171 Kninu t urtiiMi ■ mhk n hini im U\t irfo. .Slovenski Ntrodf ?el|a »a froitll z* Avsbo-Ogr«k#; . za NtmSjo! «k> leto s kupaj napr#j • K 25*— I ćelo leto naprcj .... K 30*— Kut* ; ; :: : 'lio «•Amcriko in vsc ^« d€žcie * m meMC » • • • • 290 ' cdo leto luprej • • • • K 35.— VpraSanjeai glede laserstov se naj priloži im odgovor dopisnica afl snatnka« Dpranratttvo (»podaj, đvorttče Ievo), Katflon ulio« ŠL 9, telrtoa *tt». Iik*U mk iai ivt4«r iivtmit mftttli« fe ftanlk*, InseratI veljtjo: peterostopni petit vrsti zi enlcrtt po 20 vte., u dvakrat po 18 vin., za trikrai ali vtčkrat po 16 vin. Parte in zahvua vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih Inserdjah po dogovora. UpiivnlStvu naj te posiljajo naročnine, reklamacije, iraenti Itd, to je administrativne stvari. ——-» rosameuM itovllka vtlfa 10 Yfaar|«v. ———> Na pismena naročita brez Istodobne vposiatvc narodnim tt fl* Oftirav ^HarođM tlskarsa« telefon ftt M, .Slovenski Narod* veli« V L|«bl|Ul na dom dostavljen: v upravnižtvu pfeieman: eelo leto naprej . . . • K 2-4— ćelo leto naprej . t . . K 22'— pol leta •„ •'.«•• 12-— pol leta „ . . • . • II'— četrt leta „ ♦ i . • . 6*— četrt leta „ • . • . • 5*50 na raesec m * • • • B 2*— na mesec • • • * » ■ l'9O Dopisi na} se fra nk i rajo. Rokopisi se n-e vračajo. Grcdnittroi Kaallora mllca 41. 9 (v pritllčju Itvo.) telefon ft«. 34. Ruski ili v bitki pri H NAŠE URADNO POROCILO. Dunaj. 27. julija. (Kor. urad.) L'radno se razglaša: R u sk o bojišče. Zapadno Đerestečka ie bil ruski noćni napad odbit. Opetovani ljuti napadi včeraj popoldne med Radzi-vilora in Stirom soses težktmi izgu-bami razbili. Na obeh straneh ceste v Lešnijov so Rusi svoje napore na-dalievali tuđi ponoči. Bili so po srdi-tem boi u vrženl nazaj in so pustili 1000 vjetnikov v naših rokah. Severno sedla Prislop so naše Čete začete prodiranje, prekoračile so Crni Čeremoš in so deloma ori-doblie onostranske visine, na katerfh so odbile protlnapade. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e i\ fml. • * NEMŠKO URADNO POROCILO. Beroltn, 27. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Včeraj zvečer so naskakovali i Rusi brezuspešno naše postojanke ob Ščari severovzbodno Ljahovičev. Tud! zapadno Berestečka smo iih krvavo zavrnili. Sicer nimamo poro-čati dogođkov, razun boja predstraž ob Komaiki iužno Vidsov, ki ie pri* zađjaf sovražniku moćne izgube. Vrhovno armadno vodstvo. Bitka pri Brodih se nadaljuje s skrajno ljutostjo. Sovražnik hoče tu za vsako ceno predreti našo fronto med Brodi in Radzjehovom. Cim sil-nejsi pa so ruski šunki, tem trdovrat-nejši Je odpor naših čet, katerim po-veliuje tu general Bohm - Ermolli. V sredo se je razbilo v našem ognju Šest ruskih navalov in našim četam se je s krepkim protisunkom posre-čfio vreči ob cesti Lešnijov-Brodi prodirajočega sovražnika nazaj, pri čemer Je ostalo tisoč vjetnikov v naših rokah. Kakor poročajo vojni do-pisniki, so imeli Rusi v teh bojih na-ravnost strahovite izgube; posamez-ni bataUoni so bili popolnoma uniče-ni, drugi so izgubili do 75/^ svojega moštva. Bojišče je pokrito s tisoči ruskih mrličev. — Važni vojni do-godki so se pričeli odigravati v bu- keninskem kotu severno sela Prislop, dogodki, ki so tuđi v političnem oziru pomembni. Naše čete so pri-čeie prodirati čez gorovje severo-zapadno Prislopa, prekoračile sote-ske gorenjega Crnega Čeremoša ter zasedle visine onkraj te reke. Rusi poskušajo svoje izgubljene pozicije zopet osvojiti, toda njihovi protina-padi so se razbili. Prva posledica