 1915; kdor kaj ve, naj mi sporoči. Ivan Rusjan, k. k. Ldst. Ins. Baon 157, 1. Komp., bojišče. — Anton Susif, Golica, Riva Castello St. 25 sednnii naslov Anton Snsič, Auersthal Nr. 300, Nied. Osterr., iščem svojega brata Ivana Susič, Gorica, trg sv. Kilaria št. 7.
—	Jožef Klinec, rojen v Spodnjem Ccrovem št. 41, odšel k voakom dno 20. maja 1915. sem pustil družno na svojem domu. Se uljudno prosi, kdor kaj ve o moji družini, naj to sporoči na županstvo Črniče na Goriškem. — Jožef Koren (Kranjcev) iz Drežnice pri Kobaridu, sedaj pri Lir. 4, II. Ers Komp., Leiten-dori bei Leoben Štajersko, išče svoje starše.
—	Ivan Prančič. Bar. Nr. 202, k. u. k. Mil. Bau-leitung in Feldbach bei Graz, prosi, naj se oglaso na njegov naslov sledeči: Karel Kcr-gantič. pozneje pri vojaškem voznem oddelku, Ivan Nikolavčič, pozneje pri vojaški delavski stotniji, Štefan Prinčič. pozneje pri 97. pp., vsi trije iz Cerovegn, Št. Ferjan (Brda), da jim morem izročili pisma njih v Italiji interniranih soprog. -- Anton Hvalič 97. pp., 19. stot, vojna pošta 302. išče Valentina Hvalič, doma iz Kronberga 30 pri Goric . — Anton Bensa, Bok. Abt. des i. R. Nr. 17 in Kalvvang, Štajersko, išče svojo mater in sestro iz Sem-pasa St. 187. — Angela Koršič, Celje. Rožna ulica 13, išče svojega očeta Antona KomauH iz Podsabotina št. li. — Bernik Franc, k. u. k. Inf. Reg. 107, 10./P7. Feldkomp. eldpost 382, iSče svoje starše iz Kosi v Brdih. — Jožefa Matevž č, Otofte, p. Podnart, išče Uršulo Ma-tevžlč iz Gorico. — Ivan Baudaž, k. u. k. Poln. Abt. Gruppe No. 11, Etappenpost Krasnlk, Polili, išče svojega brotn Feliksa Baudaž \z Kanala št. 29. — Koncut Loonard, Rek. Abt. des Inf. Reg. No. 97. Mureclc, išče svoio drv/ino iz Hljevnika št. 10 pri Kožbani v Brdih. — Marija Zaje. Trška gora, Krško, iščo druž no Jakoba Paulin iz Voglarjev. obč. Trnovo. — Fanny Trovon, Idrija št. 335, išče Justo Kovači? iz Gorice, ulica Trigeminia št. 7. — Avguštin Strosar, Off. Diener, Bad Neuhaus pri Celju, išče svojo sestro Rozalijo Remec iz Vitovelj št. 1. — Sfiligoi Francesco. Salurn št. DO, Tirolsko, iščo svoja dva brata iz Brncana pri Korminu. — Alojz Maraž, Kafondorf, Barocke No. 41, Z. 1, iščo svojo ženo iz Št. Fiorijana. —
Uri!)! izKozi ml
Inft Evbelj Josip, 17. pp., 9. st., Krašna, 1883, ujet; inft. Bnšelj Ivan, 17. pp., 4. nad. st., Št. Peter pri Novem mestu, 1891, ujet; inft. Batlč Franc. 97. pp., Lokavec, 1805. mrtev (12.
