Šlev. 144. VLMBD1.VM BE m Naročnina r -za državo SHS: ta oelo leto naprej Diu.120-— za pol leta „ ,. „ 60'— aa četrt leta „ .. „ 30'— ■a on mosec „ .. „ IO1— za inozemstvo: oololetno.....Din. 2!B'— mesečno . , . . . „ 18-— 55= Sobotna izdaja: 5 v Jugoslaviji. . . Din. 15 — ▼ inozemstvu ... „ 35-— Pssomna Stev. 75 par. Leio L es Cene lnseratom: £nosto!poa netit na vrata malt oglasi po K 4'— ia KO—* veliki oglasi nad 4S mm Sina po K 8 —, poalana Itu po K 12-—. Pri večjem naročilu popust^ Izhaja vsak dan lzvzemlt ponedeljka In dneva po pra»* nlkn ob 3, ari zjutraj. Mesečna priloga; VutnHc SKSZ.' Uredništvo je v Kopitarjevi nltol štev. G/Hi. Rokopisi se ne vračajo; nelrsnkirana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telef. štv. SO, upravn. štv. 328. naro Oprava je v Kopitarjevi ul. 8. — Bačun poštne hran. ljubljansko št. 650 sa naročnino ln št. 340 za oglase, zagrob 29.011, aarajev. 7563, praške lndnnaj. 24.797 Jutri imamo Vidovdan. Prejeli smo ga od Srbov in bliskoma je prešel v nacionalno last tudi nas Slovencev, čini je stopil velik del našega ljudstva v ujedinjeno Jugoslavijo. Takoj smo spoznali njegov pomen. Ni naroda na svetu, ki bi tekom vsakega leta obhajal spominski dain s tako nacionalno in religiozno vsebino, kakor je naš Vidovdan, Posvečen je mrtvim, posvečen je živim; velja preteklosti in velja bodočnosti. Po naših cerkvah imamo povsod slovesne zadušnice za one, ki so iz naše sredine kedarkoli svoje življenje žrtvovali pri brambi verskih in domovinskih idealov od davno prošlih turških dob do zadnje svetovne vojske, ko so naši fantje in naši možje umirali na Kalvariji, na Krasu, na Sv. Gori in Sv. Gabrijelu, po svoji zavesti stoječ ne v službi im-perialistov in kapitalistov, temveč v službi svoje domovine, katero so branili proti navalom italijanskega »sacro egoismo«. Vidovdan začenja po naših vaseh z molitvijo, zato je ta dan našemu ljudstvu drag in svet. Vidovdan je pa tudi nacionalno-spo-minski dan. Srbe je spominjal in spominja na grozote junija meseca leta 1389., ki so njihovi svobodi zadale smrtni udarec; nas spominja na težke dneve novembra meseca leta 1918 in njim sledečo pariško konferenco in rapallsko pogodbo, kjer smo bili razklani na dvoje. Mi tostran državnih mej bridko čutimo, kako nasilje se je med nami izvršilo po onih, katerim je moč pravica. Svobode, ki smo jo dosegli, ne moremo čisto in nekaljeno uživati. Neprestano nam jo greni pogled na brate, in teh je nas dobra tretjina, ki so na milost in nemilost izročeni zapostavljanju in samovolji organov njim sovražne države in fanatičnemu despotizmu fašistovskih tolp. Požigajo in uničujejo jim domove, posvečene prosveti in kulturi, in tolp nihče ne kaznuje; bratom nihče ne da zadoščenja in odškodnine. Brezpravni so. Brezpravni so šolskem in upravnem polju, kjer jim tuje oblasti nočejo vrniti tistih pravic, ki jim jih je nekdaj Dunaj, dasi je stal pod egido Berlina, priznal. Zastonj se bore za pravice človečanstva nasproti vojaškim oblastem; zastonj se trudijo, da bi dobili pravice Ln pravno sigurnost kot siromaki, ki so v nekdanji bojni fronti ležali na tleh pod vso težo vojnega gorja. Znak njihove narodnosti, nedolžna slovenska trobojnica, je njihovim nasilnim gospodarjem trajna pretveza, da jih preganjajo iz ječe v ječo. Da, našim bratom onstran državne meje je hudo in gorje. Oni niso svobodni... Vidovdan nam živo kliče v spomin, da je vsak človek in ž njim vsak narod ustvarjen za svobodo; nasilje, ki to svobodo krati in odreka, ostane vedno nasilje in krivica in nima trajnega obstanka. Kako dolgo bo naš narod razklan? Kako dolgo bo na množico 700.000 naših neod-rešenih bratov in sester pritiskal brezsrčni jarem tujega nasilja? Ni nam dano točno na to odgovoriti. Samo to vemo, da dan osvoboditve mora priti in ž njim dan našega definitivnega narodnega ujedinjenja. To je Vidovdan za nas. Slovesne zadušnice so sicer jutri posvečene mrtvim junakom, a v njih imamo tudi »Memento vi-vorum«, molitev za žive. Naj velja ta molitev neosvobojenim bratom, naj se dviga k Bogu, da bi skoraj prenehalo njihovo zasužnjenje in da bi nam vsem bilo naklonjeno pravo resnično ujedinjenje v svobodni državi. To je bilo od vsega početka naša želja, a še posebej neosvobojenih bratov najiskrenejše koprnjenje. Iz preteklosti naj plavajo naše misli v bodočnost, naši načrti in naše delo v cilj, nam vsem vedno svet in skupen: osvoboditev, ki je in ostane le samoobramba! To bodi naš Vidovdan. □emisija dr. žerjava sprejeta. Belgrad, 26. jun. (Izv. Demokratski klub je soglasno sklenil, da sprejme demisijo ministra za socialno politiko dr. Gregorja Žerjava, dočim je ostavko ministra za notranje stvari dr. Voje Marinkoviča sprejel z večino glasov. Zagreb, 26. jun. (Izv.] V prisotnosti delegatov iz Hrvatske in Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine ter poslancev Hrvatske pučke stranke je razpravljal včeraj 25. t. m. vrhovni svet Hrvatske pučke stranke o splošnem političnem in gospodarskem položaju. Po izčrpni razpravi se je ugotovilo popolno soglasje vrhovnega sveta v vseh vprašanjih ter se je odobrila dosedanja taktika Hrvatske pučke stranke z željo in zahtevo, naj se izvede v parlamentu še bolj energične in nezmanjšana borba proti sedanjemu režimu, ki je s svojim nasiljem ter centralistično in hegemoni-stično politiko omajal temelje narodnega edinstva in tako tudi državne temelje Jugoslavije. Vrhovno vodstvo Hrvatske pučke stranke vidi edini izhod iz sedanjega političnega položaja v čimprejšnji reviziji ustave na podlagi zakonodajne avtonomije in v popolnem preobratu notranje uprave. Najodločnejše protestira proti temu, ker hoče sedanji režim obdržati svojo oblast s pomočjo neodgovornih organizacij, ki se zbirajo okoli Narodne obrane iu ki imajo nalogo, s podporo državnih organov Za železničarje »nema para«! PREDLOG JUGOSLOVANSKEGA KLUBA ODKLONJEN. Belgrad, 26. jun. (Izv.) Na danaJnji seji finančnega odbofa se je razpravljalo o ureditvi draginjskih doklad železničarjem. Finančni minister je izjavil, da ne more ugoditi zahtevam železničarjev. Nato je Žovoril v imenu Jugoslov. kluba posl. dr. I u 1 i b i č , ki je opisal bedno stanje, v katerem se nahaja vsa kategorija železničarjev, ki v svojem sedanjem položaju ne morejo ne živeti in ne umreti. Opozarjal je na pisma, ki jih dobivajo poslanci v tem smislu iz železničarskih krogov ter zahteval, naj se finančni minister ponovno bavi s tem vprašanjem, ker ne bo drugače železničarjem ničesar drugega preostalo, kakor zapustiti dosedanjo službo ter si poiskati drug poklic ali pa se posluževati zlorab, kar bi bilo oboje v škodo državi. Radi tega je stavil formalni predlog, naj finančni odbor predloži vladi resolucijo, da naj stavi konkretne predloge za ureditev draginjskih doklad železničarjem. Ta predlog je bil z neznatno večino odklonjen! Zatem se je razpravljalo o predlogu rrini-stra za pravosodje dr. Markoviča o ureditvi draginjskih doklad sodnikom. Ob tej priliki se jc zopet oglasil k besedi v imenu Jugoslov. kluba posl. dr. D u 1 i b i č , !:i se je strinjal s predlogom za povečanje draginjskih doklad sodnikom, dodal pa je, naj se enako urede tudi draginjske doklade ua nasilen način ovirati svobodo političnega in kulturnega mišljenja