65. Številka.__Ljubljana, soboto 21. marca. VIL leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo loto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za goBpode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-•topne potit-vrste 6 kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". OpravniŠtvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni1' v Tavčarjevi hisTi. Dobro došli! Še malo ur, in prvikrat zopet čez štiri in dvajset let bodo zasedli možje iz naroda, po poklica vse prej, nego sodniki, sodne stole tudi po nadih slovenskih mestih. Po nekaterih krajih Avstrije so se uže začele porote v teku pretečenih dveh mesecev, po druzih začno se pozneje, v okrožji ljub ljanskega sodišča pa bode 23. marca prvi dan. — Kij nevažno, na kak način se pravo v obče išče in najde; bolje važno pa v kazenskih, nego v civilnih pravdah, ker kazen vpliva na javno mnenje o poštenosti zato Ženega, ne tako izguba civilne pravde. Zarad tega vpliva in ker s porotami stopi iskanje prava v kazenskih zadevah zopet nazaj na naravno stališče, s katerega bi se ne bilo nikdar pahnilo, je moment, v katerem ljudstvo zadobi dejansko zopet pravico, da samo razsodi, ali je zatoženeo žalil zakon in s tem izgubil poštenje, ali ne, eden najvažnejših v pravnem življenji narodov. Kajti ljudstvo ki more sodelovati pri izvršitvi vsaj enega, — tako bistvenega dela onih zakonov, katere si je samo dalo po svojih poslancih, zadobi večjo zavest samostojnosti v javnih zadevah, svetosti zakona in dolžnosti, ga spoštovati. — Protenja fanatikov, kakoršna so se čula pred kratkim in se čnjejo še vedno, da se namreč zakoni, ki so jim neljubi, ker omejujejo njihovo brezbrzdanost, ne bodo smatrali za veljavne, — taka protenja bi ne našla več odmeva v srci poštenega, a zapeljanega ljudstva, ko bi se mu bila uže prej dala priložnost, da bi bilo samo Čuvalo svetost zakonov, katerih potrebnost mu Eđatolb Narodne pripovedke. (Izgledi ogerske in štajersko slovenščino.) (Priobčuje prof. M. Valjavec.) 3, 2*alček. (Noršinci.) Ednouk je žijvo eden oča i mati. Njeva sta nej mela decć. Za to je mati prosila za edno dejte 5i nej vekša bar kak palec. Boug je posllljno njeno molijtev pa je narodijla edno dejte kak palec velko i dala njemi je ime Palček. Oča je bilo te na njivi pa je nej znao da je mati dejte narodijla. Gda je domou prišao Čilo je dejte krijčati: oča, oča, ne stoupte na mene. Oča malo prestrašen pogleda po hiži pa pijta: što si? a dejte velij: jaz san, japa, sin vaš. A gde si? Eti san pod pragon. Oča ga prejme v roke i trnok se njemi je radllvao ar tak malo dejte pa zna gučati. Gda je 'odo na njijve delat, vsigdar si ga je seof zllo pa je jasna. Spoznalo bi bilo, da brezzako-uitost v zadevah segajočih v javnost nij dobra, ker prouzročuje prestop mej, katere so potrebne, da se en živelj ne razteza preveč v kvar družim, za srečno življenje potrebnejšim. Zavest potrebnosti postavnega reda v državi se vcepi tembolj v srce ljudstva, čem več ima prilike, to potrebnost samo spoznavati. Po sodelovanji v kazenskih pravdah pa se tako spoznanje najprej dobi. Porote so po tem takem inu ti tu h, ki je v korist na eni strani državni celoti, ker pospešuje spoštovanje javnega reda, na drugi strani pa vsa ceni u posameznemu, ker mu je porok, da se bodo zakoni po prepričanji neodvisnih mož izvrševali. One so in-titut, ki ima v sebi važni kulturni moment, ker pomagajo razširjati med ljudstvo razumljenje državne naloge: mirnega, vsestranskega duševnega in