hjjh
npr*
237. iMM
ZULkU.
veljalo   petrr« «t«-fma p« tu vrsta zi enkrat po M vin., za dvakrat po 12 \ m . aa trikrat ali v črtast po 10 vin Pri večjih maercijah po dogovoru. Lpravaattv« naj sc poHliap naročnine, reklamacije, inacrati itd. U  jt utir ilustrativne stvari
Na
nan<ila brez l-u dobne vponJarve naročnine se ne ozira.
.Slovenski Narod" velja po posti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25 — Celo leto.......K 28—
pol leta........ 13 _
četrt leta........ 650 j     M Ameriko in vse druge dežele:
na mesec....... 2-30 1   celo leto.......K 30—
Vprašanjem glede tnseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka
St 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 89
av
da pri
_ i
volilni shod kienbalcev i Bell Krajini.
tlx Bel*' Krajine. I
2e v nedeljo, dne je oznanilo a semiške de prihodnjo nedeljo prof. J are. Ljudje po večini lava m umrli in isti dan ar je zlasti naed ž* ntemmi mnoar** sr*>vr»ri!o in ra/p? av
novem kaplanu, ki mi v Semič. Terrijalkam je bila to pet prilika, ob kateri so zgodovino vseh farjev,   kar ao jih
miču.
Pride težko pričak ija. Ljudje so med tem h. da te jim predstavi novi klerikalni kandidat za državni zbor mesto d-topivšega šukljeta. ki je s pomočjo Belokranjeev dosegel vse. po če-je hrepenel, a Bela Krajina ni dobila niti počenega gluia Ko mine rana masa in so ljudje najbolj zbrani na tram. stopita oz nanje valea. v svesti si *tojan*tva, na potrt stol. ter prebereta poslušalcem uradne novice tekočega rasa. Med tem časom pride župnik s prof. Jarcem in Mat jarićem, ter ju r-»pelje k županu in par njegovim kimavcem. Tem se je obraz kar svetil v rajnkem svitu, ko so videli, da tudi pred tako v mati s svojo glavo. To ni. kar si boli, saj so jih sam g. »fejmeštr« pribijali sem. To pa že nekaj velja.
Med tem čason. se konča dolgočasno uradno vpitje in naši možakarji stopijo okrog stola,   da izvolijo r-'l--dnika volilnemu shodu v osebi •emiškega župana.    katerega so pa •r -anii imenovali, ter ira spravili v veliko zadrego, kajti oblila ga je rde-rica in on ni vedel, kaj naj stori. No, prebrisani« Matjaši<^ ga resi zadrege, stopi na stol. ter predstavi li sadi a ta, katerega bi radi imeli klerikal-v državnem z boni V uvodu svojega govora, oziroma besedičenja je prof. Jarr udrihal :-o naprednjakih. katerim tudi pozne-;   ni priza nesel, kar se itak razume, i da si upa na tako nesramen namlatiti svoje politične nasprot-->•. bi človek ne verjel, ako bi sam ne bil temu priča. Govoril je najprej
belokranjski železniei. za kater* -s*- klerikalci toliko trudili, pred no ko
LISTEK.
Med rožnim.
Ni še dolgo temu, odkar sem se ' ~i~«*UI  v t*-m  kraju.  Prvič, bilo je h nec meseca februarja, sem zagie-'ial ves drugačen svet pred seboj, ne-sem ga bil vajen gledati dosedaj. Izginila -o zasnežena valovita brda, '.rinili temni    snivajoči    lesovi, za nsenoj ao vode. žuboreče pod lahko ■rebrno ledeno plastjo, za menoj bela in z njimi znanci in prijatelji, za nemoj vse. kar je bilo nekdaj mojemu lepega, moji duši dragega, f zginilo je, kakor izgine sen, ko so zavrteli mesečni žarki in se je dvig-t škrlatasta jutranja zarja iznad Me gore. Izginilo je, kakor izgine vel. ki ga je povzročilo veslo, enako--mo se dvigajoče in padajoče is vahko polzečega čoln« na sinji morski mladini Izginilo je. kakor izgine mla--      -    In«    i br»z-!»-dno, n« da bi kdo zamislil in bi jokal za njo, ki :e ostala za tretjo goro. Ostal je sauno pomin. spomin na valovita brda. na •mne snivajoče lenove, mm isdeaftssse-" vofie. na bela eeia in na snaocc tal prijatelje. In na spomina   krilih aa 'vigajoč, ie *sdi oko tja n
jo do*egIi. Res, smilili ao ae n— revčki, ki so |* U ^*dah g .larea toliko pretrpeli. No. pa od vsega tega ljudstvo le nima mče»*r. dani ae kle-K tla Ofli velik** delajo,
ki ničeaar. Da tudi Se mičani se poznajo klerikalne kolovodje, pokazalo se je ob tej priliki, ko so mnogi zapuščali trg z beaeda-mi: »Saj tako nič re» ni. kar nam pridiga.« a drugi zopet so neverjetno aamigavali. ali se celo marali njego-
i ga
je vems> poslana In Bili so to po največ taki. ki menda niso videli drugih kakor mašne. Eden je celo če je to duhoven, ki govori. Zdelo se mn je pač vse bolj pridigar-sko ali kaj?
Ko je nadalje govornik zlaMi za-ita Ljubljane podtikaval i v državnem zU>ru. mu nihče ni verjel, ker mi le predobro vesno. da niso vsi ljudje taki. kakor ao voditelji talniams■imam 6\ L 8. A višek nesramnosti je dosegel v svojem blebetanju, ko se j*- obregnil ob slovenske napredne učitelje. Za vzgled je takorekoč s prstom \* »kazal na zakonsko učiteljsko dvojico iz bližnje okolice, ki je baje rada uživali beru* * i ka; je smehljajoč H blebetal osveteželjni vsiljivce. V žar-nem veselju je nadalje naznanil, da je sedaj dotična učiteljska inoč viio-k o jena. Tako torej. Ali naj je to po ih načelih, o katerih ste toliko pridigali? Ali -ni* le morebiti zato. ker je bila ena učiteljiea taka, kakrn -te nam slikali <kar t*, pa gotovo preveč», blatili cel učiteljski stan kot tak T Ali ne dobi vsakdo prvo znanje in osnovne pojme za vsako iadaljno izobrazbo ravno od ljudsko - šolskih učiteljev? V zahval«, za njih trud jih hočete po na«"elih krščanske ljubezni do bližnjega uyiei-ti. Pa to bi bilo po mnenju klerikalcev ie predobro zanje. Oni se menda drž> priti« ipa: Trpi. ultoga para. kolikor največ mossaiaf l^šsssi nsssssjrk poginiti v mukah in trpljenju'
takega človeka se moramo -amo proč obrniti, kajti ni vreden, ga poštenjak s*- fmgbdal. Ker menil oni par«♦ k , ga \ mo, je - U mu znano, kdo je bi ali vsaj glavni sokrivec neaf> razuma v zakonskem življenju imenovanih? Bil je to arojenec v Jegličevern lernenatu, ki je menda pri studiranju r-rkvr . moralista- . Alfonza L*i-guorija sestavi jal na naslov dotične
■ ■i bi le pa • ;tšfi
kriv.
neiteljiee, |x»ln*' telesnih in duševnih slab«»rsti. 1 j ul »a v na nssssns, v katerih je proslavljal >re« ne urn*»'. ko je bil ž njo *ku|»aj. kat*r» . bile |m» njegovem zat rj** vanju, najsrečnejše \ nje go\em življenju Možakar je mnogo vzdihoval ter venomer gonil, kako *r»*eiietra i*, s« < util. ko bi mu l»«.g dodelil, da 1»< enkrat z njo dihal iMi zrak V pesniškem |Mdetii je mnogo proslavljal nje teleaaao lepnea«
0 čimer f»a nočemo tu navajati ti' kake kritike, ker to je >tvar njegovega okusa. Tako torej. Možieelj, ka-
1 < r i '»-. kii <o u loa/iljen. >ia k   ' na
že fabriciran fanatik deluje za vas, je. ako že ni glavni krivee. s svojim bebastim |n>.:rjenjem gotovo mnogo pripomogel do prepirov In > tem vzglastasii. kjer igrajo vaši pra-enci tak to^tno vlogo, si upate blatiti učiteljski stan? Neradi razkrivamo take abnormalnosti, a k temu >te nas prisilili \i siimi. Za sedaj naj < >:ane iuie dotienika še skrito, ako pa nas prisilit. . pridemo tudi s pričami na dan. 1'pauio pa. da vam to ne prinese n i kakih kori>ti. ker napredno uči-teljstvo in z njim vsa javnost, ki še količkaj objektivnu sodi. bo vedela, kaj ji je storiti.
Nadalje je govoril prof. Jare o elni hipotečni banki, katero ustanovijo v kratkem in bo za ljudstvo velikega pomena. Toda čuje se, da so « tudi tu ze godile nekorektnosti - JM.do.-i ua bančnega ravnatelja. Culi smo tudi. «la se rw> odprl trg našemu \inu: {povzdignila se bit živinoreja, uporabila se Ih> moč Kolpe itd., itd. Videli smo že svoje bodoče blag. stanje, a Ugimo >♦'. da ostanejo vx« le U']*i> l»*sede in lieli Kranjec bo moral še nadalje hoditi s trebuhom za Kruhom, ker rodna zemlja mu ne to dajala dovolj zaslužka. Klerikal-ei bodo pač gledali, da mu postavami otežkočijo pot v Ameriko, a stotih najbrže ne bodo ničesar, da bi povzdignili njegovo blagostanje, da potem res ne bi imel vzroka iti po svetu. Snj je Bela Krajina prva padla v klerikalne kremplje, a dosedaj nismo videli tiikakih drugih uspc-hoA kakor tega, da je uboštvo čimda-lj#- \»čj»* in zadnji dve leti je tudi že mar-iko!o stradal v pravem pomenu be>e«le, metlteiti ko Šuklje in njegovi kolegi niso storili ničesar. I>ajte, po-ka/ite nam dejanja. samih besed smo z« siti.
I>a-i je .Tare jnuiovno zatrjeval, da  ni'Vsar ne obljublja,  vendar ni
to. kjer je zakopana mladost in kjer začudeno gledajo na n.'e irrol# osiveli moji znauei in prijatelji Kdo ve, ali ■SI vidijo oni, kakor v?dim JH7 nj*-, kdo ve, kaj si mislijo, ko gledajo na ta pr*»rani zeleneei grob. kjer f>očivn ♦ udi boljša jndoviea njih samih?? Mr.rda ga eelo n*» vidijo in s#- izpreha jajo mimo njega smehljaje in brezbrižno.