in delovanja, s čemer izzivajo državljansko vojno. Vrhovni svet Hrvatske pučke stranke poziva svoje poslance, naj najostrejše nastopijo proti sedanji vladni gospodarski politiki, in zlasti, da se naj najodločnejše bore proti najnovejšemu državnemu posojilu, ki bo za dolgo časa izročil ves naš narod v roke tujih kapitalistov, in ki ga bo skušal sedanji sistem nasilja uporabiti za izvajanje svoje dosedanje absolutistične politike, nadalje proti izvajanju agrarne reforme, ki jasno kaže tendenco, oslabiti s pomočjo kolonizacije hrvatski element, proti uredbi ministrstva za šume in rude, po kateri preide uprava gozdov posestvu-jočih občin v državne roke in ki ima zna-čr.j nečuvenega nasilja sedanjega sistema; proti temu, ker ni vlada dosedaj skoro ničesar storila za rešitev Dalmacijc pred lakotjo, dasi troši za nepotrebne stvari na stotine milijonov, proti preganjanju delavcev po kapitalističnih podjetjih in proti vladni zunanji politiki, ki je pri zadnjih Eogriinjih sklenila dati Italiji koncesije, i '.jo našo državno in narodno suverenost. finančnim prokuratorjem, ki vrše zelo kočljivo in naporno službo. Ako se jim ne .. s-dr draginjske doklade, bo ostala država brez zadostnega števila pravnikov, da bi ščitili njene interese pred sodišči. Zate je zahteval od finančnega ministra, naj lVajno ukrene potrebne korake za zboljšanje njihovega gmotnega položaja. Za ustavno preuredbo države. Belgrad, 26. junija. V današnji glavni debati o državnem proračunu na seji narodne skupščine je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba posl. dr. M a n d i č , ki je v dvournem govoru v obširni državno-pravni razpravi z nepobitnimi dejstvi dokazal največje grehe centralističnega režima ter opozarjal na nemoralno podlago, na kateri temelji naše javno življenje po krfski deklaraciji. Opozarjal je na finančno, gospodarsko in prometno brezglavost, iz katere so edin izhod državnopravne federativne pokrajine z zakonodajno in izvr-ševalno oblastjo. Posebno pozornost je posvetil govornik razmeram v Bosni in Hercegovini ter ostro in stvarno kritiziral sistem, ki je izzval splošno ogorčenje vseh stanov proti centralističnemu režimu Ker so se pri tem čutili radikalci in demokrati prizadete, je nastal v njihovih vrstah velik hrup, na njihova očitanja pa je poslanec dr. Mandič krepko in spretno odgovarjal. Končno je apeliral na vlado, naj omeji destruktivno delo med narodom ter razpiše volitve, po reviziji ustave pa naj se izvede ustavna organizacija države v sporazumu s Srbi, Hrvati in Slovenci brez majorizacije po zgoraj navedenih principih. Interpelacije na sili poslancev. Izvoz in uvoz vina. Belgrad, 26. jun. (Izv.) V imenu Jugoslovanskega kluba so vložili poslanci Ro-škar, Zebot in Nemanič interpelacijo na ministra za trgovino in industrijo, v kateri zahtevajo, naj se radi nadprodukcije dovoli izvoz vina v inozemstvo. Poslanci opozarjajo, da preti v nasprotnem slučaju našemu vinogradništvu gospodarska propast. Najenergičnejše protestirajo proti uvozu vina iz Italije, ker imajo naši vinogradniki mnogo boljših in večjih zalog vina. Za bolnišnice. Eelgrad, 26. jun. (Izv.) Radi obstoji javnih bolnišnic so vložili danes v imenu Jugoslovanskega kluba poslanci Kranjc^ Stanovnik in tovariši vprašanje na ministra za narodno zdravje, v katerem zahtevajo, da se morajo brezpogojno sanirati zdravstvene ustanove v Sloveniji. Medtem ko morajo v Sloveniji in Hrvatski siromašni bolniki ali pa njihove občine povra-čevati bolniške stroške, imajo bolniki tretjega razreda v Srbiji popolnoma brezplačno oskrbo. DAVIDOVIC MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE? Belgrad, 26. junija. (Izv.) Demokratski klub je pozval za petek vse svoje člane poslance v Belgrad radi zaključnega glaso-. vanja povodom glavne debate o proračunu, kakor tudi radi rešitve vprašanja o kandidatu za notranjega ministra. Zatrjuje se, da bo prevzel notranje ministrstvo' vodja dem. stranke Ljuba Davidovič. .»' RADIKALCI PROTI POSOJILU. Beograd, 26. juinja. (Izv.) V radikal-skem klubu se pripravlja velika akcijaC proti posojilu. Voditelja te akcije sta poslanca dr. Velizar Jankovič in Nastas Petrovič. Akcija ni naperjena proti posojiluj samemu, ker se mora to vprašanje rešitf do 1. julija, ker se je finančni minister dr/j Kumanudi tako dogovoril z zastopniki' Blairove skupine. Ost te akcije je namreč naperjena proti vladi, ki je prej obvestila narod o posojilu potom listov, kakor pa; člane kluba, ki so za celo stvar zaznali' tudi le iz časopisja. VOLITVE V OBLASTNO SKUPŠČINO. > Belgrad, 26, jun. (Izv.) Kakor doznava vaš dopisnik, se bodo volitve v oblastno skupščino vršile 2. oktobra. Prometna stavka v Avstriji. Dnnnj, 26. junija. (Izv.) Vlada je sto^ pila v pogajanja s stavkujočimi. Pogajanja-se vrše skoro brez prestanka noč in dan v, zvezni pisarni, kjer vodita pogajanja z vo^ ditelji stavkujočih delavcev zvezni kancelar dr. Seipel in prometni minister dr. Odehnal. Nameščenci vztrajajo odločno na svojem stališču, da se mezde brezpogojni zvišajo. Položaj je nastopen: Meseca maja bi bili morali dobiti vsi državni nameščenci 16 kratne prejemke meseca marca. Ker; pa je indeksna številka poskočila na 71,'j zahtevajo nameščenci še nadaljnjih 10-marčnih plač, (to je plač, kakor so jih", prejeli meseca marca). Vlada je odgodila5 5 kratne marčne plače in apelirala na urad-ništvo, naj se odreče nadaljnjim zahtevam. Takozvana Tomschikova skupina državnih nameščencev, to so v socialnodemokratski; stranki organizirani železničarji, je izjavila, da se odreče dvema marčnima plačama, ker bo finančni načrt vso državne na-' meščence enako obremenil. Do sporazuma doslej še ni prišlo. Dunaj, 25. junija. (Izv.) Pogajanja med vlado ter poštnimi in brzojavnimi nameščenci so se razbila. Zvezni kancelar, dr. Seipel je zahteve nameščencev navzlic neprestano naraščajoči draginji zavrnil ir(q izjavil, da se bo v tem boju preizkusila; moč vlade z močjo organizacije nameščencev in da bo stavko, ako bo treba, zadušil s silo, posebno če se bo razširila na tako važne obrate, kakor so posta in železnice. Davi ob 4. uri je potekel rok, nakar jo stav- Belgrad, 26. junija. (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine otvori predsednik dr. Ribar ob 10.15 dopoldne. Predsednik predlaga, naj se zakonskemu načrtu o posojilu prizna nujnost, kar zbornica sprejme. — Zbornica preide nato na dnevni red: nadaljevanje debate o zakonskem načrtu o proračunu. Predsednik izjavlja, da parlamentarne skupine niso priglasile govornikov in da so zaradi tega izgubile pravico do govornikov. Besedo imajo le poslanci, ki hočejo govoriti v svojem imenu. Poslanec Stojan P r o t i č povzame besedo in se bavi z osebo finančnega ministra dr. Kumanudija, kateremu očita, da n: ostal v Belgradu in delal na načrtu državnega proračuna, ampak se je odpeljal v Genovo. Govoril je tudi o mednarodni gospodarski konferenci v Genovi, o kateri priznava, da pomenja gotov napredek, ki utegne dovesti finančno politikq vseh držav na zdravo podlago. Govori tudi o primanjkljaju v državnem proračunu, ki fak-tično obstoja, dasi hoče vlada izkazati prebitek. Poslanci vladne večine motijo govornika z medklici. Stojan Protič govori potem o proračunu finančnega ministrstva in