prodiranja naših čet na tem delu fronte je ta, da je cesta Kirlibaba-Felso - Visso zopet popolnoma var-na. kar je važno za naše etapne zve-ze z jugozapadnim delom Bukovine. — Na fronti princa Leopolda se raz-vijajo zopet novi veliki boji. 2e v torek so se tu zagnale pri Oorodišču tri ruske divizije proti nemškim crtam, ter so bile krvavo odbite. v sredo pa je sovražnik razširil svoje napade na nemske pozicije ob ?cari, severozapadno Ljahovičev. Njegovi naskoki nišo imeli uspeha. Vojni po-ročevalci javljajo. da dobivajo Rusi iz notranjosti države zopet nova oja-čenja in velike množine artiljerije. Računati je torej. da boji in bitke še nišo dosegle vrhunca svojega razvoja. Rusko obrekovanie vrleca 13. domo- branskega polka. Duna|, 28. julija. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Znano je dovolj, da so ruska oficijelna dnevna poročila že dolgo tako pretirana in neresnična, da smo se morali odreci njih rednemu popravljanju, prepričani, da Rusov nič ne bo oviralo, da ne bi svoje uspehe tuđi za naprej s peresom in crnilom poljubno pomnoževati. Polagoma se človek na ta pojav navadi in po njem presoia oficijileno rusko poročeva-nje. Ako se navzlic temu povraćamo v naslednjem na rusko poročilo z dne 23. t. m., ne storimo tega za to, da bi popravljali v njem navedene številke, temveč za to, da branimo čast vrlega polka, ki bi pred vsem svetom trpda, ako bi ostal nepoprav-Ijen opis, ki je očividno Ie tam tako malobeseden, kjer gre kratiti čast. Omenjeno poročilo ruskega general-nega štaba trdi, da ie bil 13. domobranski polk obkoljen in da se je v e s vdal. Temu nasproti se mora konstatirati, da se je ta preizkušeni polk v boju pri Verbnu. kakor vedno, kar naiboli hrabro boril. Nahajal se je tdiu Une 20. t. m. v pozicijah na ne-kem -jeziku«, ki je skoraj okoli in okoli obdan od reke Stir. Ko je bil iz Verbna tik v fronti napaden, je odbil sovražne množice z ogromnimi izgu-bami, akoravno so izvršili Rusi svoi sunek v 20 vrst globokih kolonah. Pač pa se je posrečilo ruskim oddel-kom, kritim v visokem žitu, prese-netljivo prodreti na obeh krilih polka ter kreniti za hrbet pred Vcrbnom težko se boreče fronte. Tam je prišlo do srditih bojev moža proti možu z bajonetom in ročnimi granatami, v katere so posegle vse razpoložljive sile regimenta. Med tem je bilo nekako pol sovražne stotnije s strojno | puško prodrlo tuđi proti polkovnemu poveljstvu. Pijonirski oddelek, telefonisti in ordonance pod vodstvom Častnikov polkovnega štaba so Ruse napadli in vjeli ter jim vzeli strojno puško. Nove ruske množice. ki so vdrle skozi v hudi borbi nastale vr-želi polkovne fronte in ki so bile na-padene, so konečno polk prisilile, da se je umakni1. Storil je bil, kar je bilo v človeških močeh. Njega vrli poveljnik podpolkovnik Sokoupil je padel na čelu svojega štaba v boju na nož na pest junaške smrti. Akoravno je utrpel domobranski pešpolk št. 13 težke izgube, in so bili deli polka po najhrabrejšem odporu vjeti, je vendar njega vojaška Čast zapeča-tena po junaški smrti njegovega po- '■ veljnika, ostala neoma.deževana. To naj bo polku in njegovi, domovini v tolažbo za nesrećo, ki ju je zadela. (Domobranski pešpolk Št. 13 se re-krutira iz Lvova. Op. ur.) Načelnik ruskega general ne ga štaba o ruski ofenzivi. Vojni poročevalec londonske »Times« objavlja razgovor z načelnikom ruskega generalnega štaba, generalom Aleksijevom o ruski ofenzivi. General Aleksijev je angleške-mu poročevalcu izjavil, da sicer vć, da se bo morala ruska ofenziva boriti še z velikimi