Toda naj bo, kakor je. Živeli smo. to pričajo ti spomini, ako hi ne pričalo prav nič drugega. Niso bila dolga ta leta in ni jih bilo mnogo, a bila ao leta velikega dela. bila so leta vere. upanja in ljubezni. In kdor j** samo enkrat veroval, upal in ljubil, ta je uži! velik delež svoje mladosti, zakaj na svetu «o tudi luidje. ki nis > nikdar verovali, nikdar upali in nikdar ljubili. Na vsaki poti jih srečaš posamezne, zastane ti noga. gledaš za njimi, ko so šli mimo tebe, a ne poznaš jih in ne ves, četnu ti je morala obetati noga. čemu si moral gledati za njimi. Niso te naproaili miloščine, niso se zmenili zate. izginili so in ntofiili pred tvojimi očmi. kakor izgine in utone rosna kaplja na obcestnem kamenu, ko je padla nanj raz list v jutru dremaj*»če jablane, fn ti vendar gledaš za njimi! Česnu t
Hotel sera ti sodo is
mi. da sem morila nehote srečal bitje, ki ni imelo nikdar   ne vere, ne
upanja  in ne  ljubezni . .
Vsak Han hodim tisto pot. Ozka steza je to meti vilami, razpostavljenimi v rebri, odkoder je lep razgled dalee po široki planjavi. Ob obeh straneh vi**e rože čez plotove. pri-l<ofrib«jo nizko in »e ti ponujajo. Po zidovih se opleta kakor smaragd zeleni bršlin. meša ne z vitko divjo trto, a po vrtovih kipe v tisočero hojah se blesteče evetiee. ki jih rodi samo južno |»odnehje v takšni krasoti. Priljubila se mi je ta pot. kjer vse dehti in tek m nje med seboj, kako bi se mi najbolj priljubilo, kako bi ustreglo mojim čutom, kako bi me objelo in me obdržalo v svoji bližini. Y-oik ovinek mi je star znanec, 1 ju neprijatelj, ki mi že od daleč proži roko v pozdrav in me vabi. da odložim in si odpočijem. Tndi ti bi ne mogel dalje, ako hi prišel semkaj, zastala bi ti noga. razširilo bi se ti srce in splam-tele oči v hrepenenju in pričakovanju . . .
Pred nekoliko dnevi sem zopet sedel na znani klopki v zatišju pod velikim rožnim grmom, ki je nripo-gibal svoje vaje s temnordečimi vali-kim i cvetovi nisko doli skoro sat naslonilo, da bi sonet ko kipov in nam s
bil ves njegov govor nič drugega, kakor same obljube in obrekovanja. H koncu se je obregnil tudi ob g. Ma-zelleta. ki je pa za lielo Krajino več storil, kakor vsi klerikalej, ker on je mož. ki pozna našo bedo. ter tudi dejansko pomaga, kjer mu je mogoče, medtem, ko prihajajo klerikalni veljaki le tedaj k nam. kadar potrebujejo naših glasov, a naših razmer ne poznajo niti najmanje ne.
sezadnje se povzdigne še .u«tija.sic, ki pravi, da je novi kandidat čvrst in zdrav, kar mu radi verjamemo, ker ne trpi pomanjkanja, kakor mnogi Beli Kranjci. Nekaj ljudi obojega spola je bilo še navzočih in ki so vzprejeli Jarca za svojega kandidata, večina pa je že prej odšla in videlo se je, da klerikalci tudi v Semiču ne bodo imeli take žetve, kakršno so pričakovali. Tudi slepci izpregledujejo in odpadajo od laško - rimskih klerikalnih vrečarjev- _.
CojpoiiuTste ym s sloionjMm lasom.
(Za I. slovanski narodno - gospodarski kongres sestavil   Arnošt Kresa, profesor   na   trgovski   akademiji v Brnu.)
L
Navajam par stavkov iz brošure Št. Radioa. hrvaškega politika in narodno - gospodarskega delavca v Zagrebu: »Slovanska politika v habsburški monarhiji.« izdane leta 1902 v Pragi. Radič piše:
Nam Slovanom takorekoč ne zadostuje naša razcepljenost v političnih vprašanjih, v vprašanjih svobode in narodne enakopravnosti, razšli smo se in se vedno bolj razhajamo v narodno - gospodarskih in gospodarsko - socijalnih vprašanjih.
Tudi tu iščemo pouka večinoma pri svojih zagrizenih nasprotnikih. Madžari so nam natvezili, da je Hrvaško pasivno, da je Hrvaško revna dežela, nesposobna za gospodarsko in finančno samostojnost. Galicijo rav-notako predstavljajo kot deželo, ki je obsojena« k večnemu beračenju. Dalmacijo predstavljajo dunajske vlade že cela stoletja kot beraško provincijo, za koje blaginjo ni mogoče ničesar storiti ... O slovenskih alpskih deželah »se razume samo ob sebi«. da so pasivne, ker so pasivne
večinoma tudi nemške alpske dežele. Da, celo o čeških deželah smelo trdijo, da njih bogastvo izvira le iz nemškega dela in iz nemškega kapitala... Iz lastnega studija in iz lastnega nazora nismo mi Slovani poznali o sebi skoro ničesar in smo postali v državi igrača nemških, madžarskih in židovskih finančnikov in »narodnih gospodarjeva. Zaman nam prihajajo tu in tam na uho povesti o naravnem bogastvu Hrvaške, Galicije, o svetovnem pomenu Primorja in Dalmacije, o delavnosti in zmožnostih slovenskega naroda, o podvzetnosti srbskih trgovcev in ženijalnosti čeških tovarnarjev ... In zato je tudi današnji slovanski vpliv na narodnogospodarsko in finančno politiko te države pod ničlo. Na stvari nič ne izpremeni, da je Ceh postal minister avstrijskih financ in Poljak ravnatelj avstro - ogrske banke. Le izpre-govorimo z njimi o gospodarskih zmožnostih Cehov ali Poljakov in slišali bomo vsi to, kar o nas govore naši nasprotniki, le da bodo to storili v obliki lamentacij, med tem ko nas naši neprijatelji ponižujejo in sramote . . .
Kljub temu gredo Slovani na gospodarskem polju nehote že po eni in isti poti, tako. kakor se polagoma vedno bolj strinjajo pod zunanjim vplivom tudi v političnih in narodnih vprašanjih ... In to se je zgodilo v dobi. ko se vzajemno tako malo spoznavamo, da se o tem ne da niti govoriti. Ni torej dvoma, da lahko imamo enotno gospodarsko politiko za celo državo . . .
Tako Št. Radić.
Radič ima prav, akoravno se je od leta 1902. že mnogo izpremenilo v korist slovanskega narodnega gospodarstva v Avstriji, posebno med Jugoslovani in Cehi. Mi Cehi hodimo doli in oni nas obiskujejo na razstavah in kongresih. Vidimo za teh sedem let že bolje, kaj imamo skupnega, kje smo in kakšni smo. in dolžnost ožje zveze tem uspešneje izvršuje zavest • slovanskega sorodstva. Mi doslej najbolj poznamo Slovence in dalmatinske Srbe ter Hrvate, kajti z njimi se srečavamo pridno na političnem polju in nas vse enako žuli čevelj. Slovenci hočejo imeti svojo lastno trgovino in industrijo brez tujega vpliva. Cesar pa ne dobe doma, kupujejo drugje, toda izključno pri slovanskih tovarnah. (Da bi le tako res bilo! Op. prev.) Njih žurnalistika
tam, sem zaslišal v bližini stopinje. Po poti je prihajalo mlado, komaj šestnajstletno dekle. To je bil obraz, kakršnih še nisem videl mnogo. Iicp. kakor izklesan, a na njem komaj vidne trpke poteze, kakor bi jih bila noter začrtala nepoklicana tuja roka. Ne začrtala, kakor bi jih bila vanj za praskala z dolgimi. špiČaMimi noh-tovi in jih potem zabrisala in olepoti-čila z umetnimi šn.inkami. Izpod blede polti se je zrcalilo vse gorje, ki ga je moralo biti polno srce in polna duša. In vendar ie bil ta obraz lep. lep v vsej žalosti in v vsem obupu, ki je odseval iz njega.
Videl sem jo že od daleč. Kolikor bliže je prihajala, toliko tesneje mi je bilo pri srcu. Sam ne vem, kako se mi je v hipu sasdelo, da so rosni cvetovi nad menoj pobledeli, da se je iz premen i I njih vonj v vonj po trohno-bi in mrtvašnici.
Tedaj sem pa videl, kako se je plaho ozrla. Ozrl sem se tja tndi jaz.
Po noti za njo je prihajala poštama samska s širokim slamnikom na Iflavi. Isnot slamnika je gledal sirov, rdeeeiaripljen obraz s majhnimi, lokavimi očmi. Zraven nje je stopal ki je fcnsnaj prestavljal svoje
saj ta
Slišal sem ta hreščeči glas in sem se stisnil v kot.
Cilka je postala. Prav tik meno je bila. Pogledala me je za hipec, in v njenih oeeh sem videl grozo, kakršne še nisem videl nikdar do tistega dne.
Hotel sem vstati in stopiti k njej, a neka nevidna roka me je tiščala navzdol, da se nisem mogel ganiti.
Cilka pa se je v tem hipu obrnila* in tekla po poti dalje. Tedaj sem takoj vedel, kaj se bo zgodilo. Kakor bi trenil, sem skočil kvišku in hitel za njo. A bilo je prepozno.
Na srednjem ovinku je črnel prepad, ki je po njem imel strugo hudournik z gore. Globok je bil, na njega dnu ostro, robato kamenje.
Zasvetilo se je belo krilo nad železnim držajem in izginilo.
Ko sem dospel tja, je bilo vse končano . . .
Počasi sta pristopicala onadva do propada. Pogledala sta doli in se naglo odmaknila.
»Nikdar ni hotela storiti prav,« je dejala ona in potegnila starca za seboj.
Ta je gledal topo predse m pri* kimal. Odšla sta pooaai,kakor sta po-
lna
ihil- -11
▼ teh intencijah marljivo <ir-
doelej Slovenci malo. akorav-no je t njih krajin mnogo stalnih t« izdatnih vodnik sil. Da ae po njih cede slina našim nasprotni k« »ni. kaše nedavna ekskurzija nemške komisije in merjenje vodnih sil.