se podrobno bavi s finančnim odborom in kritizira naziranje finančnega ministra dr. Kumanudija, da se bo tečaj dinarja popravil, ako pride tuja, zdrava valuta v deželo. Potem povzame besedo poslanec dr. Momčilo I v a n i č , ki je govoril o davčnem sistemu in dejal, da so bile finance takrat, ko sta bila finančna ministra Protič in Paču, veliko boljše. Po njegovem naziranju so bile takratne razmere mnogo boljše kot današnje. — Seja se po govoru dr. Ivaniča ob 12.50 zaključi. Popoldanska seja narodne skupščine se je otvorila ob 4. Prvi je govoril dr. Ni-kola Mandič, čigar izvajanja 0m3nju.no na drugem mestu. Govor poslanca dr. Mandi-ča je zbornica poslušala z veliko pozornostjo. Vladni poslanci so delali neslane medklice, na katere je dr. Mandič krepko odgovarjal. Koncem njegovega govora je nastal v zbornici tak hrup, da je moral predsednik prekiniti sejo za 15 minut. Govoril je še poslanec Hadži Kadič (skupina dr. Spaha), na kar se je seja zaključila ob osmih zvečer. Prihodnja seja jutri dokoldne ob desetih. skim genijem in svojo neumorno delavnostjo. Pokojnik je bil pa tudi globok teoretik ter je spisal mnogo gospodarskih in modroslovnih del, ki so vzbujala tudi v inozemstvu veliko zanimanje. Obvladal je malone vse evropske jezike in je zelo veliko potoval. Nekaj časa Je bil Rathenau prijatelj cesarja Viljema. A dolgo prijateljstvo med tema dvema možema seveda ni moglo trajati; preveč sta si bila različna po duhu in značaju. Viljem vtelešeno prusaštvo, a Rathenau prepričan, neizprosen njegov nasprotnik, Vendar je sodeloval v državni politiki ter je bil z Dernburgom v Rusiji, potem je deloval v Južni Ameriki, v angleških kolonijah v Afriki ter se udeleževal pogajanj s Francijo zaradi Maroka. S svojim širokim in globokim pogledom je Rathenau že dolgo pred svetovno vojno spoznal, kako nevarna je zdravemu in mirnemu razvoju nemškega naroda pru-saŠka tradicija s svojim militarizmom, di-nastičnim hlapčevstvom, slepo pokorščino in zvestobo ter obenem s svojim panger-manizmom. Pred vojno in tekom nje je pisal o drami germanizma in opozarjal Nemce na krute nauke zgodovine. Tudi Napoleon je ustvaril veličasten militaristi-čen stroj. Toda treba pomniti, da je Kor-zikančeva akcija bila nositeljica svobode in da je odpirala narodom vrata v zgodovino, dočim so bili Bismarck in njegovi nasledniki nositelji najokorelejših pojmov avtoritete in oboževatelji surove sile. Po nesrečno končani vojni, ko so se ! vse njegove besede žalostno uresničile, se j je nekaj časa zedlo, da pojde Rahtenau z večinskimi socialisti. A to se ni zgodilo, ker se mož tako širokega obzorja in tako neugnane volje delati, delati in zopet delati za obnovo Nemčije in cele Evrope, ni mogel ukloniti ozkim strankarskim mejam, ki jih stavi socialna demokracija svojim pristašem. Ko je sprejel vodstvo nemške zunanje politike, je razvil vso svojo delavnost in sposobnost, da dvigne Nemčijo iz njene nesreče. Začel je opominjati Evropo, kakor je bil preje zaman opominjal Nemčijo: »Ne prusificirajte zapada. Ne tirajte narodne samoljubavi do maščevalne politike. Vse, kar je bilo doslej statičnega, mora postati poslej dinamično; narodom je treba dati visoko duhovno poslanstvo. Vsako bitje bodi v službi kolektivnosti; nobene anarhije kapitala, a tudi nobenega jakobinizma dela. Ročno in duševno delo naj se združita, zvežeta v čustvu iste naloge, v čustvu organične solidarnosti njunih interesov; vsaka obnova naj se začne iz globokih virov duha. Kaj je povzročilo vojtao, ako ne krivica? Tedaj mora krivica polagoma, a gotovo izginiti. Na takem dogovoru je pomirjenje Evrope edino izvedljivo.« Mogoče je, da med Nemci ni več drugega celega Rathenaua in je prusaška reakcija z njegovim umorom napravila v vrstah nemških državnikov neizpolnjivo vrzel. Toda ideje, ki jih je Rathenau zastopal, imajo, tako trdno upamo, med nemškim narodom že toliko pristašev, da se reakcija s tem zločinom ne bo okrepila, ampak se le še bolj kompromitirala in podkopala. Tudi nemški katoličafni globoko žalujejo za možem, ki je kot jud — ako se ne motimo — združeval v sebi vse velike sposobnosti tega plemena. Centrum ga je vseskozi podpiral, ker je bil najsposobnejši mož današnje Nemčije, da državo obnovi na podlagi po verzaljski pogodbi ustvarjenega položaja, lojalno izpolnjujoč miroven obveznosti v prijateljstvu z vsemi in brez težnje za nacionalistično revanšo. Njegovo delo je tako wiesbadc(nski sporazum s Francijo kakor rapallska pogodba z Rusijo. Za njim pa žaluje tudi ves demokratični svet. Janko Jovan: K eRspizeju fta^efa SI^HlIkStrSL Ne sme se oporekati, da ima finančni minister dr. Kumanudi resno voljo očvrstiti naše finance in je umevno,, da se tega ne da doseči v nekaj mesecih pa tudi ne v enem letu. Že sem se v »Slo-vencu« pečal s prvim ekspozejem g. ministra dr. Kumanudija in že tedaj nisem zamolčal, da se g. Kumanudi v svojih sanacijskih načrtih rad zmoti in zato tudi ne doseže uspehov, katere je obetal. Finančnemu ministru g. Kumanudiju je tudi javnost zamerila, da hoče večkrat zboljša-ti finance s črtanjem neobhodno potrebnih in neodložljivih izdatkov. Če bi hotel finančno stanje naše uprave vsestransko obdelati, moral bi imeti poleg proračuna tudi točen obračun gospodarstva naše vlade za preteklo leto. Trditev, da gredo naše finance na bolje, da se bilanca našega bud-žeta približuje vedno bolj ravnovesju med izdatki in dohodki, je sicer razveseljiva, vendar ji ne smemo verjeti sodeč po sedanjih izkušnjah, dokler nam tega ne potrdi tudi končni obračun. V posamezne pozicije budžeta se nimamo namena spuščati, hočem se omejiti le na splošno oceno onih vprašanj, ki jih smatram načelno važna. Ekspoze finančnega ministra je sicer zadosti izčrpen, vendar ostane več izjav nejasnih. Dr. Kumanudi je bil prvi jugoslovanski minister, ki si je zadal nalogo izvajati sistem štedljivosti v državnem gospodarstvu in zato zasluži tudi priznanje. V svojem ekspozeju je omenil tudi kot prvo zaslugo odpustitev 9996 uradnikov. Številka sama sicer imponira, a ni jasno, ako je v tem številu zapopadeno tudi črtanje onih sistetiziranih uradniških mest, ki niso bila nikdar zasedena in so obremenjevala budžet, dočim v državnem obračunu niso prihajala v poštev. Tudi ni jasno, če so med odpuščenimi vpoštevani tudi uradniki, ki so bili le prestavljeni v stanje vpo-kojitve. Skratka iz ekspozeja ni razvidno, koliko je pri tem številu 9996 odpuščenih bilo faktično za državo prištedeno in to nas ovira, da bi mogli oceniti štedljivo akcijo finančnega ministra. Proračun železniškega ministrstva je narastel in finančni minister izjavlja da je velik del krit z notranjim investicijskim posojilom. Ni pa iz ekspozeja razvidno, koliko znašajo v proračunu izdatki železniškega ministrstva, ki imajo značaj investicijski, a so vnešeni med redne izdatke. Tudi ni razvidno iz ekspozeja, koliko se cenijo razne olajšave, ki jih dovoljuje železniško ministrstvo pri dovoljevanju brezplačnih, deloma in zelo znižanih voznih listov, kakor tudi znižani prevozi vojske in vojnega državnega blaga. Ti podatki bi bili po mojem mnenju nujno potrebni, ker še le na podlagi tega gradiva bi mogla javnost presoditi, v koliko je bila vlada opravičena zvišati železniške tarife. Mnenja sem, da bi