materijalnega razvoja državljanov Po njih namreč izpoznava ljudstvo iz lastnega izkustva, da je samo razžaljeno, ako je razžaljen zakon in da interesi ljudstva in države so eni in isti, da čuva svoje lastne koristi, ako čuva državne: ker ljudstvo je država. Še nekaj je, zarad česar se veselimo porot: dvomljivi privilegij časni stva, katero edino je dosedaj uživalo prednost, da so je obsodili porotniki, — kadar se namreč nij postopalo objektivno — odpade od slej. In to je prav. Nepristranost, s katero bodo sodili porotniki druga zločinstva, prenesli bodo tudi na žurnalistiko, kadar bodo o njej sodili; več ne bode nplivalo na izrek porotnikov politično izpovedanje tako zlo, kakor do sedaj. Tako mirno, kakor navadna gda je 'odo z gllnci ora Palček je odišao vu vlljo gllnci pa je tan fličkao popejvao a na njivi je njo gono. Tak je ednouk šou oča o rat a mali kočiš je odižao gllnci vu vlljo fličkat. Mijmo njij se je pelao eden grof pa je čilo gde Palček fllčka. Grof pijta očo da što tou fllčka. Kočili sin moj, odgovori on. Grof ga pijta: a gde je on? Eti san, za-kričij sin. Gde? Eti vu vllji. Grof ga ide gledat i tU ga vijdi gde sidij notri. A što te je esi zanesao ? pijta grof. Jas san san prišao. Grof je za tin proso očo za toga kočiša, da njemi da stou rajnski či njemi ga da. A oča je pravo: jaz van ga ne mren, ar san ga komaj od boga doubo. Grof njemi dava dvej stou. Oča ne da. Edno za drlljgin prijde na jezero. Te njemi je oča pravo: no, da ga sčete tak meti pa ti ga zemte. Grofe njemi je plačao pa odišao s Palčekom. Grof je bilo trij dni j daleč pa gda je domou prišao pelao ga je gori po slubaj i pokazao ženi : glej klljpo san nan 'lapca za jezero rajnski. Žena njemi je na zločinstva sodila se bodo tudi politična, kajti porotniki, ki bodo na pr. človeka zatoženega zarad umora, po svojem prepričanji brez bojazni, da jih kdo sumniči simpatije do morilcev, spoznali nekrivega, spoznali bodo tudi zatoženega žurnalista nekrivega, kadar bodo o njegovi možatosti prepričani, brez bojazni, da jih bode kdo sumničil političnega prostranstva. Iz teh razlogov kličemo tedaj denes prihajajočim porotnikom : dobro došli! Naj bi opravljali svoj vzvišen posel z ono resnostjo, katero zahteva, s ponosom poštenjakov, ki svoje prepričanje izrekajo, ne glede na drugo nego na zakon. Breme, katero s tem prevzemajo, bodi jim v čast, saj je nosijo v službi pravice. Naj neso potem med narod glas, da del svobode in napredka, za katero se bojujemo, so tudi poroto, ki so bile pri nas mogoče še le tedaj, ko se je mračnjaštvn posvetilo in teoriji o omenjeni pometi podložnih slovo dalo. Naj povedo ljudstvu, da so porote zopet najdeni biser iz krasnega venca svobode, katerega so mu iztrgali neugodni časi gospodarstva privilegiranih stanov, posebno aristokracije in duhovenstva, povedo naj, da se ta venec zopet plete, in da bode dovršeni veliko lepši, nego oni, kateri je bil ugrabljen našim prednikom. Naj mu povedo, da uzor države našega veka nij gospodarstvo nad služnimi, ampak čislanje vseh kot enakopravnih njenih članov: sodno oblast — naj višjo — dobilo je v najvažniših slučajih ljudstvo v roke. Do popolnega uresničenja tega uzora pa pelje pot svobode in napredka. to pravla : za kaj si tou pripelao esi? Zakaj ? zato ar zna lipou fllčkati; bar fllčkaj malo, pravo njemi je grof. On je zafllčkao tak da je vse grmelo pa vsi so so njemi čildili ar tak mali pa zna tak trnok fllčkati. Palček jo bilo edno vrejmen o gradi a sledi se njemi je nikaj