Slovenci ao se na nas obrnili glede denarstva, njihove Ilaiffeisen-ke ao haerke naših, tam ae filijalaa naših zavodov in (»djaftij ia st poslovodje. Ua» Slovenci prekosili z ust ■ no vit vi jo filijalke Ljubljanak*- kreditna banka« \ Ikav ni, medtem ko od naših velikih bank ni v Bosni eWlej sa*t»»paaa niti ena. Pred nedavnim easom je kupila v Ljubljani »Kolinska tovnran« .felačiaovo tovarno za 1U0.U00 K in je svojo tovarno kar najmodernejše opremila. Naši go~pidar»*i *tr- ji ao Slovencem znani in naši čebelarji ao že davno v zvezi. Leta 1MH se je iz-vosilo po»*>bno mu»'g»> »ena na Hrvaško in k nam. Zaradi bližine morja. ?nn«»ž:*i» vodnih -:1 in kr r-k;*. .Ala-dov bi se dalo med Slovenci mnogo tn uspešno delati v papirstvu. tkal-etvu in železarstvu.
Tudi dalmatinski Hrvatje se gibljejo. Prej ao se imeli mnogo bolje, kajti trgovina iz Bosne in Hercegovine ter Srbije je šla čez Dalmacijo in Dalmatinci «o trg*»vali po ee-lem vzhodnem obrežju J a« Iranskega morja sploh, rmbroveani -e vusili {», evropskih morjih   Konce du-
bro%-uiške republike, fiozneje okupacija Hotne in Hercegovine — to je imelo na dalinatin«k«» trgovino poguben vpliv. V okupaciji so sicer /gradili v Bosni in Hereeg»»vini |«ar ji U mil toda v prvi vrsti je bilo Ogrskemu na tem. da l»i Krvna ia Hercegovina ne bili zvezani po šsv leznicah z dalmatinskimi »da Hi šla ven trsrovina na Brod in |«o ogrskih it-lernicah.
In ni tema davno, ko ao bile -igra jene proge v Metković. Imbrov-nik in Kotorsko boko. Te proge t*a imajo v prvi vrsti za vojaštvo pomen. Zvezi ritane - Kninom in Splitom v Dalmaciji, ter I »Dalmacije « Hrvaškim in Kran.'-dmu se Madžari še vedno upirajo. Ne* lavno je stopil na načrt, združiti I-tro z Italijo * trajekti meti »»toki in eelino. bi bilo za Dalmaeijo u~p»-*na poprejšnje velik*- ladje so izvzeta-ši male ostanke izginile, pri zadostnem kapitalu, posebno pa pri sedanji lahki dobavi trdega les« iz Hrvaške in Slavonije na Reko in iz Bosne in Hereegi,* m** na M»-tk»»vič. bi »e lad-jarstvo s|»et povzdignilo,
In treba bi bilo mogočnih plav-henih družb, če bi hoteli uvažati ali izvažati blago, ki ga Slovani potrebujejo, na lastnih ladjah. V Trstu dobra komisijonarstva. finančna podpora in združitev dosedanjih malih slovanskih družb v Dalmaciji, in nekoliko poguma!
Dalmatinski SrU» - Hrvati so ta-korekoe od narave izvrstni mornarji in *reča \ amo jih na v se h mogočih ladjah.
Poljedelstvo - r.» bua&a dobro. Tato pa vinarstvo. Dal mat i nskega vina pijemo že mnog*, in moglo bi še intenzivneje iztisniti, predvsem pri na> po deželi, še zelo vina.
Sadjarstvo se ohna«* Griči so sicer goli. toda doline med njimi ao zelo rodovitne. Treba bi bilo doli par sadjarskih strokovnjakov in nič več bi ne potrebovali toliko inozemskega južre g -adja. Kjer as južno sadje že goji. tam pr.na-sa mno-go dobička.
Industrije v I H* 1 maci ji skoro ni. Čisto ob obali so mogočne — pa neizrabljene — vodne sile. Samo v Šibeniku (15.000 konjskih sili jih deloma izrabljata dve laško - nemški tovarni za dušikovo apno in apoeni karbid.
Cementarna bi v Dalmaciji imenitno prospe vala. Tudi predilnica za kozjo dlako bi prospe val a «Dalmacija ima nad milijon koz, gojenih zaradi mleka, mesa in dlake.)
Preidem k Hrvaški in Slavoniji, kjer ostanem malo tlel j, ker mi poznamo Srbo - Hrvate zelo malo.
Kraljestvo Hrvaško - Slavonsko Ima It Rti km1 z 2.416.000 prebival ei «57 na 1 km2). Srbo - Hrvatov je Cehov Nemcev 3'* , Mad
žarov 5%, ostali so SI o ve ne i. Slovaki. Rusi. Poljaki. Bolgari in Lahi.
Cehi ao važen faktor v gospodarstvu Hrvaške - Slavonije. Začeli ao se sem priaeljevati okoli leta 1826. NajsiIneje v letih osemdesetih in devetdesetih. Zdaj jih živi po uradni statistiki tam nad 42.000. Najštevil-neji so v požeški župi (okoli 12.000) in v križevački župi (okoli 10.000). Moste kjer je Cehov največ in kjer imajo češki občinski zaatop, je Lks-ruvar (2500 Cehov). Slovakov pa je v Stari Pazo* i na 4'SSj. Zanimivo je poučevanje češći ne. Čeških učiteljev ni, čoščino uči vedno oče ali mati in pravopis ni nič slabši, nego na kmetih na češkem. V srbo - hrvaške šole hodijo Cehi Ptmw pridno ia ni med
ni kov, SOV }n trgovcev
Dnevne vesli.
! Zgodila se je ljBv Ia slavist so
njih j »a t rt »ni |»a so paSUJall orsojav-
< lani ministrskega *v»-ta prav«»ca*au
izvedeli, kaj počenjajo — Hribarjev i pristaši! In »Stovesjar« je priobčil tako hinavski članak,, da se mora ie-
lodea akmiti vsakema. kdor ga čita \«\ da mi klerikalci uprizorili dc-iM.iiMrji ij«, samo aa hi iz njih ko\a-
ii pol i tieai kapital. »Caki« in pohali ni iz    Katoliškega rokodelskega do ma . pod  i mini umi   »Slovencevega« [h>ročevah*a.   Pura*  s- •   demoriM n ral i s.', ,N »      [NHltiL.i   to |mm-etje
vajencem Nar»*dne dela\skt rirani zacije«. Klerikalci so uprizorili lum-I »arijo — »KI o venec« pa piše, da ima Ljubljana ped županov an jem Ivana Hribarja to pralno**, da niti takega slavlja ne more pi ■ ■ ne vati, ne da bi prireja1! /nani neznanri. narodni delavci in nodotsma fakinaža škandalov.« lian Slovenčcve« redakcije. Puc. je vodil te škandale in to ka-
S1.»\. nee« pa jo intrmlsm gffdtika šupa u u Hribarju ia sama »ei narodno - napredno stranko in dela sanjo «wlg«>\ornega župana!! X« ^ -kem kaj takega še eli! Čitalo ae je časih, da je policija kje aranžirala kak aten-je mogla izkazati in »ia -o če/ trupla nedolžnih žrtev i naprej in d<*eegli časti in denar, čitalo se je tudi še. »aa ae je po-lieija tod in tam pogine* vala sgva t«»\ - p rov (»kater je v, ali da bi politična r. - - m< ■ da m< r» la^r;«T.. ,»!,-. »vati in det!inicirati, uganjala taka lopasratva. kakor sedaj naši kle-rikalci, to ae doslej še ai spadalo. V tem so naši klerikalci d- - gli rekord sead vnemi klerikalci na svetu in »c izkazali kot največja svojat. kar jih zemlja nosi Zdaj pa tudi vemo, da klerikalci cigansko lažejo, trdeč, da • m - 7a ]»»«trdite\ tupana Hribarja in zdaj ni nobenega dvoma, da spietkarijo klerikalci pod eno ode jo » Sehuarzem soper župans Hribarja.
— Vedno lepše... Na pr»dv*
flsaataice je sredi med »de~ ranti« pred Preaarnovim aao-»tal ni .gociiu m zapovedu-sSsevraffv«'   red akter Mnš-kere in z dopadV"        j • gledal na ( uko\   in katoliških fantn\ iz Ri>kfia>lskega •lomi«, ki jih je vodil njegov  tovariš.    Slovence % poročevalce, Pne.
Pri eesarvki maši na Slo\* n -Lem trgu je bilo videti \trn\ zanimiv pr./«r. Na balkonu d« >.elnega -... —• j* r r»gočno Mipii ječar RalntM-h s s\ojo familjo ia / nekimi svojimi znami. Z ■man I js \ea bal kon in le škoda, da ni lami pri sebi klju«*ev d;, bi bil ž njimi ž nketal ia tako zbranemu »sMšnatvii kazal svojo važnost. Senatni pre<i-edniki. sodni svetniki in njihove dame so se marali ar i uda zssse>eašjiti s navailni-mi okni, če so hoteli kaj v ideti. kajti
prvi   BSOŽ   pri   i|ež»*lrietii     -^nllscu je
vendar ječar Rabitsch in zato ni gre tudi mesto na balkonu.
Pasti,r Hegrmana je priobčil firazer Tagblattu« »lanek. \ ka-terem navaja slučaje, kako rodovniee \ deželni holniei. v ^onitiumu« in »JosefintiPiii l»olne protestanta nad lagajtje in silijo, naj pristopijo h ka-t« liškl   v*-r\ pa t*   refiovniee ne
delajo samo verske propagande, nego da tudi drugače ts.lmke molesti-rajo in terr»nzirajo. zlasti, če imajo kaj denarja, je tudi znano in bo v javnem interesu potrebno, da «e zo-f»et enkrat s fakti p*»jasni, kaj se vse gf»di v zavodih, kjer »strežejo« redovnu-*
+ Koroški Ktevenei In pela as v koroški ar saške - klerik al a i sadrsnV
ai svesi. (i dr. Janko Brejc, odvetnik v Celovcu je nam poslal ta - le popravek: Sklicevaje se na $ 10 tisk. /ak vsa prosim, rla glede na dnevno vest: »Koroški Slovenci in polom v koroški nemško klerikalni zadružni zvesi«. priobčeno v št. 227 vsega liata na zakonit načia objavite na-atopni popravek. — Nikakor ai rea, da se je društvo sv. Joaefa obrnila na sne sa posojilo ia tasti al ros, da sem jaa i spon lov al. da ao tri aleeea ske župnije v velikovški akelioi dale društvu sv. Jožefa posojilo v
jila, ki sa U. lom,
Imrršil Ijeknjianš   posel sa bila dasm pred Ifc, Ker aesn iaz v Ca od leta ifctt., tedaj Js Ji njenega posojila Mml val.