morala vlada najprvo vpeljati pri železniški upravi štedljivost v obliki črtanja vsakršnih olajšav, ki obremenjujejo železniški budžet, toliko časa, dokler ta takih obremenitev sam ne prenese. Bolje je, da bilansira vsak resort popolnoma samostojno, kakor da se radi preval o-vania bremen z ene rame na drugo pokaže železniški budžet v kolikor mogoče slabi luči, da se tem lažje zahtevajo od državljanov nova bremena in to tako visoka kot je 50 odstotno podraženje vseh železniških ka izbruhnila. Od te ure so vse zveze z Dunajem pretrgane. Dunaj, 26. junija. (Izv.) Ministrski svet je sklenil, naj se stavkajočim takoj izplača petkratna marčna plača, tako da bi znašala razlika pri Tomschikovi skupini še tri marčne plače. Ostali državni nameščenci, ki niso organizirani pri socialni-demokrat-ski stranki, odločno vztrajajo pri svojih zahtevah, da se jim nemudoma izplača desetkratna marčna plača. Dunaj, 26. junija. (Izv.) Na Dunaju vlada radi stavke veliko razburjenje. Ker je ves promet ustavljen, so že danes opaža na trgu pomanjkanje živil. Vsled tega tudi cene stalno naraščajo. Kako dolgo bo stavka trajala, se še ne da dognati Vendar pa kaže, da so na obeh straneh pripravljeni iti do skrajnosti in da bo to ena najljutejših stavk, kar jih je doslej Avstrija doživela. PRIKLJUČITEV AVSTRIJE K NEMČIJI. Berlin 26. junija. (Izv.) Agence Havas javlja iz Pariza: Danes dopoldne se je sestala veleposlaniška konferenca in določila besedilo note nemški vladi v protest proti govoru predsednika državnega zbora L8-beja za priključitev Avstrije k Nemčiji. Predsednik državnega zbora L6be doslej o tem še ni prejel oficijelnega poročila. Izjavil pa je nastopno: Prav tako, kakor sedaj, sem že v vseh svojih govorih poudarjal, da mislim na zakonito pot sklicevanja na zvezo narodov držeč se določb versaill-6ke in st. gennainske pogodbe glede priključitve Avstrije k Nemčiji. Ne mislim na to, da bi se umaknil, ker smatram, da Avstrija v sedanjem teritorialnem obsegu nikakor ne more obstajati. Spričo absolutno nemškega značaja avstrijskega prebivalstva morem zreti blaginjo te dežele le v združitvi z Nemčijo. Razen tega smatra predsednik Lobe vse to za zelo neverjetno, ker meni, da veleposlaniška konferenca nima pravice cenzurirati njegovih govorov. Dr. Wa!fer Rathenau. Z umorom dr. Walterja Rathenaua je nemška reakcija spravila po splošni sodbi s sveta moža, ki je bil kakor nihče drugi sposoben in vnet za to, da Nemčijo konč-noveljavno okrene od prusaštva in jo vodi v novi iskreno demokratični smeri Mož svetovne izobrazbe, obenem prvi strokovnjak na gospodarskem polju ne samo v teoriji, ampak tudi v praksi, je bil od vsega početka nasprotnik vojne in je koncem L 1914. napisal proroške besede: »Nikdar ne zasine dan, da bi cesar, kot zmagovalec sveta, šel skozi Brandenburška vrata, spremljan od svojih paladinov, jezdečih na belih konjih. Ta dan bi svetovna zgodovina izgubila svoj zmisel. Ne, niti eden velikih mož, ki vodijo to vojno, je ne bo preživel.« Zgodovina mu je dala prav, a vojaško in gospodarsko strta Nemčija je v najtežjih trenotkih položila svojo usodo v njegove roke. To seveda ni bilo po volji temnim reakcionarnim silam in zato je za Kurt Eisnerjem, Erzbergerjem in smrti komaj ubeglim Scheidemannom prišel na vrsto Rathenau. On je po svojih umskih in nravnih kvalitetah daleč presegal vse prejšnje žrtve prusaške reakcije, ki mu je toliko časa prizanašala najbrž le vsled tega, ker je v vojni stiski s svojo iznajdljivostjo in nezlomljivo energijo neizmerno koristil nemškemu narodu. Walter Rathenau je bil po poklicu in-žener v električni stroki ter kot naslednik svojega očeta član v predsedstvu enega izmed največjih industrijskih podjetij predvojne Nemčije: »Allgemeine Electrizitats-Gesellschaft«. Razen tega je sodeloval še v blizu petdeset drugih industrijskih podjetjih — vse oplojajoč s svojim gospodar- Silvin Sardenko: Dekliške pesmi.4* Ko vzameš v roke to najnovejšo zbirko Sarlcnkovo, se toplo nasmehneš: čutiš, da ni z njo računalo mrzlo in brezobzirno dobičkarstvo, ki nima — pri nas namreč — za formalno estetično kulturo skoraj nobenega smisla. Tu pa je s skrbjo in ljubeznijo negovano vse: od papirja do črk toxta ter inicijalk pa do naslovov in do poslednje črte — stehtana so vsa razmerja: inteligenca forme, ki ni brez pomena, če naj služi umetnosti, pa še celo ne, in za pofi-njenje estetičnega čustvovanja bralca je silne važnosti. V tej Sardenkovi knjigi pa podpira celo formalna plat vsebinsko: črke teksta so vse »velike« — čitati moraš počasi kakor meditacije ali molitve, ustavljati se moraš ob posameznih mislih in jih samostojno razmišljati dalje — vsaka pesem ima svojo inicijalko rdeče barve — dovolj vidne cezure, ki delijo eno snovnost od druge, zadosti glasni znaki, ki te opomnijo, da zavedno preideš v nov miselno in čustveno zaokrožen svet — rdpča barva inicijala in naslovov podpira s svojo toploto občutje cele zbirke (poleg spec. formaln. kvalitet). ♦ Založila Prodajalna K T. D. Nlčman. — Natisnila Jugoslovanska tiskarna ▼ Liubliani. Da, ta Sardenkova zbirka je molitve-nik — da, tako jo lahko imenujemo — tih molitvenik dekliških sanj, izpovedi, meditacij, je zavedno in z namenom za deklice pripravljena zbirka, ki naj čisti, tolaži, dviga v molitev. Zbirka polna tihih ljubezenskih sluten j, razočaranj, kesanja — nad vsem pa se pne kot nebo molitev. Vzgajati hoče ta zbirka — saj vzgaja vsaka zares lepa pesem, o kateri »vse nevidno se za vidnim skriva« (str. 9), ki kot nobena drugače govorjena beseda opoji in osvetli dušo in kane vanjo kot smehljaj iz lepe in dobre duše in iz katerega v tihi uri požene cvet, katerega čudotvorna moč je večja kot slutimo včasih. Da misli Sardenko s svojo pesmijo vzgajati — kakor je čudna ta beseda, velika je I in šele umetnost ji da oni globoki in skrivnostni, vsaki drugi govorici zaklenjeni smisel — pove jasno sam in naravnost hoče, da bravka to ve — v pesmi »Trepet« (str. 28). Stih za stihom prelistujem, s tesnim dihom prepisujem in z navdihom premišljujem: če kateri izmed niih name meri nem in tih. Takoj tudi na prvi pogled vzgojne so n. pr. na str.: 28, 42, 85 i. t. d. Tkzv. »dekliška poezija« je v slovstvu dovolj znan in zase zanimiv pojav, da spomnim le na Nemca R. M. Rilkeja. Tudi pri njem plaha erotika prepojena z religioznim čustvom, tako da se meje med enim in drugim čuvstvovanjem zabrišejo docela in vse prelije v nežno vonjivost molitve. In: muzikalnost je znak in bistveni del te vrste lirike, saj si brez nje te vrste pesmi niti misliti ne moremo. In Sardenko, ki čuva bolj kot kdorkoli pri nas muzikalnost verza in čisti soj zvoka, umevno posebno v tej svoji pesmi ni mogel, da ne bi odkril svežih, njemu lastnih kakor dihajočih muzikalnih fines. N. pr.: Pesem petnajstlotne. Prvi sneg nizko gre čez nizki breg. Plahe so stopinje čez samote sinje. Viri spe. 0, če se mi prebude! Tihe bodo sanje živo valovanje. (Str. 11). tarifov. To povdarjam tem bolj, ker se bojim, da bode vsled preveliko podražitve zmanjšan železniški promet in zelo dvomim, da bi se uresničile nade finančnega ministra, da se bodo v bodočem proračunskem letu zvišali dohodki državnih železnic vsled povišanja tarifov na poldrugo milijardo dinarjev. Nadaljno štedenje