zamerilo pa je odišao po svejti. On ide ide pa prijde v eden loug. Or ide dale pa prijde do touvajov. Oni so ga prijali i dali njemi jesti ar je trnok lačen bio i pravli so njemi da more touvaj biti. On je na to privolo« Ednouk so šli to u vaj i pa Pa'ček kradnot. Oni prijdejo k eduomi pavri k štali. Touvaji so njemi pravli : idi tij na okno v štalo, odvezi ednoga gllnca pa odpri dveri i vo' ga pripelaj. On prijde v štalo a gllnca gda je tou čilo stano je gori a Palček zakričlj: ne stoupi na mene. A touvaji so njemi pravli : ka kričiš? odvezi ednoga pa odpri dveri. A on ešČe bole za-kriči j: šteroga bi odvezao ? Touvaji: šteroga šteš, samo hitro. Ljlldi so tou Čuli i pribej-žali k štali a touvaji so odbejžali. Oni idej6 Konfesijonalne postave v državnem zboru. Z Dunaja 15. marca. [Izv. dop.] Po devetih sejah se je 14. marca končala specijalna debata ter je vseh 60 paragrafov bilo sprejetih z malimi premembami. §. 38 do 59 odločujejo, kako se ima opravljati cerkveno premoženje, župnijsko premoženje opravljajo duhovniški vžitkarji župnij pod nadzorstvom patronovim in višjim nadzorstvom škofovim in državnim. §. 48 zahteva za pravna pisma, pogodbe itd., da so veljavna za cerkev, podpise cerkvenega predstojnika in najmanje dveh udov župnijske občine. G. Pfeifer pri tem §. poprime besedo: Ta paragraf govori o veljavnosti pravnih pisem; tedaj bi morali podpisi cerkvenega predstojnika, dveh udov cerkvenega zastopa in še dveh prič od notarja ali sodnika lega-liiovana biti. Ko je šlo za odpravo silnega legalizovaoja, je slavna zbornica dokazala, da jej je za odpravo te naredbe. Tudi kranjski deželni zbor je sklepal resolucijo zarad odprave legalizovanja, ker baš ta naredba kljubu nekaterim prednostim ne opravičuje mnogo nepotrebnih sitnostij. Na Kranjskem na 13 mestih nijso notarji nastavljeni, a sod-nije z delom preobložene, da stranke dosti časa zamude z legalizovanjem. V §. 48 omenjena pisma se delajo včasi daleč od sedeža okrajne sodnije in so podpisana od možev, ki so pisanja zmožni; čemn bi morali iti k sodišču samo zavolj legalizovanja zlasti pri malenkostnih stvareh. Ponarejenje podpisov je mogoče tudi pri legalizovanji. Govornik navede neki slučaj, da je kmetsk posestnik najel večje hranilnično posojilo proti volji svoje žene soposestuice, namesto katere je drugo žensko k notarju pripeljal ter jo izdal za svojo ženo. G. Pfeifer na-svetuje, da se §. 48 dostavi, da za taka pisma ne velja postava o posilnem legalizovanji. Predlog je bil podpiran, a poročevalec se mu ustavlja, rekši, da tu ne kaže delati izjeme glede postave o legalizovanji. Pri glasovanji predlog nij bil sprejet. Za cerkveno in župnijsko premoženje se terja pupilarna varnost. Pri medsobnih podporah med cerkvami ene in iste škofije se smejo od te odločbe izjeme storiti po spo- notri gledat pa čttjejo da nikak kričij: nejte na menć. A tou je Palček krijčao pod pra-gon. Llidi so se prestrašili od toga i odbej-Žali. Palček je zdaj tudi odišao v loug i prijde nazaj k touvajom pa je nje prosa jesti. Oni so zdaj jeli edno telico štero so te vkradnoli gda so od tistoga pavra odbej-žali ednorni drllgomi pavri. Oni so njemi nej šteli dati jesti nego so ga odarali. Dobro, on si palik ni kaj zmijsli, zeme si eden bot pa odijde ta gde so telico bujli i kama so drouba vrgii. On vdari po drotibaj in za-kričij: ne bijte menć nego ejne hunevote šteii so vkradnoli. Touvaji so tou čllli pa odbejžali ar bo mislili da ga Sto za to bije misleči da jo on vkradno. Palček