Na r. kr. pošti v Oslovan vladajo pro* cej taka razmere, katar v tinti mar rokanaki svoviaei, ki ji vlada slavno-znani Raiauli. V Celovea na pošto
dane razglednice izginjajo jako pogo-.•»toiua in ravno tako slovenski čaao-piai. Kadar pa je nemeurskim uradnikom dolgca*. si ga preganjajo s tem, da uganjajo burke s slovenskimi ra/.glcdmcami- Tako miio danes zo-\Hi dobili razglednico, ki je prišla skozi roke celovške pošte. Na to slo-\ »'Ohko razgle<inic«» nemški kremplji nalepili dve »Sudmark - znamki m jo popisali z vsakovrstnimi nemškimi nw8inii(»»tnni. Tako je zapisano:   »ll-M-li   der (irrmaniMiuiM,«
Heil deut.s4'he^ \Vort in Karutner latnd« — »»Sokoli ae opšce« — itd., itd. Postnemu ravuateljstvu v (■ ranicu je že davno znano, kaj se vse godi v Celovcu, a ker ao pri poštnem ravnateljstvu e»ami zagrizeni Baeij*»-ualci, ae\eila mče«ar ne »tore proti takim pobahn»tvom Nasprotno iim predrznejsi in nesramuejsi je kak nemški naeijonaler. toliko hitreje pride naprej.
i le\elandski   Ameriki«. \
i !»\ elandsk i Ameriki . ki je tsšla »Ine 2. avguata t. 1. piše nekdo, da sl«»\enski Amerikanci niso »še nik-«lar brali v ljubljanskih dnevnikih, da so sploh kdaj dobili kaj darov iz Amerike za družl»o sv. Cirila m Me-tasla.« Ako l»i pisec dotične notice ljubljanske dnevnike re* čital, po-Teiii \n pač moral vedeti, da je »Slov. Narod« ze večkrat zelo pohvalno • »menjal amerikanske slovenske rodoljube, ter jih ravno radi njihove jM./rt\■• »valnosti z« našo šolsko druž-1m» stavil za vzgled rojakom v domovini   Ce ameriški    rojaki  ne čitajo
Slovenskega  Naroda^, potem je seveda umljivo, da tudi niso mogli či-tem,    kolika   -o ž»- p< »sla I i za druzti«. ^\   Cirila    in    Metoda, kajti
Slovenski Narod« je edini list v domovini, ki je ze of»etovano priobčil vse podpore, ki so jih ameriški Slovenci nakazali slovenski šolski družbi. > Slovenski Narod« se je vedno zanimal za rojake v Ameriki in je vedno z žalostjo beležil vsako nesrečo, ki jih je zadela: ravnotako je pa tudi z veseljem obveščal slovensko javnost o vsakem napredku ameriških Slovencev Za podporo, ki dohaja nas i šolski družbi iz Amerike, smo pa hvaležni tem bolj. ker vemo. da prihaja t;i poditora po veliki večini *w\ slovenskega delavstva. ki kljub hudemu in nevarnemu boju za svoj lastni ostanek ni pozabilo svoje nesrečne domovine
Simon CJregorčičeva čitalnica in knjižnica se je preselila v svoje n- \e pro>t«»re v prvem nadstropju v g -p. Oroslav IVdenčevi hiši. Wol-fova uliea št r_\ Prostori čitalnice so pr memo urejeni, snažni, svetli in udobni, tako da lahko vsak čitatelj mirno «*edi in čita nemoten. Čitalnica se ofipr*' \ ponedeljek, dne 21. avgusta 1010 ob :\. popoldne in ho odprta vsak delavnik po po Id. od 3.—S. zvečer; vsak delavnik dopoldne od Ml—12. dopoldne (razen ponedeljka!; ob nedeljah in praznikih dopoldne od ti. 12. Knjižnica pa se bode odprla dne 1 septembra t. 1. — Obiskujte Simon Gregorčičevo čitalnico?
Ketrsjnsrske društvo bodo ustanovili tudi na Brezovici pri Ljubljani. »S tem bo ustreženo živi in nujni potrebi. 0|M»zarjamo ljudi, da morajo t» t raj na rje visoko spoštovati, vsaj tako. kakor šenklavškega onsogar ja«. drugače jih proglasi škofov list za ve le izdajalce.
H Somtrega. Pri nas nameravajo zidati »Društveni dom« za device in za »Čuke«, da se bodo lož je shajali in parili. Župnik sicer pravi, da bo »I>ruštveni dom« velike koristi za dušo in sa telo, ampak to verjame samo kak bedak. Mi vemo, da »Društveni dom« ne bo koristil niti duši, niti telesu *u pijano v, ampak jim bo samo v škodo. O tem se bodo iupijani kmalu prepričali. Korist od »Društvenega doma« bo imel samo sapnik, in nihče drugi. Bas, šudno je, v kakšne stvari imnimpei duhovniki mešajo vero. Povsod imajo vero aa jeziku, to pa nevedne ljudi, zahtevajo, pri
Mi
njihovo sUUar
zato, da premotijo iraaokoli stvar pravijo, ^ds are
pak vedno Ia m
r Toplicah v Soteski, Zaaher pi. Okrog. Na njegovo pove« 1 je ao v sobah sa tujce povsodi — « vžigalice in seveda v snatavraciji. Najemniku restavracije je Zhuber strogo zabičil, da ne sme s nikomer slovensko go-▼agM, Pri vaiiltvaa kar diktira kms>
voliti, ia Unotjt iu Pnfo «tafati, kar veaijp Aaarapog-sT« »las, prt lemer mnoga zaslajfajo ia ao toraj ai njesm povatm odvisai, SevasK ta bi bili kmetje zavedni, bi viđali, da Ja tudi oa odvisen d njih, ker krvave potrebuje voinje. Će bi bili kmotje organizirani, bi se na dali terorisirati in bi kot en mož vsi ustavili vsako vožnjo, 6? bi st le enemu ia najmaajša krivina zgodila, d leda U homo, da Zhuber ne bo jadel vet tako bres skrbi rakov, ki jih dobi v f*od-turnn, ker bi se jih menda knez Au-erspreg tudi ue branil. — V&aka gostilna mora imeti vidno nabit cenik jedil in pijače, tako je odredilo tukajšnje okrajno glavarstvo.
Tominškosa pot na Triglav nahaja se, kakor se nam poroča iz planinskih krogov, v zelo zanemarjenem stanju. Pot sama je na več krajih, tako v gozdu in tudi višje, zelo močno poškodovana. Varnostni klini so pa na nekaterih mestih že tudi zelo omajani, varnostna žica pa mestoma celo utrgana. Ker je ravno To-minškova pot planincem zelo priljubljena, in ker nam je znano, da marljivi odbor našega »8. P. D.« vest n*» izjrolnjuje svoje težke naloge, upamo, da bode leta naša oposoritev zadostovala, da se še letos odpravijo vsi nedostatki na Tominškovi poti.
Naša koča na Kredarici je bila oba   praznika tako močno obiskana,
V nt morda še nikdar poprej. Obisko-je bilo toliko, da >o zasedli slehs^rni kotiček in da so morali prenočevati celo na golih tleh. Zavetja pa niso našli v naši koči samo slovenski, češki in hrvaški planinci, temveč tudi v velikem številu došli nemški in laški turisti, ki so bili z našo prekrasno kočo nad vse zadovoljni. Pri ti priliki pa ne smemo za-molčati, da se v Kredarici premalo pazi. da ne bi postala žrtev požrešnega ognja. Krivi so temu deloma neprevidni planinci, deloma pa tudi uredba koče same. V nedeljo, dne 14. avgusta 1910, zvečer, se je zasačilo namreč planinca, ki je v podstrešju celo pušil. Kaj takega bi se pod nobenim pogojem ne smelo trpeti in bi se moralo neprevidneža brezobzirno iztirati iz koče. Na dragi strani pa pogrešamo pri štedilniku v oskrbnikovi kuhinji potrebnih varnostnih priprav. Štedilnik se nahaja tako blizu lesene stene, da raz-greje deske tako. da se jih z roko še prijeti ne more. Da se tako ne zaneti ogenj, bode vsekakor potreba le tam napraviti kako varnostno pripravo. Cpamo. da se Kodo naše blagohotne opozoritve upoštevale na pristojnem mest u .
Občinske volitve v občini Šent Vid-Podbrežje pri Ptuju se vrše dne 24. in 25. avgusta. Tudi tukaj se bo bil boj med slovenskimi kmeti in med nemškutarji, ki jih komandirajo Or-nigovi pristaši.
Z vlaka skočil. Med postajama Račje in Pragersko je skočil v sredo zvečer Anton O m e r z a , doma iz Ribnice, iz voza osebnega vlaka številka 31 in je ranjen obležal na tiru. S pomornim vlakom se je odpeljal železniški zdravnik s Pragerskega na kraj nesreče, kjer je za silo obvezal ponesrečenca, ki ni smrtnonevarno ranjen. Oraerzo so z vlakom odpeljali v mariborsko bolnico.
Poroka. Dne 18. avgusta se je poročil dr. Janko O 1 i p , odvetniški kandidat v Gorici, z gospodično Iva-nico M a g u š a r iz Krope.
Delavec utonil. Štirje delavci, med temi dva Nemca, zaposlena pri tvrdki »Orammer 6 Schwarz«, so peljali čoln poln železja skozi kanal pri Tržiču na Goriškem. Pri prepiru radi vesla se je prevrnil Čoln. Nemec T o n n e r je utonil, med tem, ko so se drugi trije rešili.