navaja ekspoze v premestitvi orožništva in finančnih stražnikov iz vojnega ministrstva in sicer se taksira prištedenje na 50 milijonov dinarjev. Ali se bo doseglo prištedenje z zmanjšanjem osobja ali z zmanjšanjem službenih prejemkov, sem v poročilih ekspozeja zaman iskal. Če ostane število uslužbencev nespremenjeno, potem more iti prištedenje le na račun službenih prejemkov, kar bi bilo v času, ko raste draginja in beremo v listih tožbe obeh grup o slabem gmotnem položaju, zelo nesocijalno, z ozirom na zaupno službo obeh stanov pa za državo tudi nepremišljeno. Na reduciranje osobja tudi ni misliti, ker povdarja ekspoze, da je treba ohraniti v svrho onemogočenja tihotap stva močno stražo na meji. Če pa ne ob-stoji ne eden ne dmg slučaj, potem moramo iz ekpozeja sfinančnega ministra domne-vati rahlo namigavanje, da se v vojnem ministrstvu ne zna dobro gospodariti. Zelo značilno smatram izjavo finančnega ministra o rpvašanju izterjatve direktnih davkov. Zanimivo je namreč, da sta v tem pogledu najbolj zaostala Slovenija irt Bosna s Hercegovino. Dočim so vse druge pokrajine plačale več na davkih, kakor je bilo predpisane, sta Slovenija in Bosna ostali pri izterjatvah pod predpisi. Že povodom zadnjega ekspozeja finančnega ministrstva, ko je ta navajal detajlne številke, ki so bile sicer po izjavah posameznih delegatov finančnih uprav deloma ovržene, sem izrazil mnenje, da se presoja o pro-centuelnem razmerju med vplačili in predpisi vrši na temelju neenakih premis. Ker pa pokažejo zopet negativen rezultat v taki presoji baš vse pokrajine, ki imajo naj-vestnejši v avstrijski disciplini vzgojen uradniški aparat, mi ta negativen rezultat še bolj potrjuje moje mnenje, da davčni vijak v Sloveniji in Bosni pri predpisovanju davkov zelo pritiska, dočim v Srbiji, Vojvodini in Hrvatski le obzirno deluje. Ker izhajajo davčni predpisi še največ ia-za časa, ko davčne komisije z izvoljenimi zastopniki davčnih obvezancev še niso delovale, je zlasti razumeti, da je davčni aparat segel mnogo dalje, kakor bi davčni obvezanci mogli prenesti bremen. Ko bodo odpadli slučaji, da se je davčnemu obvezan-cu naložilo 200.000 K a se je po izvršeni reklamaciji in reviziji moralo znižati le na eno desetino predpisa, takrat bo finančni minister šele mogel procentualno primerjanje med predpisi in vplačili vporablti. Izjava finančnega ministra sama bi morala biti za naše davčne administracije opomin, da nima smisla tirati davčni vijak tako daleč, da postanejo predpisi neizvedljivi. Kakor se vidi, davčna administracija v praksi vznevoljuje davčne obvezance, a ne zadovolji niti finančnega ministra. (Dalje.) Politične novice. -f Shod SLS v Lučnah. Prošlo nedeljo se je vršil pri nas sijajno obiskan shod SLS. Poročal je naš poslanec Ivan Stanovnik o političnem položaju in o delu poslancev Jugoslovanskega kluba. Zboro-valci so pozorno sledili poslančevim izvajanjem; na predlog g. župnika Rajčeviča je bila soglasno sprejeta zaupnica Jugoslovanskemu klubu. Na shodu je bilo navzočih tudi nekaj nasprotnikov, ki so pa odobravali taktiko SLS in obsojali srbofilsko politiko samostojnih in demokratskih vo- Molk šumi. Kadar sem sama: polna sem smelih prašarj. Kadar sem z njim: molk šumi med nama. Val boječih sanj pljuska vanj. Bog ve, zakaj 1 (Str. 18). Pomlajenje. Odpustil si mi vse. Moj ograjek spet cvete ves v cvetovih belih. Spet v detinski nežnosti otela bežnosti zlatih dni sem kelih. (Str. 89). Dihljaj. Od nobene pomladi pozdravljena, od nobene nikdar omamljena; bojim se, da bom celo v nebesih: osamljena. (Str. 83). S tem, kar sem povedal, nisem hotel pisati kritike, ampak le opozoriti na to knjigo. Posebno glede posebnosti Sarden-kovega stila, ki je postal zanj posebno izza »Nebo žari« tako značilen, bo treba spregovoriti v kritiki, katere pa danes nisem nameraval pisati. V« diteljev, ki sc vedno zapletajo v nečedne afere svinčenih in kmečkih fondov. Italijansko odlikovanje. Iz Rima poročajo, da je italijanski kralj odlikoval kralja Aleksandra z redom Annuncijati-nim. Red bo izročil kralju Aleksandru italijanski princ, ki bo istočasno povabil kralja Aleksandra na obisk v Rim. + Radičova agitacija v Bosni. »Pravda« javlja, da so po razcepu v muslimanskem klubu začeli Radičevci posebno živahno agitacijo v Bosni in sicer proti Hrvatski pučki stranki in proti Spahovcem. »Pravda« trdi, da je Radičeva agitacija uspešna. Gotovo pa je tudi, da tudi Hrvatska pučka stranka in Spahovi muslimani ne bodo Radičeve agitacijo mirno gledali, ampak da bodo tudi oni razvili živahno protiradičevsko agitacijo. ,+ Važen ekspoze. Naš vnanji minister dr. Ninčič bo tekom proračunske debate bržkone že ta teden v parlamentu obširno pojasnil naš vnanjepolitični položaj. Govoril bo zlasti o poteku konference v Genovi in o pogajanjih z Italijo. Njegov govor bo ob enem odgovor na tozadevno številne interpelacije in vprašanja. ;h »Pisma princa Jurija«. Pod tem naslovom javlja belgrajsko »Videlo«: »Pašič se je v svoji politiki vedno posluževal intrig, da bi držal vladarje v strahu in da bi vzbujal nezaupanje med njimi in med politiki. Tudi sedaj dela tako. Obrenovičo je plašil s Karagjorgjeviči, danes pa je razvnel spor med rodnima bratoma. Plod te zahrbtne politike je bilo pismo, ki ga je pisal pred enim letom princu Juriju konjeniški kapetan Kostič, nadzornik dvorskih hlevov: V tem pismu je naznanil princu Juriju, da ne sme več imeti v dvorskem hlevu svojih konj in da mu tudi dvorni vozovi niso več na razpolago. Srdit vsled tega pisma je princ Jurij pisal iz Pariza kraljevski vladi pismo, kjer pravi, da se je on sicer odrekel prestolonasledtvu, da pa je še vedno član kraljevske rodbine in kot tak zahteva, da se njegov položaj že enkrat uredi. Na ta dopis princa Jurija vlada sploh odgovorila ni. Princ je čakal celo leto; ko je pa videl, da se pojavljajo v njegovi okolici neki sumljivi elementi, ki ga opazujejo in zasledujejo, je napisal 13. maja dve pismi: eno na Pašiča, drugo pa na vojnega ministra. Zopet se pritožuje, da njegov položaj ni uravnan, čeprav ima on vse pravice po svojem očetu. Ko je prišel v Belgrad, ni mogel dobiti niti stanovanja in spati bi bil moral na prostem, če se ga ne "bi bil usmilil neki njegov prijatelj. Kaj takega on ni zaslužil. On ni nikdar nikogar izzival. Na koncu pisma pa pravi: »Če se že z menoj kot kraljevim princem tako postopa, kako se ravna šele z drugimi državljani? Ali je potem čudno, če je nezadovoljstvo v deželi narastlo tako, da gredo cele vasi v »odmetnike« v planine?