težkočami. vendar pa bo gotovo zmagovita. Sedaj je poteklo še Ie 50 dni, odkar se je ofenziva pričela. Najinteresantnejši del ruskih operacij še priđe. Dosedaj je bilo vreme Rusom vedno neugodno. Vsled trajnega deževja je narastel Dnjester za tri metre. Prut pa za 4 in pol metra, vsled česar je bila vpo-raba čet jako ovirana. Pripraviti se je torej na neuspehe; toda razvoj ne bo trpel. Le polovico so dosegli. Amsterdam, 27. julija, (Kor. ur.) Vojaški sotrudnik »Tijda« piše: Ma- lokdo bi bil mislit, da bo Rusija po ogromnih poraziti lanskega leta še sposobna za velikopotezne operacije. Kar se tiče orožja in municije raz-polaga Rusija s celokupno tehnično industrijo Japonske, kateri ni nič Ijubšega, kakor da v tej vojni zasluži kolikor mogoče ruskih rubljev. Pri vsem tem pa se je treba vprašati, ali se bo v naglici izgrajena stavba novih ruskih armad dovolj dolgo držala in ali bodo Rusi mogli nadalje-vati svoje uspehe. Ako se oziramo na vse vojne operacije skupaj, potem so ruske armade najbrž dosegle le polovico tega, kar se je od njih pri-I čakovalo. Rusi držijo sicer sile centralnih držav na vzhodni fronti, toda na drugi strani nišo provzročili na tej fronti centralnim državam nobe-ne katastrofe, pa jih tuđi na zapadu nišo toliko oslabili, da bi ne mogle vzdržati ententine ofenzive. Poklič ruskega opoičenia. Preko Stokholma poročajo: Car-jev ukaz kliče vse letnike ruskega opolčenja (crne vojske) 1. pokliča do 45. leta in 2. pokliča do 37. leta pod orožje. Spomenica ruske desnice. Kodanj, 26. julija. (Kor. urad.) Poročila zadnjih sem došlih ruskih listov kažejo, da se je premik na ' skrajno desnico potom premernb v ministrstvu zgodil vsled spomenice o notranji politiki. ki so jo izročili za-stopniki skrajne desnice carju. V spomenici je rečeno: Vojna se je vsled doseženega edinstva v postopanju zaveznikov obrnila za Rusijo na bolje in bo pač kmalu končana. Zato se mora vlada že zdaj pripraviti na čas, ko bo vojna končana. Vlada je posvetila vso skrb potrebam vojnega časa in se malo ozirala na notra- njepolitično življenje v Rusiji. Revo-* lucijonarne organizacije pa so izra-bile čas za priprave za revolucijo po vojni. Delovanje teh revolucijoriarnih organizaci] ni doslej naletelo na pri-mercn odpor od strani vlade, tako da bi bila grozeča revolucija že v kali zadušena. Velika upanja na Stiir-merja se nišo izpolnila. On ni stori! ničesar, da bi hitro zatrl revolucijo-narno delovanje. Spomenica navaja potem grebe, ki jili je zakrivil Stiir-mer. Bil je preveč popustljiv naprarn dumi, poravnaval je nasprotja z libe-ralnimi organizacijami, ravna! je z 2idi milo in se trudil, da prizadevania prijateljev 2idov ne stopijo v ospred-je. To vse se je zgodilo v času, ko je bila potrebna močna vlada. Stiir-mer ni bil kos svoji nalogi. Spomenica koncu je: Vlada ne srne svoje pozornosti posvečati samo vojnim potrebam in zanemarjati notranje politična vprašanja. Stranke imajo na-men, vTojno zavleči. se med tem organizirati in pripraviti prihodnjo revolucijo. Treba je sicer se bojevati do končne zmage, a poskusiti je treba, da se vojna pravočasno konca, sicer bo revolucija uničila vse sado-ve vojne. Vlada mora že zdaj revolucijo zadušiti. — Po namigavanjih moskovskih časopisov je bila ta spomenica izročena carju v dnevih med zadnjim kronskim svetom in drugim potovanjem Stiirmerja v glavni stan. Stiirmer, ki je najbrž poznal vsebino pritožb. je povabil sotrudnika lista ^Birževija Vedomosti« k sebi ter mu pojasnil trdm* namen vlade, nastopi-ti proti