Prraitcen dvoboj. V d vorani hotela »Deak« na Reki sta se hotela dvoboje vat i trgovec Viljem O i 11 i -a m in uradnik Mongoekv in sta si se stala nasproti. Kar pride v dvorano policija, ki je oba dvobojevalca prijela. Uvedla se je sodna preiskava
Amerikaaake novica. Predzadnjo nedeljo so priredili Slovenci v Cleve-landu veliko veselico. Društvo »Slovenija« js obhajalo svojo 151etnico, Slavju se je pridružil tudi cleveland-ski »Sokol«, potom »Sokolića« ia sokolski naraščaj V sprevodu, ki se ja vil is mosta na obširni veseličai pro* štor, js bilo devet zastav. Slavnoat ja listalo motiti nekoliko angleških in poljskih barab, ki so jo pa ssotale ta. kaj odknriti. Ko ao koraaali v mesta, jih js
asmpasfla a kameajam. Ko js psi* ps^isija, so lopovi isajinili. N*> »90 fj—lEiili Citati, a* i Za-
vistjo opazujejo, kako prehaja tuja last v roke marljivih Slovencev. An-fleuki listi napade ostro obsojajo. — Umrl je v Clevulaadu Josip K r e -j i Č , star 28 let, doma iz Ustja na Vipavskem. — Slovenec ustrelil Slovenca. V Randalu je ustrelil neki Ivan T u r k svojega najboljšega prijatelja. Prijatelj se je hotel s Turkom noš sij ti. Skril se je pb poti, po kateri je vedel, da mora prfti Turk. Ko je Turk res prihajal blitje, js prijatelj skočil na pot ter zaklical: »Hands off! Ker je bilo mraoiio, je Turk potegnil revolver ter ustrelil, misleč, da ima pred seboj roparja. Pogodil je izvrstno, kajti namišljeni ropar se je takoj mrtev zgrudil aa tla. Ko ga je Turk natančneje pogledal, je uvidel, da je ustrelil tvojega najboljšega prija* telja- — Slovenca ubili. Ivan Sluga je prišel v neko gostilno v Clevelandu, kjer so se ravno pretepa vali. Slugi je takoj priletela na glavo steklenica s tako silo, da je bil takoj mrtev. Sluga je star 20 let in je bival v Ameriki dve leti.
Preselitve v Ljubljani. V avgu-sto vem prešel it venem roku se je v Ljubljani presellio 531 strank, ozir. družin, ki so štele nad 1800 oseb. Na novo je prišlo v Ljubljano stanov*^ 2H rodbin, med tem ko se je izselilo 20 strank, ker so bile prestavljene v druge kraje. — Malih stanovanj za nižje sloje še vedno primanjkuje, število velikih, dragih stanovanj, pa zadošča sedanji potrebi. Nekateri hišni gospodarji so najemnino iznova povišali, kar vzbuja pri najemnikih veliko nevoljo.
Misterijozen slučaj. Ko je te dni nesel nekoliko slaboumen lllet-ni sinko pekovskega mojstra iz Most v mesto zemlje in šel po Poljanski cesti mimo nekega kozolca, kjer sta ležala dva tujca, ga je eden pozval, da naj mu da nekaj žemelj. Ker dečko tega ni hotel storiti, ga je haje eden zagrabil za usta ter mu grozil z nožem. Ker se je dečko tega prestrašil, je tujcema kruh pustil in zbežal. Pri begu je srečal dva domačina ter jima slučaj obrazložil. Le-ta dva sta enega takoj ujela ter ga izročila policiji, drugi je pa pobegnil. Aretovanec si je bil nadel napačno ime, je nekoliko abnormalen, a že'večkrat predkazno-van. Tega so izročili sodišču, ubeg-lega pa še zasledujejo.
S ceste. Predvčerajšnjem je pf Čevljarski ulici nek kolesar tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel v neko damo ter ji pri tem napravil na obleki za 30 K škode. Tudi prevozniški hlapec Karel P. je po Florjanski ulici tako naglo in neprevidno vozil da je zadel tesarskega pomočnika Ivana J e r i n o . ki jt^ vsled sunka padel na kamen ter se na obrazu znatno poškodoval.
Neznanec, ki je pred kratkim utonil v Ljubljanici na Selu in za katerega ime se še takrat ni vedelo, je leta 1891. v Mošnjah na Gorenjskem rojeni in tjakaj pristojni Fran P i r e , ki je bil zaposlen pri pojrloblenju Grubarjevega prekopa.
Ni daleč prišla. Pred kakimi 14 dnevi je. kakor smo poročali, od svojih staršev iz Ljubljane odšla 151et-na Marija G r i 1 j e v a. Deklica je pa prišla samo do Lukovice. Le-tam, kakor čujemo, jo je pa prijelo orož-ništvo ter izročilo županstvu v Rs-folčah, ki jo bode oddalo roditeljem.
Izgubljeno in najdeno. šr -učenka Ljudmila G o 1 a v š e k je izgubila črno denarnico, v kateri je imela 5 K denarja. Natakarjeva žena Marija Krempeljeva je izgubila zlato ovratno verižico, na kateri je bil medaljon in slika. Pavla N a -stran je izgubila rjavo denarnic*', v kateri je imela 3 K denarja. Hlapec Robert Kalbauer je izgubil veliko nikljasto uro, vredno 24 K. Neka učiteljica je izgubila zlato brezo, v kateri je bil vdelan bel biser.
»Slovenske filharmonije« oddelek koncertira jutri v hotelu »Tivoli < od pol 5. popoldne do 10. zvečer. — Vstop prost. — Drugi oddelek ipra od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela »Južni kolodvor« (A. Seidl). Vstop prost.
Horodno obramba.
Zrn Ciril • Metodov obrambni sklad so se nadalje priglasili i. s.: 806. Učiteljsko društvo za s vet i van-ski okraj (vplačalo 30 K). 807., 808. Podružnica Brdo, 2 kamna (vplačala 253 K>. »309. Pevec Rudolf, Mozirje 2. kamen (plačal 30 K). 810. Slovensko omizje v Gradcu, povodom 251etnice, 3. kamen.
Družbi sv. Cirila ia  Metoda ja prijavilo omizje slovensko   v Gradcu III. »kamen«, a g. trgovec Pevec v Mozirju II. kot jubilejni dar in obenem kot israa ogorčenja radi nameravanem napada na »belo Ljubljano« s dosta vkom: Ko sovražnik prašna fleda. da osovenosm vzame ta zaklad, salo na krov, da branimo sajedna 1 aovjusftki tat BUnmem hodi dne!
Tor! i jubilej ljubljanski silnem društva je bil nafti »aru* bi he> runen. Med oraa^mi »šeg n vi nmanjs
mo dane« zbirko 'JO K 3§ v, kasete na
? bral i gde Medvedovi, g. Vovetnv in Janda v hotelu Tivoli. Ćostttim
hrambo vre m in rodoljubnim dobrotnikom iakrena hvala!
Drafttena naznnlliL
Telovadno društvo Sokol« t Kamnika priredi na nedeljo, dne 4. septembra javr.o telovadbo v zvezi z veliko ljudsko veselico.    Xa ta dan
stopi društvo pred širšo javnost* da pokaže sad «vojega dela. Na občinstvu pa je. da podpre s svojo udeležbo društvo moralno in gmotno ter mu tako pomore do večjega napredka.
Nedeljska   alavnost   v Devina
ubeta biti naravnost veličastna manifestacija slovenske zavednosti. Devi nei bodo i odprtimi rokami sprejeli drage   slovenske   gosta, katerih ho.
kakor je pričakovati* veliko število. Ker vožnja v Devin ne stsar niti toliko kot v Tr>t, zato vabimo narodnjake zlasti iz Notranjske in Oo-riške^da poselijo sadnjo slovansko ob-eino ob Adriji. /t-leznične zveze so prav ugodne. Zjutraj greš od doma, večer si pa lahki* že z«»pet doma. Hajmo IVvincem gmotno in moralno pomoč, da ne omagajo v boju proti 2 a rod ni ni sovražnikom!
lONf
Presveta.
i it ji m   akonrnt«*«   w »slov.
•'fžtlneas   sI^Ij li«U-u.    I i rsaaV.'-*\ »
- »v. dež. gledalUča na>   e napr»>>ilo »viti. <iosedanjiin  p. a. abonentom
• mm |im »»*ta (a reaev-* i rane loše Ia sedeži do f. septembra t. 1. Oglašaj*» >e namreč   tudi novi
rane lože in »edeze. Du more bla-Lajništvo čini preje dognati, s kate-
tmi ložami ia sedeži sme razpolaga-a. js treba, da se dosedanji p. n. abo-
entje izjavijo, ali reflektirajo še nadalje na bivše svoje lose ia sedele ali ia si iele drugih. Pa prvem srptem-
>ru t. 1. bo   blagajništvo oddajalo prostore po geslu: aH de...« Da ne bo
ijo p. n. Hivfi  in n«»vi ib-r»c-ntjr
t m preje naznaniti svoje želje, ki se < edno rade volje upoštevajo.
Slavonski Jug.
fHsoritev električnega tram-
%sjn v Zarn hi. Včeraj -o na svečan
i'ačin izro»-ili prometu elekt-ieno te-
f«°znieo v Zagrebu. Kljub temu je »-eraj še ves daa vozil konjski ram vaj. V Zairr* b je d«»šlo 6 vozni-ov belgradske električne železnire.
»ta začasno vodijo m«»torne vozove.
»kler si zagrebško osobje ne prislo-»i potrebne izv- žbano»ti in kvalifika-ije. Istr. belgijsko društvo namreč.
ki je zgradilo   zagrebško železnico.
:ma tudi električni tramvaj v Bel-
rradn.
Preaaglenc aretacije. Poroča-
saso, da so pred   nekaj   dnevi v ' »s je k u aretirali »rbskrsra K ->f»» Ri*tiča. rr>. da je rudnika nagovarjal, naj ocsertirs ter >i v -rb-ko vojno   «!nžho. Pre--kava je *r«iaj dognala,   da   je bil n^»pnivir»*a    Zagrebško komo valjat vo. je izdnlo ukaz. naj s** Kt-ra takoj izpu»li.   K oslič se je iz d v Opatijo.
nar«»dn«>  zl«-dali«*< e \ I>Ijtrada.    itelgrad»ko sleda lise* j* pričelo s predstavami 19. t. m. Kot r~va drama se je v prizori Ia noviteta -sla«, ki jo je spisal Thoma. Se
- kom tega meseca «e   v prizori ko-
a    Potovanje okro«r *\<-ta«, ki »pisal Bran i-lav   Nušie* eeVu iiznamenitejših  -rb--ih pisateljev dramatik      V kratkem gostujeta IV [gradu člana zagrebškega Sf*wi« Vavra in g. Rajič Sr».*ki j.r»-st. MiaM carje.o hčerka.
javljajo is Petrograda. da js i vlada aaprodila ruskesja ps> Unika v IVI gradu   Ha rt v i ga. aaj fnnbi sa presto h »naslednika Alek-ftdra roko najstarejše hčerke earja Nikolaja. V koliko je ta vest resnie-* *e ne da kontrolirati.