« ,-1- Škandal. Iz belgrajske »Politike« posnemamo, da jo bilo 6. t. m. v »Službenih Novinah« objavljeno besedilo trgovske pogodbe med našo državo in Nemčijo z do-stavkom, da stopi pogodba takoj v veljavo. Do danes pa carinarnice še niso prejele tega izvoda »Službenih Novin« od 6. junija št. 122. in tudi naročniki ga še niso dobili, tako da se še danes blago iz Nemčije carini kakor pred sklepom pogodbe 1 —; Za gladujoče v Rusiji so nabrali v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani okoli 16 milijonov kron. Zastopniki raznih pomožnih odborov se bodo te dni sešli v Belgradu, da ugotove načrt za uporabo nabranega denarja. Naša vlada je že ukrenila vse potrebno, da bo tozadevna pomožna komisija mogla oditi v Rusijo brez ovir in zaprek. — Nove vesti o princa Juriju. Belgrajsko »Vreme« poroča, da je prejelo iz Pariza obvestilo, da se princ Jurij res ne nahaja v umobolnici, ampak ga imajo zastraženega v nekem hotelu, ker z dosedanjimi svojimi dohodki ne more živeti. Njegovi upniki so se obrnili na francosko vlado, ta pa na našo, da uredi materijelni položaj princa Jurija. — Po neki vesti »Videla« je prejemal princ Jurij doslej 6000 dinarjev mesečno, kar jo z ozirom na kurz dinarja napram franku za Pariz zelo malo. S 1000 franki tudi priprost človek v Parizu ne more delati prevelikih skokov. — Ravnatelj čekovnega ure da v Zagrebu suspendiran. Kakor poroča »Jutro«, je znani dr. Pestotnikov protežirancc dr. Božo Maričič, ravnatelj čekovnega urada v Zagrebu, vsled sklepa poštnega ministrstva suspendiran. Ko je bil dr. Maričič še ravnatelj čekovnega urada v Ljubljani, je »Slovencc« večkrat poročal o njegovih tihotapskih aferah. Kakor se govori v ljubljanskih krogih, ki so o takih stvareh vedno dobro poučeni, bo prišel na dr. Mari-čičevo mesto v Zagreb glavni knjigovodja ljubljanskega čekovnega urada g. Rudolf Rozman. — Neverjetno. Iz Madžarske je dobila nas država pred nekaj dnevi večje število krav na račun vojne odškodnine. Ta živina bi se imela razprodati v vojni oškodova-uim srbskim kmetom na ta način, da se od prodajne cene odračuna ona svota, kolikor je bilo posameznim kmetom priznane vojne odškodnino. Pri licitaciji v Smedo-revu pa so dosegle krave naravnost neverjetne cene. Za živinče, ki je vredno komaj 1500—2000 dinarjev, so plačevali do 36 tisoč dinarjev ali 144.000 kronIII Tukaj je mogoče samo dvoje: Ali so srbski kmetje tako bogati, da plačujejo take cone (potem odškodnine niso baš posebno potrebni), ali pa so so v kupčijo vrinili oderuški pre-kuoci, kar bi morala vlada preprečiti. Pravilen ni niti eno niti drugo. — Izpiti za diplomatsko službo. Kakor poročajo iz Belgrada, se je k izpitom za diplomatsko službo priglasilo 29 kandidatov, od katerih jih je bilo pripuščenih k izpitom 19, odstopilo jih je 9, od ostalih 10 pa jih jc napravilo izpit 8, med njimi Slovenec dr. Janko Bolnar. — Najboljši izpit pa bo ostalo slejkoprej pripadništvo k radikalni stranki. — Prometne omejitve. Radi splošne železničarske stavke v Avstriji je ustavljen do nadaljnega ves osebni in tovorni promet z Avstrijo in izostanejo na progah Južne železnice sledeči vlaki: V smeri Dunaj—Trst vlak r. odhodom iz Maribora ob 2. uri 35 minut in ob 13. uri in 50 min. ter s prihodom v Trst ob 9. uri 40 min. in in 21. uri 20 min. V smeri Trst—Dunaj vlaki z odhodom iz Trsta ob 7. in 19. uri 45 min. ter s prihodom v Maribor ob 14. uri 54 min. odnosno 3. uri 20 min. V smeri Dunaj—Zagreb vlaki z odhodom iz Maribora ob 1. uri 40 min. in 14. uri 10 mm. ter prihodom v Zagreb ob 5. uri in 10 min. ter 17. uri in 32 min. ter s prihodom v Maribor ob 14. uri in 34. min. odnosno 23 in 35 min. V smeri Maribor—-Friberg vlaka z odhodom iz Maribora ob 2. uri 30 min. ter s prihodom v Maribor ob 3. uri 10 min. V smeri Maribor—Budimpešta vlai z odhodom iz Maribora ob 4. uri in s prihodom v Maribor ob 1. uri m 33. min, Rav-notako je ustavljen ves promet na progi do Ljutomera in vozijo vlaki samo do Šent Ilja. — Splošna prometna stavka y Avstriji. Dne 24. t. m. so se razbila pogajanja med dunajsko vlado ter med železniškim, poštnim in brzojavnim uslužbenstvom, ki je stavilo spričo povečane draginje nove zahteve. Popoldne ob štirih je potekel zadnji rok, nakar se je pričela stavka na pošti. Telefonski in brzojavni promet je ukinjen. Ob šestih se je začela železniška stavka. Včerajšnji brzovlak iz Ljubljane do Dunaja je vozil samo do Gradca, dunajski brzovlak proti Trstu pa je izostal. Soditi je, da bo boj med vlado in stavkajočimi trd. — Vojna akademija. Letošnjega leta bo sprejela vojna akademija v Belgradu 320 mla-deničev, ki so izvršili najmanj z dobrim uspehom šest razredov gimnazije ali realke. Rok prijave do 31. julija t. 1. Na zahtevo pošlje brezplačno vojna akademija konkurz z natančnimi navodili in pogoji, — Advokatska vest. Dr. Joža Ravnik ir, Bohinja, dobrovoljee iz svelovne vojne, postavljen je z dekrelom ministra pravde za odvetnika v Belgradu. Pisarno je odprl začasno pri dr. Olipu, Kralja Milana 28. Za osvobojenje in ujedinjenje zaslužnega borca toplo priporočamo. — Koča pri Sedmih Triglavskih jezerih bo otvorjena dne 28. t. m. Za dobro postrežbo in pijačo preskrbljeno. — Atentator Stejič pomiloščen. Kralj Aleksander je pomilostil atentatorja Stejiča, ki je bil obsojen na smrt. Kakor znano, je izvršil Stejič na kralja atentat na Vidovdan 1. 1921, ko je podpisal ustavo in na njo prisegel. — Ubila mojega očeta. V vasi Veliki Remeti v Slavoniji so našli nedavno uglednega kmeta ubitega in vsega razmesarjenega. Takoj so prijeli njegova dva mladoletna sina, ki sla priznala, da sla ubila svojega očeta, ker ju je radi nekih nerodnosti dobro pretepel. Eden jo star 12 in drugi 14 let. — Razpisano je služba organista in cerkveni-ka v Rukovšici p. Selca. Prosto stanovanje tn drva. Plača v beri in denarju. Ponudbe na župni urad. -- Kdo ve za naslov Josipa Skrelca, ki je 1. 1918 služil pri 9. kompaniji bivšega 127. peš-polka, vojna pošta 369 in je bil četovodja. Bil jo baje navzoč pri smrti pok. Josipa Novaka in bi bilo njegovo pričevanje v tej zadevi zelo potrebno. Kdor bi torej vedel za njegov naslov, naj ga pošlje na naslov: Katarina Novak, Zagreb, Miramarska cesta 95. Stroški poleg primerne nagrade se povrnejo. p Fašistovski napad ua Kobarid. V soboto 24. t. m. so napravili fašisti, okrog 3000 mož, napad na Kobarid in bližnjo okolico, župnišče so uničili, kako je v ostalem, se pokaže tc dni. Vojaštvo in karabi-njerji so nastopili. — Ubogi naši l judje I p Kletka zn obtožencc. V Italiji imajo staro navado, da so obtoicnci med razpravo zaprti v železne kletke. S tako železno kletko bo osre-čeno tudi tržaško sodišče. Pri prihodnjih porotnih obravnavah bodo obtoženci žc govorili Iz kletke ven. Kletka jc narejena ir. 30 železnih drogov, dolga |e 3.20 m, globoka 2 m in 2.50 m visoka ln Ima prostora za 30 obtožencev. štajerske novice. Gasilska žnpa žalska je na občnem zbou v Rogaški Slatini dne 18. junija t. 1. odposlala kralju in kraljici na Bled udanostno brzojavno čestitko z nastopno vsebino: »Slovensko ga- silstvo, »brano na občnem zboru gasilske žup« žalske ▼ Rogaški Slatini dne 18. junija, polaga pred prestol Vašega Veličanstva najudanejše čestitke k poroki z Vašo prejasno družico, Njenim Veličanstvom kraljico Marijo ter prosi dobrega Boga, naj skrbno čuva, kar je zedi-nil.« — Nato je prejelo župno predsedstvo še isti dan odposlano zahvalo iz Bleda, gla-sečo se: »U ime moje i Njenog Veličanstva kraljice zahvaljujem društvu na izjavama vjer-nosti i podnetim čestitanjima, Aleksandar.« 5 Vpisovanje na državnem moškem učiteljišču v Mariboru se vrši za one dijake, ki so dovršili IV. razred gimnazije ali realke ali pa nastavni razred meščanske šole, v soboto, dne 1. jnlija od 8.