revolucijonarnemu delovanju vseruskih mest in pa zemstev. Tuđi i ie poskusil pomiriti svoje nasprotni-ke s tem. da je poklical Makarova v ministrstvo. Hudi boii ori Paneve&siu. NASE URADNO POROCILO. | Dunaj, 27. julija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Dočim ie bil v bojnetn območju iužno Val Sugane tuđi včerai mir, so se vršili pri Paneveggiu zopet budi boii. Od 7. ure dopoldne so bile pozicije naših čet na višinah jugozapadno tega kraja silno ljuto in tuđi | iz težkih topov obstreljevane. Opol- ; dne ie bil izvršen na ta odsek močan i italijanski napad, ki ie btl ob 2. uri popoldne s težkimi izgubaml za so* vražnika popolnoma odbit. Na to se je zopet začelo moćno strelianie iz topov. Ob 6. uri popoldne ie sovražnik s svežimi četa mi vnovič zadef napadati. Po srditem boju moža proti možu ie bil zopet vržen popolnoma nazaj. Nov sunek ob II. uri ponoći se ie tuđi ponesrecll. Naše vrle čete so obdržale vse točke v svoji po-sesti. Na višavah severno tega kraj? je bil čez dan artiljerijski boj. LISTEK. Chonchette. Francoski spisal Marcel Prevost, (Dalje.) — Kaj hočeš s tem reci? je vprašala gospa Bćtourne*. — Nič gotovega nisem hotel reci: ničesar ne vem. Toda kaj naj si mislim o tem, da je ime mojega ubo-gega očeta v neki nepričakovani zvezi s temi dogodki? Mari ga je gospod Ducatel poznal? Gospa Betourne je molcala. Po-časi sta korakala po rue Saint - Do-minique. Jean je nadaljeval: — Kako je pravzaprav umri moj oče? Ali se je res. kakor so mi vedno pripavedovali, ubil pri padcu s konja? Gospa Be*tourn6 se je trenotek pomišlj'ala. Potem pa ie tiho odgovorila: | — Ne! — Kako torej? je vprašal Jeanl ves prestrašen. | — To je strašna zgodba, dragi moj, je odvrnila gospa Bćtourne* in nikdar ti je nisem mislila razkriti. Toda zdaj moraš vedeti resnico. Tvoj oče je umri, to veš, ko si bil še prav majhen. Ni se ubil ob padcu s konja. Usmrtil ... se je sam! Ne vprašaj me, zakaj, je pristavila živahno, hoteča prehiteti Jeanovo vprašanje. Pri evangeliju ti prise-gam, da o tem ničesar ne vem. — Ena sama oseba je poznala skrivnost: tvoja stara mati od oče-tove strani. Lucienna dc Morange. Tvoja mati, Jeanne, je tuđi poznala resnico, vsaj deloma. Prav nek pogovor med njo in Lucienno, ki seni ga nekoč prav proti svoji volji sli-šala, je obudil moj prvi sum ,.. Sicer pa se ne spominjani, da bi bila Jeanne v moli navzočnosti le enkrat govorila o preteklosti: zdelo se mi je ćelo, kakor da se izogiblje imenovati ime tvojega očeta. Ona ie bila, kakor se mi zdi, tista. ki je pregovorila tvojega strica, grofa de La Roche-Boet df Escarpit, da ti je zapustil svoje ime in ki ie tuđi vse potrebno storila. da ]e ta določba zadobila za* jkonito veljavo. Pravtako je ona po i grofovi smrti prodala grad La Roche. kjer si rojen. Kaki so bili nagibi teh , dveh korakov, h katerim je Lucienna ! očividno dala svoje privoljenje ali pa se jima vsaj ni upirala, tega, to ponavljam, ne vem. Kar vem, je to, da je po prodaji gradu La Roche tvoj stari oče zaprosil mojo mater i gostoljubnosti za Lucienno in svojo sinaho v naši priprosti hiši v Locne-viennu. Lucienna in moja mati ste bili polusestri, veliki prijateljici od mladih let. Življenje ju je bilo ločilo, nesreća, ki je zarida eno izmed njiju, ju je zopet zbližala; ni mi treba praviti, kako smo tvojo staro mater sprejeli... Pozneje je smrt hudo gospodarila v naši hiši in leto za letom smo žalovali. Moja mati je umrla prva; za njo Lucienna. Leta 1865. je nastopila kolera in opustošila vas in grad. Tvoja in Louisina mati ste podlegli. 