je za tin odičao k stoli gde so touvaji jeli. On se zdaj dobro najej, zeme nikelko pejnez kelko je mogao nesti štere so touvaji tan njali. Za tin je odišao domou i oči poruagao i sledi je ešče drugo žijvo i lmncvot je bilo i ostano. (Dalje prihodnjič.) r izumljen j i ordinarijata in vlade. G. Pfeifer nas vet oje, da se naj vselej poprej zasliši ona župnijska občina, v kateri leSi cerkev, ki daje podporo. Župnijske občine morajo HČasom uplivati na opravo cerkvenega pre možen ja in paziti, da se v svoji celoti ohrani. Poročevalec dr. Weeber se tndi proti temu dodatku izreče, ker je po njegovem menenji uže tako v §§. 41, 42, 43, ki govore o Župnijskih občinah, izraženo, da imajo župnijske občine pravico glede cerkvenega premoženja. Predlog nij bil sprejet. Dokler se ne dado posebne postave o opravi cerkvenega in župnijskega premoženja daje vlada potrebne ukaze (§. 52.) Proti temu omenja Poljak Krzrzunovicz, da bi potem lehko vlada dala ukaze v nasprotji z deželnimi postavami. Poročevalec odgovarja, da so v §. 57 navedene deželne postave, katere ostanejo tudi vsled te postave nespremenjene. Po §. 53 pripada religijskomu fondu premoženje posamezne cerkvene skupnosti ali zavoda, ako poneha ta skupnost ali zavod. Fnx od skrajne levice predlaga, da se naj posebna postava izdela za gori navedene. Predlog je bil o vržen. Dohodki praznih župnij gredo v religijski fond. Dr. Razlag je s to odločbo zadovoljen, a ne za vse slučaje. Znano je, da korarji na nekem kapitelnu (Zagreb? Ur.) imajo letne dohodke od 30.000 gold., in če je kako mesto prazno, se tudi dotacija za to mesto med ostale korarje razdeli; posamezni korarji v svoji komoditeti tako daleč segajo, da si plačajo posebne probendare (namestnike), kateri za njih cerkvena opravila opravljajo. Neki sloveči avstrijski general in namestnik je uže zdavnaj to stvar opazoval in razmatralo se je vprašanje, ali ne bi se li veliki zneski bolje rabili za poboljšanje prihodkov nižjega duhovenstva, ki je v tej deželi posebno slabo plačano. A druga stvar je s tako zvanimi stavbenimi fondi (Baufond), kateri so se napravili iz dotacij praznih kanonikatov. Za take fonde bi morala biti izjema. Govornik nasvetnje, da se dodajo besede „pravilnma" in da sme izjeme dovoliti minister za bogočastje po zaslišanji diccezanskega škofa. Rusinski župnik Na um o vi Č gorko podpira Razlagov predlog, a brez uspeha. Celi §. je bil nespremenjeno nprejet. Poslednji 60. §. daje vladi oblast, cerkvenim organom naložiti denarne globe raz-merno z njihovim premoženjem, ako cerkveni organi ne ravnajo po odločbah te postave in ukazih, danih na podlagi te postave. Tukaj se je vnela obširna debata. Proti so govorili Poljaci Krzezurovicz, Kaczala, knez Čar-toryski in dr. Razlag, za §. Rusin Koval-ski. Poljski govorniki so naveli še enkrat vse razloge, kateri so uže v generalni debati bili povedani proti celi postavi. Kovalski miRvetuje resolucijo, da Daj vlada stori potrebne korake, da spadajo v delokrog najvišjega upravnega sodišča tndi zadeve v tej postavi nredene. Dr. Kazi a g podpira Kovalskov predlog, sicer pa predlaga, da pe §. 