M kapelnik v Opa-
zil. Tretji dirigent zagrebškega na-aaaga elrdališča Andra Mitrovič za   kapelnika zdraviliške rMbe t Opatiji. Mitrovič je to aln*-^rjel in naetopi svoje novo me-> že v najkrajšem časa Mitro, ie je
bolgarska shladatelji-
«  sofijska »V'ečerna fVšta« suša o -likih   skladateljskih    ipnubrK-u »1 rde. Mar* Nikolove. hčerke naviiuša-**aa  svetnika   Milana   Ni kola je vir^ is Ni kolov a. Mlada umetnica je peofeaarja Rudolfa K;
1, j ubira Mata valj. vdova po ^lieaeai srbskem pisatelju •Umi Ma ***ulj je nmrln preteklo   soboto v tigrasta. Pokojnica ie teatra vlad-'•r* sveta i ka Milana Kikoiajeviea a js bila doeua is Rnme v HJsvoaiji
te rotila Avstriji
Tam v
itzftfSnl st je ns)nevarnetni
imel već kot avstrijski ohorii dolgov, zato ni čudma, da so te nffcisiil atv-
dolženi laitnanti kar metali za bogatim • Rusom. To seveda avstrijskim patri -jotom ni moglo ostati skrito, zlasti pa ne oboževateljcm riobeniollcrncev, zbranih okrog .Grajer Wocbexi blatu*. Vsenemcu Poachu, uredniku imenovanega lističa, ki ima najbolj fin detektivski nos, se je posrečilo le pravočasno razkriti nevarno početje ruskega vohuna. Imenovani prusaški listič se je topil samega avstrijskega patriio-tuma, ker se je njegovemu uredniku posrečilo rešiti Avstrijo. Ampak Čudno smolo jc imel patri jot Posch. Avstrijske policija, ki zelo rada verjame bajkam
0 vohunih in iredentarph, ni hotela kar uko verjeti Poschevi bajki. Uvedla se je sicrer stroga hišna pretakava pri •bogatem* Rusa Borisa Kobalcvu in pri poročriku Bfttcrsmainu. In glejte, pn Rusu so se res našle zelo kom-promitujoče stvari! Poln kovčeg načrtov raznih avstrijskih hotelov — o neplačanih računih f Pn poročniku Bittcrs-mannu se ni našlo nič sumljivega. Ti .dokazi* za \ ^unstvo so bih pa pre-h i vaisa, zato je državna pohcijs odstopila celo zadevo mestni policiji. Od mestne po'icje je stvar prišla do vojne oblasti, ki je pa napravila, kakor se pravi, zelo kratek proces. Poročnika Bmersmanna je vrgla na
samo zato, ker je popival z ino S tem je bila vohunska za-de\a odpravljena. Zdaj sta rastopila proti ovaduhu Poscbu Kobalev in Bittersmann  Te dm se ie       i proti
o sod-
mjo v Gradcu obravnava radi razža-
1 jenja Časti. Dasi ie Bittersmann postal trtev neumnega vser.emca. je bil vendar toliko velikodušen, da je hotel
^nu odpustiti. Ker pa Kobalov ni hotel odnehati, je tudi Binersmann zahteval, da se obrekljivec kaznuje. Obravnava se je preiožila v svrho žarih prič. Ko je ovaduri sodno d\ orano, je za-khcai: .Ce bom obsojen, odložim takoj avstrijsko državljanstvo in odpotujem iz Avstrije!* Ta izjava jevse-kako značilna za mišljenje vsenemških patnjotov. Seveda, za velikansko blamažo, pardon. .uslugo* domovini, bi pač moral prejeti plemeniti rešitelj kak visok red, ne pa, da mu zdaj groze celo z zaporom in ričetom'
Bazne stvari
* Promocija   arah^ketja šejka.
Na medicinski fakulteti beroli n »kepa eaeieilišča je te dni promoviral za doktorja zdravilstva arabski šejk Hamed WaJ> iz Kgip'a. To je prvi slučaj, da ie Araber promoviral na Lerolinairrm vseučilišča.
Komorii pe.rr ia otn«»črna žea-•*ka. Komorni |»e\e«' Burrian je v Ln-aždanih neki glavo. Te dni je aa cesti asjtavil Burn.tn . ter um zagrozil, da ga bo oklofutal. ako ga rlobi *-e kdaj skupaj z njegovo /*mo. Moaa «ta kričala tako. da se je kmalu nabrala aa easti velika množica gledalcev*. Ljudje so potegnili z vs-raaim soprogom in bi bili pe\ nabili, ako bi se ne bil hitro por ešal med občinstvo.
* Poštni    nasta%ljenei    h« ejo
štrajkati.    I/ Budimpešte   poro- ijo Nekateri aejdimpfiit ■ n s k i listi pri na šajo sensari jona I no ve*t. da so pošt ni ia brzojavni nastavljene i slrissshn« I ;.re»il Uiiičem   torej \ rs
sa največ jetra p romata na psati, začeti s strajkoss. V blagajni i maje TO.OJSI K. Oibaajti ae ae pridružile vse kategorije pnštmh. tr|rfrrafnih ia te-fonskih na->ta%-|jenrev. K tajiu-mu pmvf«,»vanjo »*o pri*'- tudi odposlan ci avstrijskih rs>štnih ia brzojavnih na^mvljencev. ki sa se izrekli, da so \m ■- no » solidni - seasjhmi '»gn»»ki mi kolsgi. Avstrijski delegati sa jim TTrorili P>s*» K in so obljubili, da bodo p«idpirali boj ogrskih tovarišev * l*s»ivni rsašstenrv. pri od posiljevanju ogrskih naailjatev.
* 16 let zaročena. Najdalj je bil zaročen pač zaljubljeni par v aeki \a*i blizu Oenfa v fcvici. »Skoraj pol Mo|e*ja. 44 let. sta si ostala zvesta ta dva romantična azročenca. Obadva sta enako stara ter štejeta "kupaj 1*>» let. £e v šali sta se posna I a ter ljahi Ia. Tako bi lahko njuno zaročno do bo sa sa imet let podaljšali Toda še
... «ta Kila stara osemnajst lat, sta se zaročila. Takoj na ta je sswaeaaaa zapustil ^viro ter šel v Južno Ameriko, da najde tam •re*o. To je po trajalo nekoliko dalj. kakor *e ja pričakovalo. Toda zaročenca sta čakala in upala Redno sta st dopise v s Is ter si pošiljala fotografija,   p as laka
m ve* nogo 9fW> psasm. Ma da M ae naiiu* enkrat videla, sta si
ei^^e^^^l^o^ ■ar lajautiiaga šapa i ha mm
Ji as Js tsosrečilD, duajovaiha raniti m
ŠO predavanj v socijalnih
i »ji«*
uriti v šapaiaee, kamre je
žandarmerija »tražiti Župljaui dol že svojega župnika, da je vaš drago eeaih plašče v ia okraskov mest na patrone prodal ter kupnino sase obdržal. Ko ao ga aamree vprašali, kje so omenjane stvari, ni mogel odgovoriti.
* KatsBAsari sa aa uprli. Is Prage [oroiajo:   Predvčerajšnjim   je šlo petdeset kaznjencev v deželno noriš aico, da hi tam na vrtu delali. Ko se
jim je tem odkazalo delo, se je eden od kaznjenec v uprl ter ni hotel delati. Ostali kaznjenci so mu sledili ter so začeli groziti pašnikom. Metali so
tudi kamenje ua uje. Kn paznik potegne »amokre* ter uatreli na povzročitelja, katerega je tezk.» ranil. Takoj nato so *h klieat žan-darmerijo. Ni ji bilo treba intervenirati, k**r p»o pazniki in !n^r*- norišnice n.«-d tem čaaom ukrotili upornike. rl»*žk«» raii i»-iu kaznjriK-a >«» prenesli v prasko bolnH»o. Paznika -«» -u?*t^endirali ter uvedli zoper nj^ira preiskavo, če je bil opravičen, rabiti orožje.
♦ »obod k i rasriritSkeca naaeija.
Mesto nuneija v Miiiiridii toliko do-raša. da »c pač izplača, /m to mesto se potegovsti. Afuinija pla< h parHškfiiiu nuiieiju v Madridu na letu oU.UUO |>e-set, raz v en tega pa še   za ekvipazo
• >* • • jh--^*t in iiitdaljiiili *i<SS> jm--» t Aa raxliču« izdatke, skupaj tor«-j 42 Ot*> p sest < 1 peaeta = eVfA K). Toda razven te vsote ima n u nei j se druge d"b-Mlke < e uinr i»- kak sk»'l*. t- »laj dobi nunrij skozi eno leto liri -•.<ta za vitkega -»eni inari^ta. ki j*' v dotični škofiji posvečen za duhovnika. Vsaka klauzuriraua nuna, ki zapusti za nekaj časa samostan, n. pr. mora ne^ciju plačati \"2\ realov. »Ia «■ '»1 za to »lovoljenje. Ti dohodki zna--«i i na leto čez 29.^Vl peset. Starini duhovnikom, ki plačajo nuneiju "J«».i reale. ni treba brevirja lirati. Di-- • i»sa za poroku krvnih sorodnikov v 1., 2., 3. in 4. kolenu siane povpre« no 1}Q peset, kat»re mora plačati i. unci ju. Povpr»i*no se v ftpaniji proti na leto za 18.000 dispens. kar pri-v.-j^a nunciju na leto okroglih .". i4».<lOO j>*s»-t. Ce j*» kak nuncij ime-novan za kardinala, tedaj plača španska rlržav« uol»«'lgarilisTu in od . <><*lancu. ki mu prinesejo rdeči klobuk, vsoto 30.000 peset za potnino. Vsega skupaj dobiva nnnei.i v Madridu na leto okroglo en milijon pe--et. Pae lr.asUio p;a» ana sluzi«*!
Telefonska in brzojavna porotna.
Ministrski svet.
Dunaj, 19. avgusta. Seja ministrskega sveta se nadaljuje dan* s ob
^. popoldne. Na dnevnem redu te seje je lzkhuen«. razprava o draginji uieaa.
Vladni program.