2e dolgo sem bila vdova; Lucienna te je zapustila meni: tvoje življenje je teklo od tedaj v Locncvine-nu ob strani naše uboge Louise — kakor prej. Jean se je zamisli!. — Cndna ta preteklost! ie mr-mrai. Toda vse to mi ne razlasri. kako se je moj oče seznanil z gospodom Ducatelom. — Morda se da stvar kratko pojasniti tako, je odgovorila gospa B£-tourne1: Marce! je umri v Berrvju. Na drugi strani veš, da je Chonchet-ta preživela svoja prva leta v gradu Soupize, ki leži pravtako v Berryju. Tu sta se morda gospod Ducatel in tvoj oče srečala in, ker je Marcelova smrt izzvala splošno presenečenje po deželi. je prav mogoče, da je tvoja podobnost s tvojim nesrečnim oče-tom vzbudila blaznemu možu spo-min, ki mu je na mestu omračil um. — Torej sem mu podoben? ie vpraševal Jean. — Osebno se na to ne spominjani. Ne pozabi. da tvojega očeta nisem poznala. — In tuđi nikake njegove slike nisi videla? Gospa Bćtourne* se je trenotek pomišljala. Končno je rekla: — Da... Vsaj poznaš sobo v Locnevinemu kicr je prebivala Lucienna. Bilo ie pravzaprav dvoje sob. ena velika, katero ste kot mali otro-ci nazivali »sivo sobo«, poleg nje pa draga mala soba... — Da, je odgovori! Jean. Res se spominjam vrat, ki vodijo v sivo sobo. Toda nikdar je nisem videl od-prte. Kje je ključ Gospa Betourne je nadaljevala: — Poslušaj... Lucienna je imela navado, nositi ga pri sebi. Nikdo ni prodrl v to sobo, izvzemši njo in njeno sobarico. Nekaj dni pred smrt-jo me je poklicala in me povedla v njo. Opazila sem, da je sobo le malo izpremenila. Samo nad pručico, kjer je molila dolge ure, je obesila veliko razpelo in sliko svojega sina Mar-cela. — In kaj ti je rekla? — Slutila je, da se ji bliža ko-nec... Zahvalila se mi je za gosto-Ijubnost, ki jo je uživala v Locnevi-uenu: položila mi je na srce svojo sinaho Jeanne, ki je bila neozđravljivo bolna, in tebe, dragi moj... Solze so mi stopile v oči. Pristavila je: »Draga moja. dobro vem. da si odkrila skrivnost Marcelove smrti. Ne ugo-varjaj. prepričana sem o tem. Sicer ti ne nalagam dolžnostj, da o n]ej molčiš: ne prisojam si pravice, pred-pisovati ti posmrtnih navodi! za do-godke, s katerimi ne bom v nikald zvezi več. Navzlic temu te uioplaL Suan i. .SLOVENSKI NAkOD*. dne M. julija 1916. _______________ 171. Siev. Na koroikf ta na soškl fronti me-Moma boino delovaoie. Namestnik načelnika generalnega štaba pL H 6 f e r. fml. m m m ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 24. J a 1 i J a. Od Stilfserskega sedla do Lagarinske doline živahno topovsko delovanje. V odseku Astica smo nadaljevali z dobrim uspehom svoje obsežne napade na pozicije na hribu Citnone; včeraj je bilo zavoje-vano močno kritje malo pod vrhom hrfba. Na planoti Sette Comuni je iz-vrŠil sovražnik dva napada na strel-ske jarke na pobočjih hriba Zebio. katere smo osvojili 22. t. m.; bil je s težkimi izgubami odbit. Med Cismo-ne in Avisio so naši izpopolnili pojest gorskih dolin Travignola in S. Pellegrina. zasedli Cimo Stradone severno Colbrieona in nove pozicije na severnih pobočjih Cime di Boche. Sovražno artiljerijsko obstreljevanjfe Cortine d* Ampezzo in naše obstre-ljevanje krajev v Dravski dolini tra-ja dalje. V gorenji Beli in v krnskem odseku je razvijal sovražnik delovanje deloma. 