5. 1016); inft. Blaž Mihael, 17. pp., 4. nad. st„ Dev. Mar. v Polju 1893, ujet; inft. Božič Anton, 17. pp., 15. st., Vipavu, 1890, ujot; inft. Bregant Anton, 97. pp„ Gorica, 1879, mrtev (21. 1. 1916); inft. Bukovec Ignacij, 17. pp., nad. st., Velika vas, 1895, ujet; dosetnik Cerkvenik Franc, 97. pp., Sežana, Naklo, 1887, mrtev (21. 0. 1915); inft. Demšar Matja, 17. pp., 1. nad. st., Poljnne, 1804, ujet; inft. Dernikovič Alojzij, 5. (lom. pp., 5. st., Bizeljsko, 1894, mrtev (22. 10. 1910); inft. DcJžmnn Anton, 17. pp., 11. st., Radovljica, 1890, ujot; desetnik Dolinšek Franc, 17. pp.. 3. nad. st., Kamnik, 1881, ujet; inft. Dolmovič Josip, 17. pp., 4. nad. st., Cerklje, ujet; inft. Dorovec Anton, 17. pp., 1. nad. st., Topi ce, 1894, ranjen in ujet; inft. Drobnč Anton, 17. pp., 5. st.. Videni. 1890. ujet; inft. Fatur Anton, 97. pp., Knežak, 1893, mrtev (22. 11. 1915); inft Flor-jančlč Alojzij, 17. pp., 8. st., Mokronog, 1S"5, ujet; inft. Gregorčič Josip, 17. pp., 1. nad. st., Ambrus, 1880, ujet; desetnik Grzclj Ivan, 5. dom. pp., 5. st., Lož, 18S9, mrtev (9. 10. 1916); inft,. Iiomovc Franc. 17. ii9., 1. nad. st., Brezovica, 1893, ujet; inft. Hribar Ivan. 17. pp., 1. nad. st., Št. Jurij, 1891, ujet; inft. Hubert Gašper, 17. pp„ 3. nad. st., Novo mesto, 1885, ujet; inft. Jakoš Ivan, 17. pp., 1. st.. Št. Janž, 1889, ujot; poddos. Jakovec Peter, 17. pp., 12. st., Kranj, 1889, ujet; inft. Jonkar Alojzij. 4. dom. pp., št. Flori jan, 1885, mrtev (16. 7. 1916); inft. Juvan Frane, 17. pp., 3. st., Šmartno, 1882, ujet; inft. Kalan Josip, 17. pp, 2. nad. st., Stara Loka. 18CG, ujet; inft. Koleša Alojzij, 17. pp., 2. nad. ct. Novo mesto, 1894. ujet; inft. Konc Franc, 17. pp., 4. nad. st., Ilrastjo, 1892, ujet; etnvodja Komlanc Ivan, 17. pp, 6. st., Št. Janž, 1888, ujet; inft. Kozamernik Franc. 17. pp., Medvode, 1893, ujet; inft. Kozjek Valentin. 17. pp., 4.nsd. st., Sv. Jošt, 18C2, uiet; inft. Kuhar Josip, 17. pp., 4. nad. st., Krško, 1887, ujet; inft. Mazi Ionacij, 17. pp., 2. nad. st.. Krško, 18S7, ujet; inft. Pahor Anton, 17. pp., Vojščica, 1897, mrtev (22, 11. 1815): poddes. Petemelj Ivan, 17. pp., 9. st., Radovl.rca. 1893, ujet; inft. Petrič Anton, 17. pp., 1. nad. st. Št. Jurij, 1894, ujet; inft. Pistotnik Franc, 17. pp., 1. st, Nev-lje, 1882, ujet; inft. Povž Anton, 17. pp., 4. nad. st., Mengeš, 1894, ujet; inft. Prašnikar Ivan, 17, pp., 1. nad. st., Kamnik, 1P94, ujet; inft. Rota Franc. 17 pp., 1. nad. st, Šmihei-Stopičo, 18C2, ujet; lovec Rozman Franc, 7. lov. baon, 1. st, Mavčiče, 1592, mrtev (1.—31. 2, 1916); inft. Tavčar Franc, 17. pp., 2, nad. t,., Stara Loka, 1888, ujet; dosetnik Trebšak Ivtm, 27. črnovoj. pp. ,10. sf., Podhrušlca, 1874, mrtev (30. 9. — 7. 10. 1916); inft. Zaubi Franc. 17. pp., 4. nad. st... Zlatopolje, 1892, ujet; inft. Zupan Alojzij, 17. pp., 4. st., Dvor, 1885, ujet.
irovl.