Praga, 1W h\gusta. »Narodni Politika javlja, da se ministrski pred-— dnik takoj v soboto vrne v Igls, kjer »Mane d«» o. septembra. Pred svojim odfn.tovanjem se naj*.ti še v lal. f*a raa%ije pred vladarjem svoj progr,.m alede češko-nemških sprsv-nih ; gajanj in gl*wl»' sklieanja dr isvn- »/a m deželnih zborov. t> pride do t»r«. da se skliče »Vški «ieselni zbor, (m> mu vlada preflložila zakonske načrte o spremembi deželnega in volilnega reda. jezikovne v porabe, o okrožnih zaoto|>stvih. o minoritet-nih šolah in o okrožnih \ ladah <ile-de sklicanja deželnih zborov in držav ruga zls.ra bo ministrski svet odločil v današnji ali jutrišnji seji. Po ročilo praške »Inion*. da ls> poslanska zhorniea sklicana že mrneea aep-tembra.    sr oanačuje kot prezgodno
rVretoleaasšeemik Ia odaoaajl aa Ce-
Praga, l!l. avgusta. >* Na rod u i List v« javljajo, da deluje presto .ona slednik nadvojvoda Fran Ferdinand na to. da se ze \endar enkrat napravi red na Češkem. Nadvojvoda hoče <»*ehiio konferiraii z raznimi odličnimi politiki, da šahi vpogled v politični položaj na Češkem.
ivtjaarja eavl v Pragi.
19. avgusta Organizacija kovinskih delavcev sklicuje 35. t. m. shod. na hatereas bo delavstvo protestiralo proti oddaji dobave revi v Pragi neki francoski tvrdki.
It.
ztji sa js obrnila
no zahtevo, naj t uvoz žive živii
Kvasa v shem ia v Ais-vleao z brzojav
meje   odpro za
19. aegaata. Danes
ob \Z. so jeli stavkati vsi mlinski de« lavci v Budimpešti. Število stavku-Jočil znaša 9000.
as^rssamljeajs ased Bolgarsko ia
Tarčijo.
fjafija, 19. avgusta. Med bolgarsko in turško vlado je prišlo do popolnega sporazum ljenja glede prehajanja makedonskega prebivalstva na bolgarsko ozemlje.
Krakov, 19. avgusta. Hoeijalno-
kim U iss«!
R.— Sofija, 19. avgusta. Tu sem je doeedaj dospelo že nad 1000 makedonskih beguncev.   Ti so sklenili,
da sestavijo na evropsko javnost spo-menieo, v kateri bodo naslikali neizrekljivo trpljenje krščanskega prebivalstva pod Turki.
Proti bolgarski ni četnikom.
fiaIga, 19. avgusta. Vlada je dola sporočiti l>olgarskiin četnikom, ki »o pobegnili v planine, da se bo proti njim postopalo po določbah Četni-škega zakona in da bodo njihove rodbine izgnan«- v Malo Azijo, ako čet-niki ob dol nem roku ne odlože oroija.
Vojvod« proti izročitvi orožja. Skuplje,    l*J.   avgusta. Vojvoda Simo Priskali je izdal na narod oklic,
v katerem prebivalstvo v Kočani poziva, naj ne izroči orožja turškim oblastem.
Vojna akademija na Grškem.
Atene, 19. avguMa. Kralj Juri je podpiral ukaz, s katerim se ima osnovat i vojna akademija. Vojni minister je podal svojo demisijo.
Kreta — avtonomna.
Carigrad, 19. avgusta. V krogih
turške vlade resrro razmotri vajo \ n^/.alo Kreti
dovoliti }>opolno avtonomijo. Za gu-vernerja bi v tem slučaju prišel v po-štev kak danski prine.
Tajna    pogodba med Grško in Bolgarsko?
K     Carigrad« 19. avgusta. Po
informacijah v diplomatskih krogih je kolikor toliko utemeljena vest, da sta nr-ka in Bolgarska sklenili med sabo tajno pogodbo, po kateri je vsaka izmed njih zavezana, da prič»ne nemudoma vojno, ako bi se ena izmed njih zapletla v vojno s Turčijo. Kakor poučeni krogi zatrjujejo, l>osta Grška in Bolgarska skušali za tajno pogobo pridobiti tudi Srbijo.
K usra v Odesi.
Odesa, 19. avgusta. Tu razsaja tudi kolera, vendar pa se te bolezni ni toliko bati. kakor kuge. Kugo so zanesli iz notranjosti Kgipta preko Aleksandrije.
Kolera v Južni Italiji.
Rim. 19. avgusta. V Južni Italiji se je jela nevarno širiti kolera. V Bariju je umrlo na koleri že 39 oseb. a tudi iz drusrih krajev poročajo o smrtnih slučajih v sled kolere.
Zopet ogenj v Kararsee-hotelu. Velsehnoven. 19. avgusta. V Kararsee-hotelu je zopet nenadoma izbruhnil izpod razvalin požar ter u pepel i 1 sosedno hišo. Gostje bodo vložili proti hotelskemu podjetju toz-ho za odškodnino.
Spe/padi med Turki in Grki. I»ndon, 19. avgusta. Iz Kaneje brzojavljajo: Med Grki in Mohame-»lanci je zavladala velika napetost in bati se je, da pride do krvavih spopadov, zlasti ker .ie krščansko prebivalstva zagrešilo več pobojev na mo-hamedaneih.
GOSPOaaTStVO.
Semenj sa ječmen. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se je naznanilo, da se semenj za ječmen v Miskok'zu, ki je bil prvotno dolo čen na dan 23. avgusta 1910. vrši dne 25. avgusta 1910.
— Cloveja, prašičja Ia perutnina rska rasutava bo dne 19. septembri t. I. v Kandiji pri Novem mestu in sicer prva za novomeški okraj, druga za novomeški in krški okraj in tretja sa celo deželo. Poživljamo naše živinorejce in gospodinje iz imenovanih krajev, da m* mnogoštevilno udeleže razstave, pri kateri se bo razdelilo na premijah okroglo 3000 kron. Kdor seli kaj razstaviti, naj se nriglssi do 31. t. m. razstavnemu od* boru ali pa kmetijski podružnici v Novem mestu.
— C red ha izseljen iških vara* šanj. V trgovinskem ministrstvu so ossK>vali stalno komisijo sa izšelje-niške zadeve. Za njenega načel ni ks le bil imenovan sekeijski šef Riedl. Ta komisija se ima posvetovati o vseh legislativa!h in vseh važnejših administrativnih izšel jen iških zadevah, hi spnanje vpodroeja trgovinskega ministrstva.
— Nova easaonreaa haamev v Pra» Si js aaeeta te dal poslovati pod firma: »Mesena sT enpnHatiasv, d* im-portation et de banque Societe a a. L«, VacUvska nam. 61. Ta banka, Si ima
h »JOTO R   to  i^izvajala^ vas
dustrijska podjetja v lastni rešap^ ustanavljala trgovske in industrij* družbe, pred vsem se bo pa peesls f
eksportom in importom vseh vrst blaga iz vseh dežel in v vse dežele kontingenta. Banka bo ustanavljala
tudi v inozemstvu filijalke.
— Malo priporočljivo postopa« nje neke tovarne na Bolgarskem. V
vasi Gebedže pri Varni na Bolgarskem ima tvrdka: »Fresco, Meschu-lam & Co.« tovarno za steklo, kjer je do zadnjega časa delalo mnogo avstrijskih podanikov. Vsled velikih nerednosti pri izplačevanju mezde pa je prišlo do resnih sporov med delavstvom in gospodarji, katerim SC očita sleparsko in krivično postopanje z uslužbenci. V velikem pomanjkanju so odslovi jene delavce spravili nazaj v domovino, da se pre-pr»3čijo nadaljnji večji nemiri. Ker se slieni slučaji pri omenjeni tovarni kaj radi doa*ajajo, se ljudstvo opozarja, da naj ne vstopi v delo, pr»3dno se ni sklenila pravoveljavna pismena delavska pogodba.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Darila.
II. izkaz prispevkov za spomenik velikima slovenskima skladateljema in rodoljuboma bratoma dr. Benjaminu in dr. Gustavu Ipavicu.
Go?p Karel Kreder, Šentjur . K 3*— gdč. M*.v i   Neacuova, nabrala
od Za 'anov..... n 8'7C
gdč. Emilija Jelovšek, Št. Jur . „      4'—
,    Amalija Šket, Št. Jur      . n      2'—
„    Albina Bo hm, Št. Jur .   . B      2'— šentjurski peTski zbor prebitek od   I pa t če v epa   koncerta t
Šentjurja o. j. i..... w 70'8S
gosp. dr  Jaro Hrašoric, Celje „    10*—
T    Juro Detiček c. kr. notar,
Celje   -....... „ 20*—
gosp. dr Jurtela odvetnik, Ptuj n 25*— gd". Marica  Novak,   pošt ari »ca,
ŠmiheJ nad Pliberkom n 3*— gosp. Ignac Sijanec, nadučitelj
▼ Gornjemgradu . . . . B 2"— gosp. »dr. Benj. Ipavic, zdra\*nik
v Ljubljani...... w 50'—■
gdč Jetica Skerle« za slovensko
pevsko društvo Ljutomer . 9 10'— Šentjurski pevski zbor prebitek
Ipavčevegs koncerta v Šmarju
pri Jelšah...... „ 16*91
Posojilnica Šmarje pri Jelšah . „ 50*—»
gosp. Rudolf Strmecki, Celje . „     2"—
s    J. Zdolsek,  nadučitelj v«
p. Celje....... „ 5*—
go?«p. A. Jurca in sinovi, Ptuj w    10*—
„    Robert Diekl, Celje   .   . „     5 —
cenj. obitelj Šket, Dramlje .   . „   25*—
gosp. dr Josip Sernec, Celje   . „    20*—
r    Anton  Kolarič, profesor
▼ Pt«j«.......a     * —
gosp. Mihael Levstik, Celje     .  w      2 —
.     Josip Schmorranzer nadzornik. Maribor . 9     2*—-
gosp. dr. Ludovik Filipic, Celje „   20*— „    H.  Schreiner, ravnatelj
učiteljišča, Maribor   •   *   * ■     5*—
L izkaz....... m 53Qw
torej skupaj    .    .   . K 907*50
Vsem p. n. darovalcem se izreka javna zahvala ter se prosi za posnemal ce. Prosimo še vnovič, da naj prirejajo čislana pevska in druga društva koncerte in ve« •elice, rodoljubi in prijatelji mil« slovenske pesmi naj zbirajo prispevke. Vsak najmanjši dar posameznika povzdigne ponos našega velikega dela ia Šteje naj si vsak zaveden Slovenec v posebno častno dolžnost biti uvrščen v imeniku prispe val cev za spomenik našima priljubljenima skladateljema, brstoma Ipavic.