-12. ure, za vse ostalo učence pa šele 11. septembra t. 1. •■•- Ravnateljstvo. Gospodarstvo. g Jadranska Banka Belgrad je prevzela za 10,000.000 Din delnic zavoda Banco Yugo-slavo de Chile, s čemur se ustvarjajo trdnejše veei med našimi izseljenci v Južni Ameriki in kraljevino SHS. g Žitni trg. Cene žitu so bile v Vojvodini sledeče: pšenica 15.20 K, oves 12.t5 K, koruza 12.80 K, pšenična moka (št. 0) 22 K. — Tendenca nespremenjena. g Prost uvoz opeke in apna. V proračunski dvanajstini za mesec julij je predvideno znatno znižanje carine na uvoz stavbnega materijah, uvoz opeke in apna pa bo popolnoma prost g Petdinarske novčanice. Opozarjamo naše čitatelje, da zamenjuje Narodna banka v Ljubljani petdinarske novčanice samo do konca junija. Po tem roku se morejo zamenjavati samo pri centrali Narodne banke v Belgradu. g Zvišanje glavnice Milarne tn svečarnc na Viču. Milarna in svečama d. d. v Ljubljani je zvišala glavnico od 2 na 4 milijone kron. g Poštni čokorni promet v fYni gori. Po odredbi ministrstva za pošto in brzojav t dne 16. junija 1922, št. 34.065 se 1. avgusta t. 1. otvori poštni čekovni promet pri poštnem uradu Cetinje ter bode ta urad sprejemal tudi vplačila na položnice poštnega čekovnega zavoda v Ljubljani. BORZE Zagreb, 26. jun. (Izv.) Devize. Dunaj 0.4275— 0.44, Berlin 22—23.50, Bukarešta 48.50—49.50, Milan 361.50—362.50, London 344—347.50, Ncwyork (izplačilo) 0—78, (ček) 76—77, Pariz 660—665, Praga 148.50—149, Sofija 0—60, Švica 1445—1465, Budimpešta 7.80—8, Varšava 1.85—0. Valute. Ameriški dolarji 76—76.75, češkoslovaške krone 145—148, francoski franki 0—650, napoleondori 220—0, nemške marke 23.50—24, švicarski franki 1425—1450. , Belgrad, 26. jun. (Izv.) Devize. Dunaj 0.45, i Berlin 22.60, Budimpešta 7.85, Bukarešta 49, Italija 360, London 341, Newyork 77,25, Pariz 652, Praga 148, Švica 1445. Ljubljanske novice. lj Shod za nravno vzgojo — v Ljubljani nemogoč. V nedeljskem »Slovencu« napovedani shod za nravno vzgojo se ni mogel vršiti. Bodi najprej povedano, da jo bil shod res zasnovan na široki podlagi, govorilo bi se bilo o toli potrebni moralni vzgoji vobče, moda bi bila le ena točka programa. Govori so bili dobro pripravljeni in premišljeni; ne ena trda ali žaljiva beseda bi se ne izrekla. Da, ženstvo samo bi se bilo krepko potegnilo za svojo čast. — Povedano bodi daljo, da se tak shod ni sklical prvi v Ljubljani, marveč so se podobni shodi glede modo vršili že po raznih mestih: na Francoskem in v Nemčiji, v Erfurtu je bil cel javen obhod po mestu, dalje na Dunaju in iudi v naši Jugoslaviji, kolikor znano v Zagrebu in Novem Sadu, kjer so se stavile jako stroge zahtevo. — In to, kar je v vsakem mestu mogoče, v Ljubljani ni mogoče! Že v nedeljo je bila uprava Uniona opozorjena, da je prišlo preteklo sredo kakih 50 mladih ljudi, oboroženih s palicami v družbi mladih gospo-dičen nameravani shod razbijat. Pri razstavi ročnih del v liceju je slišala neka gospa govoriti dijake: V pondeljek gremo v Union, pa ne samo s pestmi, ampak s kamenjem! Druga je zopet slišala, da hoče ta nadebudna mladina zborovalke z galerije doli obrizgat. Ker se je Unionova uprava bala za svojo ravnokar prenovljeno dvorano in tudi tega, da bi razgrajači dragocenih šip ne pobili, dvorano ni mogla dovoliti, kar jo popolnoma umljivo. — V koliko so ndadi ljudje to storili iz lastne iniciative, ni mogočo vedeti. Gotovo jo, da so delali to tudi pod vplivom svobodomiselnega časopisja, posebno »Jutra« in »Napre-ja«, ki sta zoper shod hujskala. Shod se vsled tega surovega terorja zaenkrat ni vršil, pokazal pa je, kako olikana in svobodoljubna jo svobodomiselna mladina in kako potrebna je pri nas akcija za nravstveno izpopolnitev naroda. lj Praznovanje Vidovega dne. Od pokrajinske uprave smo prejeli: V sredo dne 28. junija 1922, na Vidov dan, ki sc praznuje kot spominski dan preminulih bori-teljev za vero in domovino, se bo v tukajšnji stolnici ob desetih daroval slovesni rekviem. Istega dne sc bo vršila v pravoslavni kapeli služba božja s para-stosom ob 9. uri. V evangelijski cerkvi jc služba božja kakor običajno ob 10. uri. V državnih uradih se tega dne nc vrši služba. Delo v. industrijskih, trgovskih in obrU nih obratih naj dopoludne počiva, Prebil bivalstvo se vabi, da okrasi svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami. tj Predavanj«. V proslavo Vidovega dne nt bo vršilo 28. t. m. ob 11, dopoldne v veliki S. P. D.< legitimacije, ki so za poset obmejnih točk naših točk neobhodno potrebne. Opozarjamo ponovno na nujnost prijav, km tere moramo predložiti turistovskemu odsekrt »Športno Zveze«. Malcstranski) S. K., Praga : Ilirija 1. in 2. julija. Kot tretji češki gost tekmuje 1. in 2. julij« z Ilirijo Malostransky sportovni klub ir. Prage, Medlem ko so vrši prva tekma v soboto 1. julija v Ljubljani, so vrai druga v nedeljo 2. julija na Bledu v okviru velikega športnega mitinga, ki so priredi v čast N. V. kralja in kraljico na Bledu. Celodnevni članski izlet S. K. Ilirije se vrši ob ugodnem vremenu na praznik 29. t. m. na .Sv. Katarino. Zbirališče ob pol ti. uri prod knvarno Kvropo. Povratek preko Medvod, v Seri priložnost za kopanje. Nogometna tekma. Jutri, na Vidov dan oŠ 18. nri sc vrši na prostoru S. K. Ilirije prijateljska nogometna tekma med S. K. Jadranom in S, K. Hormesom. Tekma obeta biti zanimiva, ker nastopita enako močni moštvi. Oba kluba gojita lepo kombinarljsko igro in sla dosegla žo lepe rezultate v letošnji sezoni. Blagajna se odpre pot ure pred sačetkom igr« i 5 letni vdovec 39 let star, po- stave, neomadež. preteklosti, dobro situ-iran, s 4 otroki (3 hčerke, 1 omož. in 1 sin, dijak na Francoskem), dela zmožen — hotelir, išče starejšo dekle ali vdovo brez otrok. Izključno samo Slovenke, ki so izgubile svoje imetje, čedne postave, vajene gospodinjstva, štedljive, dobro si-tuirane ter neomadež. preteklosti in do-ire družice v bodočem življenju. Dobro un ugodno življenje. Tajnost zajamčena. Ponudbe s slikami je poslati na Milana Ristič, hotel »Tetovo«, Balkanska al. 62, Belgrad. 2511 Posestvo z vinogradi je naprodaj na Dolenjskem. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 2355. Naslovi dobrih in zanesljivih stanovanj za dijake in dijakinje se dobijo pri g. Likar, Poljanska cesta 87. 2557 Zanesljivega hlapca h konjem na deželo blizu Ljubljane, sprejmem. — Franc Juvan, Martinova cesta 26. 2553 Kupi se hiša v Ljubljani, pripravna za. trgovino. Ponudbe na upravo Slovenca pod HIŠA. 2554 Posojilo 100-400 tisoč K proti dobrim obrestim, za brezkonku-renčno podjetje v večjem trgu na deželi, za dobo do 5 let, eventualno za isti znesek garant proti lepim ugodnostim se išče. Ponudbe na upravo lista pod »Garancija«. Dve gospodični želita vstopiti kot vzgojiteljici v družino k dvema ali trem otrokom za časa velikih počitnic proti dobri oskrbi in brezplačno. Odgovor naj se pošlje na naslov: Poste restante: Vzgojiteljica Maribor. ŽENSKO, pošteno, snažno, srednjih let, sprejmem proti dobri plači k mali družini v mesto. Znati mora kuhati in vsa hišna dela. Naslov pove uprava lista pod št. 2551. 2 delavca za s takojšnjim nastopom sptejme tvrdka RATKOVIČ I DRUG, Sarajevo, Bosna. Mesto stalno, plača dobra. naprodaj. Vegova ulica 8, I. nadstropje, desno. 