Fcdpornemu društvu za slovenske vi.reko-SoJ.ce na Dunaju so v času od 23. novembra 1916 do 9. februarja 1917 darovali: 203 lv 27 b pok. dr. I ,eo Krof t, zdravnik pri Sv. Jurju ob Šč., 'po ljutomerski okr. posojilnici (ust.); po 50 I<: Fr. Kadunc, gimn. prof. iz Mostara, in Mestno županstvo v Kranju; 30 K: Okrajni zastop na Laškem; po 20 K: Ihan. in pos. v Smarji pri Jelšah, dr. Frid. Babnik, dvorni in sodn. od v. na Dunaju, in dr. Ivan Zolger, sekc. načelnik v preds. min. sveta; po 15 K: Ivan Dolenec, glmn. učit. v Ljubljani, in profesorji zbor v Kranju; po 10 K: dr. Otmar Krajec, mestni fizik v Ljubljani. Ivan lic.v. pol. svet. na Dunaju. Viri aBlaznik, učiteljica v Škofji Loki, Igri. Supan, učitelj v Brežicah, in Maks Ploteršnik, vp. prof. v Ljubljani; po 6 K: Rajko Pcrušek, vp. prof.. Fran Posega, svet tainik najv. sod , in dr. Florio Gregor.č, min. podtaj-nik, vsi na Dunaju; po 5 K: Ign. Omahcn. kaplan, Dobrepoljc, Fran Vajda, prof., sedaj v Središču, dr. Jos. Kolšek, odv. na Loškem, dr. Urb. Lcmež, odv. v Slov. Bistrici, in Evg. pl. Terbukovič, graščak na Loki; 4 K: Franja Scliiuder, h. oskrbnica na Dunaju; 2 K: Janez Oblak, župnik na Bledu. Skupaj 522 K 27 h, za katere se društveni odbor vsem spoštovanim darovalcem najiskrenejšo zahvaljuje. — Prvi blagajn k: Dr. Stanko Lapajno, d v. in sodu. odv. na Dunaju I., Braunerstrasse 10.
Kržič, Osmcro blagrov, ali nauk o srečnem življenju; cena s poštnino vred broš. 1 K 90 vin., vezana 2 K 40 vin. Kdo se ne želi srečno živeti posebno v stiskah in nadlogah današnjih clni. Časi gotovo n'so imerjeni za srečno in mirno življenje, pa vendar priča ta knjiga, da jc mogoče doreči srečo tudi v dneh žalosti in nadlog. Zalo je t-t knj;ga sedanji čas še posebno na mestu. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Migrena tli glavobol sc lahko odstranita z uporabo Felierjcvega dobrodišečega, bol lajlajoče-ga in csveževaluega rastlinskega essnčnega fluida z znamko »Elsa-Fluid«. Poškropi sc z njim čelo in senci ter se pusti, da sc tiuid počasi razpuhii, kar povzroči osvežujočo dobrodejnost. Kdor ve iz izkušnje, da mu bolje dene pri glavobolu toplota, mi ovije z »Flsa-fluidom« nalahko vribani senci s suhim suknenim blagom. Predvojne cene: 12 steklenic pristnega bol lajšajočcga ><E!sa-f!uida« pošijc iranko za 6 K lekarnar E. V. Fellcr, Stubica, Elsa-trg it. 134 (Hrvatsko).	(ev)
Tcižnhn srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pr j iteljetn
in znancem žalnstro vest, da je poklical Vsemogočni na"o iskrenoljubljeno hčerko in sestrico

v nežni starosti 5 let r>ne 13. t. m po-noči med svoje krllotcc.
Pjgreb se vrši danes ob 1. url popoldne iz hiSe žalosti Zalog it. 19, na pokopališče v D. A\. Polje v lastno grobnico.