25. j u 1 i j a. V Lagurin^ki dolini naraščajoče sovražno topovsko delovanje. Na fronti Posina - Astico so se pdastile naše Čete po hudem po-noČnem boju dne 24. julija ob zori hriba Cimone. Na asiaški planoti je izvršil sovražnik v noCi na 24. juli] dva ljuta napada proti pozicijam ob hribu Zebio. katere smo za vojevali. BersaJjeri 30. bataljona so ga odbili vsakokrat s težkimi izgubami. V si-jajnem protinapodu so se polastili v bajonetnem boju nadaljnjega razteg-njenega streiskega jarka, pri čemur so vjeli nekaj inož in vplenili eno strojno puško. Dalje severno so ponovili alpini svoje napore na strmi gorski zapah. ki se dviga med hri-botna Chiesa in Camp! Coletti nad 2000 metrov. Kljub neprestanernu sovražnemu streljanju iz strojnih pušk, so pređrli tri vrste žičnih ovir in so se utrdili nekohko pod slemen-sko crto. V odseku Fasanskih AIp smo razširili navzlie slabemu vremenu svoj pridobijeni prostor pri mali dolini Ćeramana. Na ostali fronti artiljerijsko delovanje velike liutosti v Gorenii Beli. na višinah severo-zapadno Gorice in v odjeku Sv. Mi-haela. Sovračni letalci so vrgli dne 24. julija bombe na San Giorgio di Nogaro in druge kraje v spodnji So-ški dolini, ne da bi napravili škodo. Zažgana je bila neka kmečka hlša. Italtfanska fronta. Iz vojaškega razmotrivanja k poročilu generalnega štaba 27. juli ja: Italijanski zbori, določeni za napadanje na odsek doline Flajms, so nadaljevali po kratkem odmoru svoje brezuspešne navale. Po peturnem bobnajočem ognju iz vseh kalibrov je prodiralo včeraj kakih šest bataljo* nov proti višinam južno Paneveggia, bili pa so popolnoma vrženi nazaj po dveurnem boju: poleg tega iim je naš zasledujoči ogenj povzročil jako te-žke izgube. Sledi! Je zopet triumi bobnajoči ogenj. da bi utrudil naše junaške branitelje. Ob 6. uri Je napade! sovražnik z novo brigado, ki je bila došlej v rezervi. Je prodrl do naših jarkov in bil tam vržen z bajone-tom. Ponočni napad *e skončal z enakim rezultatom. Izgube sovražni-ka znašafo več tKoč mož. Niti peđi zemlje nam nišo iztrgali. Iz poročila v vojnoporočeval-skem stanu odobrenega 26. Julija: Severno hriba Interrotto se dviga hrib Zebio. visok 1778 metrov, neprestano je pod topovskim ognjem. Tekom 24 urso i meli njego- Ivf branite!]! odbiti sedera J u r i š e v. Sele pri zadnjem iurilti so bili vdrli Italiiani. ki so izgubiti stotine in stotine mol, v naic Jarke, ali tu so jih žilavi Štajerci in Slovenci 3. zbora v spopadu vrgli nazaj čez prepad. Tuđi sedem napadov so izvršili sovražni hataljcmi severno Zebia proti obmejnim grebenom S u -g a n s k e d o 1 i n e in tuđi tukaj so dospeii po težkih izgubah do 2000 m visokih gorskih okopov 3. zbora. V bližinskem boju se je pokazala vdi-ralcu pot nazaj na Cimo Maoro. Te direktne napade naj bi pod-piral trikra^tni sunek z boka proti dolini Avisio. Severno pogorelih leto-višč Fiera di F^rimiero in San Marti-no di Castrozza vodi y visini 2000 ni prelaz R o 11 e do rečice Travignoio, ki se v Flajmski dolini izteka v Avisio. Nad prelazom se dviga severno kakor kak grad strma. 2333 m visoka skala Castelazzo. 800 metrov pod skalnim stožcem je kraj Pa-neveggio. Tukaj bi Italijani radi prodrli, ali niti ogromna artiljerijska priprava, niti sledeči infanterijski juriši nišo mogli omajati naših pozicij na višinah ... Tuđi druga taka prizade-vanja južno in severno in v sever-nem delu Marmolate so bila brez-uspešna, italijanski obkoljevalni ma-never se ie ponesrečil kakor direk-ten napad._________ Italija in Nemčija. Lugano, 27. julija. Reformni so-cijalistični poslanec Raimondo, ki žurnalrstično izrablja Bissolattfjeve misli, piše v ^Messaggeru*. da ima vojna napoved Italije Nemčiji sele potem kak smisel, ako ima Italija na razpolago čete za druga bojisča. Drugače pa zadošča sedanje