Pripravljalni odbor je tudi založil prav krasne razglednice s slikama bratov dr. Benjamina ia dr. Gustava Ipavica, slike as naročajo pri blagajnika pripravljalnega odbora gospodu Janku Artmanu v Šentjurju o. j. i Kličemo še enkrat: vsa slovenska pevska ia prosvetna društva ia vsi zavedni Slovenci sa šale za prispevke, da se posreči slovenskemu narodu postaviti spomenik Tišmi, ki sta zapustila svojemu s zadajo silico ljubljenemu narodu tako veliko duševne krase, slovenske pasmi, zraven tega pa se tudi za gospodarske povzdigo slovenskega kaseta ogromno veliko koristnega dosegla.
Zate saj s isto zavestjo šolnsneH prispeva k ssossmiku naših slsvljescev ljubljeni slovenski kmetic kakor sleherni slovenski inteligent, ds taku pokale red slovenski kako Jjubi velike svoje osoše.
Pripravljalni odbor sa spomenik slovenskima sklatUteUema, bratoma dr. Benjaminu In Gustavu Ipavic«
Št. Jsrij ob j. i. IS. avgusta 1S10.
Joni p Pcottolg,        Franjo Kartla,
t. £. tajnik. t č. predsednik.
Umrli so v Ljubljani:
Oas l«. »tvgusts Mstnss šfoašsrt, hoj*
delavka, 75 let, lUdeckegs cesta 11.
V deielai solaicl: Dne 15. avsusts: Tsvmijm Hskrst, ho-
n fena, đs let ^ . «_ ._
/tad 30 receptov
ki j* j*
r 17. Butnn Trr&mj* mrmmkmm m
promto.
T I • I E O
t O »
najbolj Ja m
sMnjestl:
zmu. sreftru, tis. tfffflf^ h letku » MM as* ni
H. SUTTNER
UuMjini Mestni tu
SrlcL
I K O
• I • I E O
t • t
i
I o/er
vrrapai
eleznalo Kina Vino '
k
Povzroča valje do jedi. [ •krrpć* iivea,  poboljša * kri io j« t
reKonvji^^ctirtra = ? - in aalokrvitlni «
zelo prir^rećeno od zdrav j aiikik avtoritet J Iabornl okna*, j
Veek_rmt odlikovano. £ ■Jad •OOO sdrevruaklk sprli«Tal, j
J. SERRAVALLO. lUka S5 h
- TRST - Barfcovue. - |
^ ^ a ^. ^ ^ ^ ^ ^ ^: e*?*e* W VvJI vJrvJInBr sVVJrvJrojrl
Heteoroloiluio patilo.
•aš Mta
ircSaS aH uaft "SVS
Cas
Stanj« §
i i - i
2 u
Ver.
ia t.pop.  737 9    268 n .   9 zv.   7377 210
19    14   7389 16-7
Srednja včerajšnja aorta iao   Padavina v 24
(H)
•
21 <►%
poštna voza
proda baa Madic, Veva vas mri
Ceoa po d« »fore ru 2797
Učenec
izobrazbo se sprejme m i »aiaEii Mini pn Ii
v iemartaaa pri Utl|L m
Zaljubljeni kapidn.
tub pust iz ilistjante p
'«1
Ta abavaa povest, petaa krepkega in prrtimcfa ■»•rja ia svetilu destilirat rxrpe4ajes.il os vtisov, je prav kar izšla v poltmi kajifi. Prijateljem ae-prtsiljeae keorike ia
[Bi Ifel 1 L ML 1^ Ll letel al ff lat
v Ljubljani.
2646
L|nbl ana Sodna ulica 3.
J(. f. Schaffer
0
nadzornik c Irr. držav ne železnice v Beljaku prosi, da *e rnu dop«»slje -o izborno ućiiiku oC n 7ii
Salmijakovih
pastil
(fcetelj lejS&jočit*, •les razkraiaisčili)
lekaria PICC9U t
LtmUJaai, c  io kr
dvornega založnika, j.apezrvrjja dvornega založnika F na skatliica 20 v, 11 škatlrc 2 K. Naročila po povzetju.
prodajalno
Pogoji pri naćelstvu.
2787
lm BizBvilir
laetni ta trg. vrtiar
IjiMjzti, Iskrijske si 16
ixvr4uje
šapke. vcbcg ii tatet?
142
za razne prilike
V>« rtetti Cllllitt. CW-
tlidi mm ii
mlata drefBca [Mi iatolta) iti
aa vi
k. 23590 ad
2800
r * j*».
Tinkarina, katere pobiranje je c kr. deželna vlada za Kranjsko glasom razpisa z dne 17. januarja letos, $t. ^»951 ex 1909, mestni občini ljubljanski dovolila za nadaljmo dobo 5 let, je odšle plačevati vselej sproti kadar M proaeapi ii talen, :cre pri vstopu v mesto in zopet pri izstopu iz mesta v izmeri to * icsem) virarjev za vsako vprezeno, po 4 (štiri) vinarje pa za vsako gnano i vmo
Vprržena ai gnana živina, za katero je bila tlakanna pri VStaaa v mesto plaćana, j** • . karin«* irt«ta cb izotopu. če izstopi iz mestnega iZ-m1'! pri kaki rinjfi mitn:c: š> ImM ŠBM,  »TlaT fm VStaplla v mesto, ali pa **aj
aaa*eda|i olaa  n - eVapriaeaa s tiakaria ka kaiaia dokaz, da je bi.a
tiskar na . '     -topu tisti alt prr inji dan piaćana.
Glede oprostitve od tlalranoe veljajo določila, katera so bila predpisana -r>^e rri,r c--*a^.ne v t 17 n 18 o;.iro:: a 24 zakona z dne 26 avgusta 1891, ^ržavnega zakonika st 140
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 16. avgusta 1910
Zupan: Ia. BFttar 1 r.
ED. aMARDA
Ljublana, Dunaska cesta 18.
Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe
ftavre-Mevj Vork
Voinja traja samo 6 dni!
Ipskialms
2747
Oton Human, Radoljica.
2768
iHisn
obstojema iz 4 sob. kleti Pot zve   se pri
«. ML
vrt.'* —
Novo!l
a    9     m %        fotografskib strojev,
raznih   obiutlj.v-h   pio>ć, kakor Agfa,    Germama,    Lumier, Pe rooto   itd,  vseh vrst občutljivih razv. ainh   in   kopirnih papirjev \ takor Gevaert, Lenta. Solio, Cel-
2796 loidm itd lasa vedno
„ADRIJA"
1 Iregerija ia loloman&faktura
J B. ČVANČARA r
v LjnUjani
I Šelenbnrgova ulica 6. |
Prešerna sliki
mm% i pjija p ejtta protji Iv. Bonač v Ljubljani
Cm« sUd S
3073
DIM
ki je služboval že v neki trgovski pisarni, vešč manufakturne, špecerijske in galanterijske stroke ter obeh deželnih jezikov, strojepisja in knjigovodstva, £ejJs premeniii službo v kako pisarno, eventualno tudi v prodajalno. 2748 Naslov pove, oziroma sprejema ponudbe  upravništvo  »Slov. Naroda«.
popolne
se vrši
v soboto, dne 20. t. m.
2799
hotelu pri Seidlu
(kotel Jnini kolodvor).
Začetek ib 8. zvečer.   Vstopnina prosta.
C kr. avstrijske      jjjf   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Iz Mahltaaa Qaš. leL) 7-03 zjutraj  Oseba   vlak v   «m«-n: Trfii, leaemce,   Trbii,   Beljak,   Gorica, Trst, Celovec.
'■ao outraj. Osebni viaž * smeri: Grosup! c, Št j ar.ž. Kndolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. 9 12 dopoldne. Osebni vlak v amen: fese-
-"ce, z z\'ezo na brzo vlak v Ce-Ovec, Dunaj j. k.. Line, Prago, vraldanc Berlin, Beljak, Badgastein, Sol r. ograd, Monako vo, Kolin.
|i*aO dopoldne. Osebni viak w smeri: Tržič, lesemee, Trbif, Beljak, Celovec, Gorica, Trst
i aa popoten« Os*Tr v v smeri Grosuplje, kedoliovo. St. Jan ž, Straia-Toplice, Kočevje.
S-30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Triić, Jcseiicf Trbii. Beljak, Gorica, Trst, Celovec
a-an zveOer. Osebni vlak v smeri: 1 rfić, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, t e»ovec Dunaj, z. k , Badgastein, Solno-grad, Monakovo, lnomost, Frankobrod, W.esbaden, Kolin, Diisseldorf, Vleissingen, TrbeL
MO zveeer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje
Št Janž, fiiadolfovo, Kočevje. I ti O peneel. Osebni viak v siren: J<
n>cef Hcliak, fk>rira, Ttst, Celovec
7 28 zjutraj: Osenci  ..ar v tv^rcmfc. 2 OS pepoidn«: Mešanec v Kamnik. 7-35 ivsSsr Meša ec v f-amiuz. ir— peneči: Mcšar.ec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih.
v Liaellaae Omane teleamteo).
7-00 zjutrs)! Osebni vlak is JesemV, v zvezi  na brzovlak iz  Berlina, Drasdar,
Prajre, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, beljaka, Gonce, Trsta, iribca-
S-«52 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Ru-
doifovega, Grosnplja, Št. Janža.
i»*2O dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Gonce, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dus-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina. Beifaka.
2*9 popoldne: Osebni vlak ts Kočevja, ^traie - Toplic, Rndolfovega, Grosnplja. St Janža.
417 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Triiča.
658 zvečer: Osebni vlak iz Jesenic, v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Pra?e, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda; Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k.
Sms zveoer: Osebni vlak is oeijaza. Trbiža Cejovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Trtica.
©-07 zveoer: Osebni vlak u Kočevta, Strale-Toplic, Rndolfovega, Grosnplja. Št Janža,
11-22 ponooi: Osebni vlak is Trbiia, CeiOfC? Beliaka, Trsta, Gorice, Jesenic
Prikee e Ljabljano (drtavne teleznice)
O-se; zjutraj: Mešanec   iz Kamnika.
lO-ne do poide: Mešanec iz Kamnika.
6iO zveoer: Mešanec ix Kamniaa,
10 30 po noči: Mešanec iz Kamnika le o* nedeljah in praznikih.
Časi pnnoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času.
C. kr. državno-želeimško ravnateljstvo v Trstu.
g I Veletrgo
vina z
železnino | j
Izdaja tadi vene listke iz Aaerike w 1863 »a mrtskimi
Merkur
Peter Majd č. Celje
se priporoča.
LJUBLJANSKI
mxim u naftvMST ■ prosvoc
B:2C
7692
3*2