ZflI.OG, dne 15. februarja 1917.
Hinko
bratec.
Ivanka in Franc Sicherl
sta riši.
če se na r.ove ali na mnlo pono-šene čevlje pritrdijo nabitki iz usnja. Dobo sc pri Peter Kozina & Ko, Ljubljana.
Grefiov les
Kostanjev les
v hlodih
v polenih in hlodih
2407

vsnko vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.

uofaSšina pr«»sS©ga, sprefmo lil

pianšne V it*? Z, isariBoniJe fn orhesfrijona
Elalatfucrsfta ulica 25,
124
Sprejmeta se takoj
pilfCi
v starosti 30—50 let, ki se dobro razumeta na kmečko delo. Oplnso sprejema Ivana Šlibar, Msšače 3, p. Podnart, Gor.
II1141
krepak, vojaščine prost, zanesljiv, zmožen ter strokovn ak kolonijalne trgovine, se za takojšnji nastop sprejme v veletrgovini Iv. R. H rtmanna nasl. R-Tumažic, Ljubij
aua. — Plača ugodna po dogovoru in zmožnosti; ponudbe takoj osebno sli pismeno.	545
lics&i Ei^szža
n v
iiKnpii flilftl ■
fclsiSiisga
v mostu ali predmestju kot postranski zaslužek. Ceiijeni dopisi se prosijo na upravništvo lista pod St. 333.	353
Pa flj'vl51«m iiggtbnrnli' Klen,
Olll, 1,111,11,,,, ',(,,,,,,,,, I, lllll,,,,,
t ces. ln krall- »v«t, Velltanitr:,
•M»iiiiititniiiiiiiiintittiiiiiiiii(«ia
za csviine dobrodelne naravne.
Ta deoarna loterija ima
21. 'aS dobitkov v gotovem denarju v skupiem znesku 625.000 kron. Glavni dobitek
znaša
km to lavna n trnu Umi li lecriisris m?.
Sreč&a ilai 4 liiciie. SročHa sla g 4 Hro.ie.
Srečke se dobivajo pri oddelku za dobrodelne lo.e ije na Duna.u, ill., Vordere Zo\ am s-st asse S, pn Ur. ogr. lote.ij. ravnate, s.vu v Biidimne ti IX pos opje "lav. ega cann«kega urana, do loier iaa. trafik-,h. nn itavmh
zas onj. Srečke se poSli:ajo poitnl- e piosto. Ud c, kr. jjencral ,tga ravnaicllslva dr^. loloilj [oddoick za dobrodelne utori.e,)	202
Baterije, svetilke ter žarnice
vi>dno v zalogi pri	m
VIDO BEAT07Ž,
Ljubljana, Stari trg
Prodajalka
prav zanesljiva, slovenščine popolnoma zmožna, z dobrimi spričevnli se sprejme s 15. marcem v mešano trgovino Florijan GaJSek-a v Loki pri Žušmu na Štajerskem. — Hrana in stanovanje prosto. Zahtevana plača nuj sc pri ponudbi navede.
Kupifo se
vsakovrstni šivalni, pisalni in drufji stroji, tudi žo rabljoni, ter kaučuk za dvokolesa in štelaže za prodajalno,
A. BATJEL, Ljubljana, Stari trg št. 28.
n-83-ir-ir-ir—r—i
Vi?em sorodnikom, prijatoljem in znancem priporočam v pobožno molitev
svojo preblago mater
Neio Kline, roi. Volili,
v Gospodu umrlo v torek, dne 13. februarja 1917 v 86. letu mukepolnega življenja. Pogreb bo v petek 16. februarja ob pol 11 uri na Vačah,
Javor pod Ljubljano, dne 14. februarja 1917,
Jernej Kline, sm-duhovnik.
^'V^ffi'- V'-:
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je danes ob 1. uri ponoči, potolažena s sve-totajstvi, prezgodaj sklenila svoje vzorno življenje nenadomestljiva soproga in mamica, sestra, teta in svakinja, blagorodna gospa
Ida Guzelj, roi. Kosem.