plato-nično stanje, katero je :istvaril pri-stop k lonđor.skemu dogovoru in od-poved rcmško - i talijanskih pogodb. Clanek napravlja vtisk, da ni priča-kovati neposredno vojne napovedi s strani Italije. »Kolnische Zeitung^ poroca od italijanske meje: Pred kratkim je bila prefektu v MHanu izročeaa spomenica, ki zahteva takojšnjo vojno napoved Nemčiji. »Giornale d* Ita-liaptaf odkar jih Je smrt tsl- mu ne bo§ čudil. prepričana sem. Ko-likor Časa bom gospodinila v Locne-vinenu. ostane Luciennin oratorij za-prt. Sicer pa zdaj ve§. da rudi tam ni najti nikakega sledu. Jean je molčal. Med pogovorom sta prispela do esplanade des Invalides. Molče sta nadaljevala svojo pot. Gospa Bćtourne Je izpregovori-la prva. — Kaj naj piševa Chonchetti? Jean se Je zamislil. — Poveva ji resnico. Je ncsreCa ;- ^ zonova se energična politikt Rusije nič ne oslabi. Orlando je končno hvali I velik patrilotizem in požrtvoval- I nost vsega naroda, ki se poleg vojne I ne dotika nikakega drugega vpra-šania. Zapadno bojišče. NEMŠKO URADNO POROClLO. Berolin, 21. julija. (Kor. urad.) \Volrfov urad poroča: \ eliki glavni stan: Zapadno bojišče. Med Ancreo in Sorameo oboie-stransko močno delovanie artilierije tja pozno v noč. ZavrniH smo so-vražne napade z ro^nimi granatami zapadno Pozieresa. Južno od Som-me se ie ponesrečil franeoski napad severovzhodno Barleuxa. To noć smo zavrnili v pokrajini Terre Fro-ide - Fleury mnoge silne franeoske napade. Na nekaterih mestih se boi še vrši. Zavrnili smo moćne angleške poizvedovalnc oddelke na fronti jugozapadno Varnetona. patrulje pa pri Richebourgu. Franeoski nenadn! napad severno od Vienne le Chateau (zapadno Argone) se ie ponesrečil. Naše patru-Me so vjele pri Ville au Bois in se-vero-vzhodno Prounava v franeoski postojanki okrog 50 vjetnikov. V zračnem boju smo sestrelili franeoski dvokrovnik pri Belneu vzhodno Reimsa. Vrhovno armadno vodstvo. * FRANCOSKO URADNO POROCILO. 26. julija o b 3. p o p o 1 d n e. Na fronti ob Sommi je bila noč mirna. Tekom boja, ki nam je predvče-rajšnjim dovolil vzeti skupino hiŠ južno Estreesa, smo vjeli 117 mož. Za-vojevali smo tri nove nemške tope in mnogo materijala, ki smo ga na-Šli v ozemlju severno Sovecourt, ka-tero smo zavzeli dne 20. t. m. S tem je število ta dan sovražniku vzetih topov naraslo na šest. Na desnem bregu Mase živahno artiljerijsko delovanje v odseku Fleurv. Obstrelje-viili smo sovražne oddelke severno Chapelle - Saint - Fine in jih raz-gnali. V noči od 25. na 26. t. m. je eno naših zračnih brodovij vrglo štiride-set 120 cm bomb in dve 200 milime-terski bombi na vojaške naprave pri Thionvilleu in Rombahcu. Po izvr-šitvi tega naročila je to brodovje, predno se je zdanilo* poletelo vnovič, da bombardira važno municijsko skladišče pri Dumu. Isto noč so bile vržene bombe na kolodvora Vilos-nes in Brieulles in na tabore blizu Dannevouxa. 26. j u lija ob 11. po n oči. Južno Sonrme nas je presenetljiv napad napravil za gospodarje utrjene hiše kakih 150 m jugovzhodno Estr^-esa. Napravili smo neka! vjetnikov. K že zavojevanemu materijalu je prišteti še štiri 105 milimeterske tope, ki smo jih dobili pri predvčeraj-šnjim zavzetih baterijah južno Estrć-esa. Na drugi fronti je bil dan miren, izvzemši Champagno, kjer Je bil za* padno Prosnesa precej živahen artiljerijski boj. 4NO»F£fCO UP\nNO POROCI! O. 26. j u 111 a. General Haig poroča: Zdai je v naših rokah ves Po-zieres. Zapadno vaši so naši teritori-jalci vnovič napredovali. Zavolevali so dva močna Jarka in napravili nekaj vjetnikov, med