00 sprejme po vladnem predlogu, .v katerem nij govora o kaznih. Vsakako je želeti najvišje upravno sodišče, da odločuje celi senat po ugovoru stranko in no samo upravni organ'. Nova postava ima razne stroge določbe, a njeni poklic je, da mir napravi med državo in cerkvo, kar zadevlje vnanjo cerkvene raz- mere in da tako povspesuje občni blagor. Najviije upravno sodišče bi bilo ob enem cerkveno sodišče. Ako se to zgodi, potem prav rad glasujem za postavo v tretjem branji, ker ima postava dosti dobrih odločeb na korist lastne države in na korist naše lastne cerkve. Dasi več storjenih predlogov zlasti glede avtonomije dežel in samostalnost cerkvenih organov nij bilo sprejetih, upa vendar govornik, da se sčasom deželna avtonomija kolikor treba, razširi. Minister Stremavr tudi želi, da se sprejme Kovalskov predlog. Poljskim govornikom nasproti, ki so vedno trdili, da ta postava nasprotuje načelom svobode in da bi morala država odrekati se svojih pravic v ta namen, da daje neomejeno veljavo cerkvi, odgovarja Stremavr: Razloček med načeli države in tako zvanimi načeli cerkve je ta, da cerkev včasi od nas zahteva, da bi se mi odrekli ne samo pravicam države, ampak tudi načelom svobode. Potem je bil tudi 60. in poslednji §. postave sprejet z resolucijo Kovalskega. Končno se razpravlja postava, s katero se ima uvesti cela postava. Prvi člen pravi: Patent od 5. novembra 1855 (konkordat) je po vsem svojem zapopadku odpravljen. Govorili so o tem Hormnzaki, dr. Monti in Groholski. Hormuzaki, federalističen poslanec velikega posestva v Bukovini, po veri pravoslaven, je vesel, da se odpravi konkordat, ker v državi nobena cerkev ne sme imeti kakih predpravic. Graja pa vlado, da je samo glede katoliške cerkve postavo predložila, pri pravoslavni cerkvi v Bukovini pa vse drugače ravna ter jo pnsti v njenem brezpravnem stanji. Tukaj treba omeniti, da sta Hormuzaki in Petrino iztopila iz kluba desnega centra, ker v njem nad vladajo fanatikarji pravne stranke. Dr. Monti, narodni dalmatinski poslanec, pravi, da je tudi on za odpravo konkordata, a glasovati mora proti konfesijo-nclni postavi, ker želi popolno ločitev države od cerkve in za vsa verska društva enako neodvisnost. Splošna postava bi morala odloČiti vnanje pravne razmere vseh verskih druStev. Petrino govori prav sarkastično, zlasti šiba ministra Auersperga in Stremavrja, prvega zarad njegovega breztaktnega napada na bivše ministre, poslednjega, da se je tako slabo branil proti ugovorom in očitanjem opozicije. Uvod k postavi je bil nespremenjen sprejet. V pondeljek 16. marca je tretje branje prve konfesijonalne postave, katera gre potem precej v gospodsko zbornico. V poslaniki zbornici pa se začenja v prihodnji seji razprava o drugem konfesijonalnem predlogu glede prihodkov religijoznega fonda. Politični razgled. Wotl**lll.1<» €l V Ljubljani 20. marca. V in 4toot*M sta govorila zadnji petek dva min"s1ra. Strcmaver in L:\sser. Stromavor jo dobro odgovarjal delnici, ki jo trdila, da jo postava o doneskih za religijski fond proti pravicam kat. cerkve obrnena, ter poudarjal, da se bode ti denar vendar samo za cerkvene namene, posebno za zboljšanje denarnega stanja nižjega duhovenstva porabil. — Minister L a s s e r pak je odgovarjal grofu Hohenvvartu, na go- vor, katerega smo v zadnjem lista na prvem mesta bralcem podali. Lasser prizna, da z možem boriti ae, kakor je Hohenvvart, je Častno, ker ima H. veljavno preteklost in morda vplivno prihodnjo« t. Dalje pravi LasHer, da je bil 1871 Hohenvvart bolje vojen nego je vodil, in tndi denes on nema stranke, nego stranka njega. Prizadevanje, tako n stavo doseči, ki bi iz porazamljenja vseh strank isSla, imenuje Lasser lepo ali nedosežno. — V seji 18. t. m. je bila postava sprejeta po daljši stvarni debati. — 1wo*poel*ke zbornice odbor 21 udov za konfesijonalne postave je izbral Schmer-linga za