2558 Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša preljubljcna soproga, mama, hči, sestra, svakinja in teta, gospa Marijana železnlkar roj. Vrečico danes ob 8. uri zvečer v 40. letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v nedeljo dne 25. junija ob 4. uri popoldne. Slovcnjgradec, dne 23, junija 1922. RODBINI PRIMARIJ DR. ŽELEZNIKAR, RAVNATELJ VREČKO. Slovensko Planinsko Društvo razpisuje mesto iš ki bo nekaj vešč tudi knjigovodstva, — Ponudbe je staviti pismeno Osrednjemu odboru S. P. D. v Ljubljani. Plača po dogovoru. (Stutzfliigel) še dobro ohranjen po ugodni ceni naprodaj. Naslov pove uprava lista pod štev. 2534. J zmožni vsega pisarn, dela, kakor: knjigovodstva, slov. in nem. stenografije, sprejmem za nastop 1. avgusta ali preje v trgovino z žitom in dež. pridelkov v Ljubljani. Začetnice izključene. Pismene ponudbe na pošt. predal št. 123, Ljubljana. prvo moč, za izdelavo zapravljiv -cev (mesarskih voz) in podobnih boljših del. Nastop takoj. Plača v inozemski valuti. Naslov pove uprava lista pod štev. 2538. BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah uudi JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljnbljani, z vrtom in njivo naprodaj v Giincljah h. št. 16, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Podpisana naznanjava slavnemu občinstvu, da sva prevzela v Ljnbljani na Sv. Petra cesti. Točila bova prvovrstno vino. Najboljša kuhinja itd. Cene zmerne in točna postrežba. Sprejemajo se tudi učenke za poduk v kuhi. — Se priporočata Kati in Jože Korošec. GOSTILNO v najem ali na račun išče samostojna gospa bodisi v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe pod »Gostilna 2488« na upravništvo »Slovenca«. Plavalne pasove iz plutovine izdeluje tovarna za-maškov JELAČIN & Ko., Ljubljana. 2423 la strešnik iz najboljših cementov prodaja po solidni ceni JOS. CIHLAft nasproti topničarski vojašnici. Največja ::: — zaloga cementnih izdelkov. — ::: se sprejme v umetnem mlinu; ponudbe pod »Poštenost«, poštno ležeče, Žalec. 2429 Stev. 144. prlkrojevalce, izvežbane, prvovrstne, trezne moči sprejmemo. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna »Frande« Ljubljana, Emonska cesta 8. Isto-tam oddamo zanesljivim krojačem proti kavciji DELO NA DOM. Spretni, zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno. 2561 DRVA za kurjavo (odpadki od žage) trda in mehka se po ugodni ceni oddajo iz skladišča tudi na drobno pri Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga, Ljubljana, Metelkova trtica 4. Okrogel les (hlode) smreka, hrast, bukev, kupuje v vsaki množini Parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani. V ponudbi je navesti cene. Glasom § 40. zadr. zakona z dne 9. aprila 1873 se tem potom vabijo vsi upniki »Obrtno pomožnega društva« v iikvid. v Ljubljani, da se zglasijo pri društvu oziroma prevzemnici vseh obveznosti imenovane zadruge, Obrtni banki v Ljubljani, katera jim izplača vse njihove terjatve, izvirajoče iz tega naslova. NAČELSTVO. i3SEaiiiiaini?ieiBiGi « Pruaursino specijelno angleško in češko sukno, modne ■ » in športne obleke, pelerine, pouvšnike, raglane, dežne m 5 plašče, perilo i. t. d. priporoča turdka ■ i Draga Schmab, j " [preje Schtuab S Bizjak], tjubljana, S ; Duovni trg šteu. 3. — Pad narodno kauarno. J ■ M noiifBn-tB - -p^siHBoimisvi-jBi^HBininfiniiiojitm«*«!!*" - «i* » »i V pobožno molitev in blag spomin priporočam svojo skrbno mater Marjeto iihačič roj. Ferlin ki so po 801etnem trudapolnem življenju in po dolgotrajni mučni bolezni umrli v soboto 24. junija ob pol 4. zjutraj in bodo pokopani v ponedeljek 26. junija ob 10. dopoldne. V Lešab, dne 24. junija 1922. Matej Hhačic, župnik. NAJVEČJA IZBIRA zlil Bieieis, ulic nogavic in rokavic prš tvrdki A & E SKABERNE LJUBLJANA, 53ESTNI TRG št. 10. moli m Zagregfšfcem velesejmia. otideleft št Cenj. občinstvu priporočam svetovno znane ŠtvalslC StrOfC Generalno zasl©psf¥® za feraSjCTlii® s. ii. §. ira 'c ht1 popolnoma izvežban v sortiranju in merjenju lesa, se sprejme takoj. ILIJA PREDOV1Č, LJUBLJANA. — 2562 Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava FOTO-LITOGRAFSKA DELA: j)o najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. FOTOGRASKI ATELIJE: Grabiee Franjo, Miklošičeva cesta it 6. GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKA PISARNA: Ing. Alojz Hrovat in ing. Albin čeme, Ljubljana, Krekov trg št. 10/1. GRAMOFONI, PLOŠČE in posamezni deli. A. Rasbergcr. Ljubljana, Sodna olicn št. 5. »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJA LN A DRUŽBA LJubljana, Kralja Petra trg št 8. KLEPARJI: Produktivna zadruga kleparjev. Instalaterjev, kotlarjev in krovccv v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Korn T., Poljanska cesta štev. & Remžgor & Sraerkol, Florijanska ul. 13. KLISEJE: za eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovanih tiskarna v Ljubljani. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred Skotijo. KONFEKCIJA. 'J. Maček, Aleksandrova cesta 3. MEBANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. >0REIK POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Knnovar Ivan, Stari trg štev. 10. PARNA PEKARNA: Jcan Schrcya nasl. Jakob Kavčič, Gra d išče štev. 5. 4 Din.) PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSLIKARJI: Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. z., Ljubljana, Gosposka ulica št. 4. SOBNO SLIKARSTVO: Zuran Martin. Mestni trg štev. 12. SPEDICI.1SKA PODJETJA: »Orientc d. d., Sodna ulica 8, Tel. 463. Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—9. STAVBENO PODJETJE: Vižintln Ivan, Ljubljana, Vodmatski tre; 7. STAVB. IN GVLANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje št 2. STEKLAR: Bajžclj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6/11. SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. TOVARNA PEČI IN ŠTEDILNIKOV: T. Heuifel-a nasl. Žunlč, Glince 258 pri Ljubljani. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Tnrk pri »zlati lopatic, Valvasorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta štev. 21. URABSKA POPRAVILNA DELAVNICA Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino it 10, (Ceno in točno.) ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. v vseli opremah za roilisžnsso in obrtno ! rabo ter vse posamezne delo, olje, igle za vse sisteme. Edino le pri | Piti SL» r4J Ž ii il £. litjUBLiJflfJH, Sv. Petro nesip 7. Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam jjalanJerlja, srajce, kravate, poirebšč na za šiviljo, lirojaoo, čevljarje, setUar-je, gumbi, žlice, noža. Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje. 5EBSS3K Najlepše obrežje ob Hdrijs. — Otroški raj. Preizkušeno zdravili.če za neurastenijo, ženske bolezni, otroške bolezni, zdravljenje ran in kirur. operacij. — Pojasnila: Zdraviliška komisija, GRUDO. lESBMBa^BM8BaBBBM8BfflBHIgBBB8BagMaBiaBiBEB Vsem sorodnikom in znancem naznanjam pretužno vest, da je nadvse ljubljena soproga, hči in sestra, gospa sssssro^s pssmžssta g« tesnega fa*«pss£a včeraj ob 2. popoldan, v starosti 22. let, po dolgi bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v Bogu preminula. Pogreb nepozabljene se bo vršil v torek ob 11. dopoldan iz hiše žalosti na Boh. Bistrici. Boh. Bistrica, dne 26. junija 1922. Icasa fteinrltaar, soprog h rodbino Mol*. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Odgovorni urednik Mihael Moškorc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v LjubljanL