Truplo nepozabne pokojnice se prenese v petek, dne 16. februarja ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče k večnemu počitku.
Proseč tihega sožalja priporočamo nad vse nam drago pokojnico v blag spomin.
V Novem mestn, dne 14. februarja 1917.
Avgust Guzolj,
e. kr. višji gozdni komisar v pok. soprog.
Zofija Pehanl roj. Kosem,	Slava Gazel),
sestra.	hči.
Josip, Albin Kosem,	Stojan Guzelj, stud. tech.
brata.	sin.
373	Vsi svaki in svakinje, vnuki ln vnukinje.

kupi vsako množino franko vagon
yu u|iinu bufuiiiu U£U'hm sa i m j i
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
<^f=sj,> Anton Beltram, strojevodja drž. železnice v pokoju, naznanja potrtim srcem v svojem, v imenu svoje soproge in otrok Roberta, Hugona in Marije, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc

nuš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat, gospod
OTON BELTRHM
(kand. geom.) kandidat zemljemerec
danes, dne 14. februarja ob 12. uri dopoldne, po dolgi, muke-polni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 26. letu svoje starosti, vdan v svojo usodo, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega ranjkega se vrši 16. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Marije Terezije cesta št. 13, na pokopališče k Sv. Križu.
Posmrtne maše se bodo darovale v cerkvi oo. frančiškanov. V Ljubljani, dne 14. februarja 1917.
Globoko žalujoči ostali.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni, predobri očem, brat, stric in svak, gospod
Franc Jarc
veleposestnik v Medvodah
danes 14. t. m. po mučni bolezni, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v petek dne 16. svečana ob 8. uri zjutraj na župnem pokopališču v Preski.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi.
Medvode, dne 14. svečana 1917.
Globoko žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Ustan. 1910.
Henrik Weisz fiKSU
dobavlja po povzetju naslednje čevlje v vsaki velikosti. Riziko izključen. Zamena dovoljena. S cenikom med vojno ni mogoče postreči. Par dam-skih čevljev K 50.—, K 35. -, K 10.-, K 15.-, in K 50.—. Par čevljev za strapac (bakanci) K '10.-, K 45.-, in K 50.-. Par čevljev za gospode K 45.—, K 50.-, K 55.-, in K 60. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cene. 4 škatlje kreme za čevlje K 1. — 250
z večletno prakso, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Vajene strojepisja imajo prednost. Ponudbe v nemškem jeziku na upravo »Slovenca" pod štev. 320.
Gospodinfa ali dekla,
vajena kmečkega dela se sprejme. Plača po dogovoru. Jos. Mlakar, Pletorje, Vidom, Štaj. 368
"1
C.kr. orožniškistraž-mojster, 27 let star, slovenskega značaja, se želi v svrho žemtve resno seznaniti z enako primerno gospodično. Samo resne ponudbe, če je mogoče s sliko, naj sc pošiljajo do 25. februarja pod šifro »Danica« na upravo tega lista.
Tisk »Katoliške Tiskarne«.

Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni oče oziroma stari oče, brat, tast, svak in stric, gospod
frgroec in posestnik
po dolgi mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče, dne 14. t m. zvečer ob četrt na 9. uro v starosti 62. let mirno v Gospodu preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bode 16. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Florijana ulica 26 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba. Blagega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 14. februarja 1917.
Rudolf
trgovec
Rudolf
vnuk.
Ivan
c. kr. praporščak v rez. sedaj v ruskem vjetn. sinovi.
Vinko
c. kr. poročnik v rezervi
Marjanica
hči.
Marija Glavič roj. Zore Pavla Zore roj. LotriC
sestra.
sinaha.
iv
SMi
i v,;; ■
Nn'. \r>.,
i&f&j? p m-
ii*-. mm
'zdnja konzorcij »Slovenca«.
OHtJovorni urednik: Jožei Gostinčar. državni poslanec