predsednika, Hasnerja za namest nika. V odboru je 8 klerikalnih glasov. Iz t*eite se poroča, da so cesarjevi dogovori z Gbyzyjem in Sennyeyjem brezuspešni. Kralj je pozval Bittoa k sebi. V konferenciji kluba je izjavil Szlavv, da se je koalicija razbila in ž njo dalje kombinacije. Njegova odstavka, da je sprejeta, ter se oprošča kot minister predsednik. Komu je zaupan sestavek ministerstva, nij nič omenil. V li nujo države. Turški veliki vezir je s»-hxki vladi odrekel vse, kar ji je njegov prednik privolil. Razumejo se, da to v Srbiji strašen nemir dela. Knez Milan ne pojde v Carigrad, kakor se „P. Lloyduu iz Delgrada piše. Nesrečna roka srbskega ministerstva, v vnanjih zadevah, zna napraviti krizo v Srbiji, katere Špica se obrne proti sedanji turški vladi. Bržkone bode srbsko tributno vprašanje kmalu celo Evropo zanimalo. francoske* vlada je v zadregi. Levica jo interpelira zaradi znane Brogliejeve okrožnice, legitimisti jej izroče grajalno adreso, bonapartisti pa se vladi s tem čelo pokazali, da so napravili chiselhurtsko manifestacijo in da so za dopolnilne volitve, ki bodo 29. t. m. postavili svojega kandidata. Mogoče pa je, da so stranke večine končno v očigled preteče nevarnosti zedinijo. Tudi omenjene dopolnilne volitve znajo vladi pripraviti izgubo. — Na jutro chiselhurtske manifestacije pišejo „Times": „Ako med stvarmi, ki zopet ožive, inperijalizem dospe do fronte, iskati bi se imela tajnost za tako naglo oživljenje le v politiki, za katero so Broglie in njegovi kolege odgovorni. Princ se mora zares ne le za zažugano obropanje volilne pravice treh milijonov, nego tudi za velike druge nedobrovoljne pomoči zahvaliti, ako prematra stanje Francoske in to realizira, kar so reakcijonarski ministri zanj storili." TVeuiški zavezni svet je z veliko večino sprejel postavo, da kaznovani cerkveni služabniki nijso več državljani. Za to se taki duhovniki lahko vsled sklepa centralnega urada iz Nemčije izpodč. Telegram ,,Slovenskemu Narodu". Dunaj 20. marca. Na predlog slovenskega potrianca ■•fVifer-j«» je državni zbor dovolil 30.000 goldinarjev za oue Dolenjce, ki so lani bili po toči poškodovani. Domače stvari. — (f Grof Aleksander Aucrs-perg) ces. kr. deželni načelnik kranjski, je 19. t. m. umrl v Pevmi pri Gorici. Pokojni je našim bralcem dobro znan. Bil je eden najenergičnijih vodij naših narodnih protivnikov. Kot c. kr. glavar v Litiji se je jako vtikal v politično agitacijo za nemikutarje, in zgodovinsko za našo deželo jo njegovo postopanje ob žalostnih janjško-velških do-godbah. Ob llohenvvartoveni času jo bil vodja onih „ucruških" dissidentov, ki iz ni-čevega uzroka nijso hoteli udeležiti se sej kranjskega deželnega zbora. To njegovo odločno ustav«»verno držanje je pomoglo, da je bil imenovan precej, ko so zopet AuerBpergi na krmilo vlade prišli, za c. kr. dež. načelnika. — Zadnji čas je bil v vsem svojem postopanji nekako bolje miren. Sicer v privatnem življenji je bil med nradniki priljubljen; govorć, da je imel dobro sreč in je rad podpiral šole. V Ljubljano truplo ranj-cega pripelje v nedeljo, pokopali ga bodo na njegovem grada v Polhovem ffradci. Vsa društva, katerih ud je bil, se bodo po depu-tacijah udeležila sprevoda iz Gorice v Ljubljano. nSchtUzencorp8u se je včeraj celo in corpore odpeljal v Gorico. — (Kranjska kmetijska družba) je iz svoje subvencije za kmetijske namene dovolila več občinam podporo za to, da si izkopljejo potrebne vodnjake, in sicer: Col, Gorenje, Orebek , Košaua, Preserje in gorenja Brezovica prejmo v ta namen 'po 100 gld.; Gaberčc pri Senožečah, Senožeče in Ilova gora po 200 gld.; Cesta pri Loži in Vrh po 180 gld.; Butajnova 1;">0 gld.; Vodenica in Arzišče po 120 gld. : Lipoglav GO gld.; Selo 40 gld.; spodnji Žuženberg in Arčevce po 30 gl. Dalje so prejele podporo sirarske družbe in sicer v Nemškem Rovtu, Ravnah in Nomnu po 90 gld., kmetovalec P. Stare v Podjcljem pa je dobil 50 gld. premije. — (Prva obravnava pred porotniki) na Kranjskem je bila 16. t. m. v Novem mestu, kjer sta bila Janez in Franca Pugelj tožena, da sta sama zažgala svojo hišo, da bi zavarovalnino dobila. Porotniki so bili Frauc Peuca iz Mokronoga, J. Koren iz Metlike, J. Klemenčič iz Kamenega potoka, J. Svoboda iz Čateža, Fr. Gustin iz Metlike, Župančič iz Rakovnika, J. Kos z Osredka, J. JuvanČič iz Kadeč. A. Urbajs iz 1'od k raja, Jakob Arko iz Kočevja, J. Iutihar iz št. Ruperta. — (V Novtm mestu) so koze nehale. Umrlo je 7 ljudi j. — — (Slovensko gledališče) tudi zadnjo sredo nij bilo tako obilno obiskano, kakor smo računali, ko ste bili dve opereti napovedani. — V obeh so naši pevci g. Meden in Noli ter gospa Odijeva izvrstno peli in bili mnogo hvaljeni. — Vesela igra „Tcodoliuda" je vzbudila sicer mnogo smeha, ali nam sc zdi nekoliko preveč opolzel uzrok onega motenja zakonskega moža, ki zavoluje celo sem ter tje ne posebno resnici podobno dejanje 5 ipak nij posebno dopadala. Igralci so storili, kar se je igri storiti dalo. — Za prihodnjo zadnjo predstavo upamo več navzočuega občinstva videti. Ta mlač-nost ljubljanskih Slovencev, ki se zdaj pokazuje, jo za slovenstvo škodljiva. — (Dr. Bleiweia) v svojem organu „Novice" v zadnji številki vpraša: Kako z. Eržen, dekla, 48 let, na popačenji spodnjih udov. Fr. Rozman, posestnik, star 70 let, od slabosti Tom. Audrejka, delavec, 5*2 let na vnotji pljuč. Urša Jan kovic, perica, 31 let, na nirtviulu. Ivana Cubor, oBobonjica, 45 let. za sušico. Mat. Koma t ar, delavec, 74 let, na vnetji pljuč. Dom, osobenjak, 55 1. jo zaradi slabosti umrl. Tujci. 18. in 19, marca. Kvropa: Schonbaum, trgovec iz sv. Križa. — LTIrieh, Sel. uradnik iz Spiolfolda. — Kirovič iz Fešto. — FritHcli, stavbar iz Trbiža. Pii Slomit Alborl Iz Trsta. — Raitharok iz Gradca. — (Jaiger iz Kranja. — Klapprotli z Dunaja. — Zuokennandl, fabrikant z Dunaja. — Gitz iz Trsta. Pri Mitliri: Pogačnik, potnik iz Cirknice. — Jcc, jurist z Dunaja. — Gotzl, trgovec iz Prage. — Kitzmavcr, putnik 1 Dunaju. — Anion iz Ins-bruka. — ".Matinsi, ces. kr. nadporočnik iz Olomuca. — (i.'11 i/. Gradca. — Blafifoi iz Trsta. — Koran z Dunaja. — Korsoh ta Poterburga. — Rrauno, po-roiniK Iz Druka pri Znojinu. — Rosonborg, trgovec i/. Siska. — Tsi'lii.-.in r, inžeuor i/. Si. 1'etia. — Ludvig, učitelj Iz Zagorja. — Dominkoi, e, kr. prof., b Pamil|jo i/. Gradca. — Jugovic, zasohnikiz Kranja. — D;od, trgOVCO iz Trsta. — Parali, in/.encr iz Stavr. — Pire, potnik z Dunaja. — Napravnik z 1 Munja. ■ Pri Zamorci t Vitimi- i/. Maribora — liuf-molser z Dunaja« — Jabrog iz Celovca. — Maček z družino iz Trblzj. — Kraus, trgovec iz Celja. — K!ep:ič, potnik s Oelkega. Dunajska borza 20. marca. (Izvirno telografičuo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 60 gld. 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 73 „ 70 „ 18»!") drž. posojilo.....103 „50 „ Akcijo narodno banko . . 9t>6 „ — „ Kreditno akcijo ... . 229 „ — „ London........111 „ 75 „ Napol..........8 „ OP/, , G. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........106 „ 65 „ Hiša na prodaj. V Kamniku na Šutini blizu farno cerkve je hiša št. 13 t enim nadstropjem iz proste roke na prodaj. Ta hiša, katera je vsa v prav dobrem stanu ima prostorno vežo, lepo podzemeljsko klet, pr tleh dve sobi in kuhinjo, v zgornjom nadstropj tri sobe in kuhinjo. Za bio na dvorišči jo dober vodnjak (štirna) in novozidan magazin. Vrt za zelenje in kuho je Z novim zidmu ograjen. Hiša ima tudi lesno pravico in svoj lasten log. Pripravna je Sosebno za štacuno s špecerijskim blagom ali za rugo enako. Kupne pogoje in drugo ne natančneje pozveda v Ljubljani v gosposkih ulicah št. 211 v prvem nadstropji zaoVj. V Ljubljani 20. marcija 1874. (71—1) Grahove, fižolove in lečne klobase, potem vaakc vrste mesene in zeleninske konserve, gozdna, poljska in travniška semena, najboljši gorenjski poljski gips, najčistejše snfolske svinje za pitanje, se dobe pri Peter Lassniku, špecerijska, materijalna, barvna vinska, slatinska in delikatesna kupčija (5i_4) v Ljubljani pri frančiškanskem mostu. Največja dozdaj v Ljubljani bivša zbirka vseh obstoječih sistemov Šivalnih mašin domačega in tujega dela, ki so bili obdarovani na dunajski svetovni razstavi z najvišjimi odlikovanji, po jako nizkih cenah z reelno garancijo edino le pri podpisanem, jf * Tam se dobiva tudi najboljša svila za mašino, preja, šivanke in skoraj vsi k mašini spadajoči aparati v večji kvantite prav po ceni. (63-3) Franc Detter, v Ljubljani, judovska uliea. Angleški gospodarski stroji in orodja. Mlatilnice, bodi si z rokami, s konji ali z vodo, prevejavnice za žito, ki očistijo vsakovrstno zrnje popolnoma vse lulike; sejavnice, kosilnice za strni in travo; malnice za Čedenje, za debelo mlenje in mečkanje, kakor tudi za trenje barv; rezalnice za repo in klajo; robkalnice za koruzo; amerikanske žage za drva, les in prekle (latve), z vlarilom ali na vodo; motike, grablje, Orala, brane, priprave za dreniranje in vsakovrstna gospodarska orodja. Naročila na večje, v naših tovarnah napravljene stroje, katerih je vslkdar dobiti, kakor: parovoze, paromlatilnice, paromalnice, žage, sesaljke itd. se luno zvišujejo in po naših mašinistih najceneje postavljajo. Zaloga strojev iz tovarne mi. H. FMo1ine-ia9 (72—1) v ZLzra,ri"boxm, (graškem predmestji štev. 91). i i C. k. priv. vzajemna zavarovalnica proti požarni škodi Oklic. F^odpisano zastopništvo si daje čast vsem j>. n. gg. zavarovalcem naznaniti, da je npravni svet sklenil, obrok za poplačo doneskov za leto 1874, kateri so enake visokosti kakor leta 1873, SHT* do 31. sušca 1874 ~mc: podaljšati. P. n. pg. zavarovalci se tedaj uljudno vabijo za leto 1874 odmenjene društvene doneske v tem odločenem času poplačati, da jih no dolete po §. 60 pravil odločeni alabi nasledki. Pri tej priložnosti se tudi opominja, da je vzajemna zavarovalnica v Oradcl osnovala s 1. prosincem 1873 poseben razdelek za zavarovanje premakljivih reeij in torej zavaruje proti požarni škodi tudi stroje, blagro, žetve in spravljene poljake pridelke in zaloge, sploh vse druge premakljive reči. Ponudbe k zavarovanju se prejemajo pri podpisanem zastopništvu T7- ZE-0-u/bljsm.i, na starem trg-ci, šte^r. in pri okrajnem komisarstvu, kjer se tudi vse diuge zavarovalstvo zadevajoče reči radovoljuo razjasnujejo. V Ljubljani, 20. svečaua 18.74. Zastopništvo za Kranjsko c. kr. priv. vzajoiime zavarovalnice v Gradci. (64-3) Karol Hudabiunigg, inspektor. Ci): LIO Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk ..Narodne tiskarne".