njimi pet oficir-jev. Sicer nobenih prememb. ZadnM napor? Berolinski »Lokalanzeiger« piše: Iz popolnoma zanesljivesca vira se nam poroča. da je v angleških vladnih krogih razpoloženje jako res-no. Ti krogi so presenečeni, da je ofenziva generala Haiga imela tako malo uspeha. Naš zaupnik, ki je govoril z merodajnimi osebami v Londonu, je prepričan, da bo Angleška izvajala vse posledice, če bi sedanja vojna v kakih šestih tednih v Pikar-diji ne imela velikesra uspeha. Nevtralni ooročevald na fronti ob Somml. Berolinski »Lokalanzelgerc javlja: Zapadno In na južnem robu Po-zlčresa jurišalo Angleži z neštetlrrri šunki. Zapadni rob Longuevala so Angleži 23. t m. zjutraj vzeli po ljutih bojlh. Nckaj ur poznejc Je bil zopet v nemških rokah. Tuđi v stari peščeni jami, južno Waterloo - Fenne. so se sovražtic čete po dofgih juriSih za-sidrale. a naSe strojne puške so Jib presnale. Te dni je bila na fronti dražba nevtralnih poročevalcev, ameri-ških, argentinskih in nizozemskih Casnikarjev. Ti so prosili nemško armađno vodstvo dovoljenia, da se na lastne oči prepričajo o doeodkih na fronti ob Somini. Njihovi želii le vodstvo ustreglo. Poročevalci so ravno priHl iz hudo razstreljenega 2mmn*9L Vkfea m cdo boii^m občudovanjem govorili o razpolože-nju v nemški armadi. Red in mir vla-data, vse se zaveda, da doseŽejo Nemci končno vendarie zmago. Za vojaŠtvo Je izborno preskrbljeno, bolnišnice so vzorno urejene. Voja-štvo je navdušeno in pozna samo en cilj: zmago ... Taktika lorda Derbvja. Pariški »Journal^ je priobčil vsebino razgovora z lordom Derbv- , i jem. Ta je rekel: Cilj nove angleške ofenzive na zapadnem bojicu je, utruditi in izčrpati sovražnika. Ne računa se s tem, da bo tako podjetje ustavilo končni mir, a četverozveza | upa, da bo mogei z dolgo vrsto akcij | na Nemčijo tako pritiskati, da bo končno popolnoma premagana. Priprave so popolne in zaloge municije do-voljuje sovražnika tako hudo bombardirati, kakor doslej še nikdar. Na vprašanje. če so sedanji boji odločil-ni, je lord Derbv odgovoril: Vse je odločilno, kar Nemce decimira. Cim bolj napredujejo Francozi, Rusi in Italijani, tem prej priđe konec vojne. Nemčijo je poražati. dokler ne bo mi-litarizem uničen. Lloyd-George o angJeškem voiaštvu. V poslanski zbornici angleski je vojni minister Lloyd-George govoril o angleski armadi. Rekel je: Naj se v tej ali oni bitki zgodi karkoli, ne dvomimo o naši končni zmagi. Meni in vodilnim možem je ena stvar d-e-lala skrbi: vedeli smo, da moramo v takokratkem času oborožiti in opremiti veliko armado, v kakršnem se to ni še nikdar in nikjer na svetu zgodilo. Tuđi je bilo vprašljivo, če bodo Ijudje, ki so se samo šest mesecev vežbali, tako opremo tuđi mogli iz-rabljati, če bodo znali z Izvrstnimi topovi tako ravnati, da bodo zade-vali na tri ali štiri milje. To se je zgodilo. Zdaj je dokazano, da so an-gleški vojaki napeli sve svoje teles-ne in duševne sile, da so se izvežbali in da zamorejo svoji domovini izvo-jevati zmago. To me navdaja s po-polnim zaupanjem. da bomo zmagali. Večje število je na naši strani in tuđi drugih pomočkov imamo več, kakor Nemci. Edina briga nam je bila, da ne bomo mogli premagati dolgo-letnega izvežbanja in pripravljanja največje vojaške sile. Angleski voja-ki pa so pokazali, da ni tako. Boji na morju. Kodani 26. fulija. (Koresp. ur.) Minitrstvo zunanjih del razglaša: Z ozirom na angleško Order in Coun-cil z dne 7. juli ja, ki proglasa londonsko deklaracijo za definitivno razve-Ijavljenim, določa gotova pravila za promet na morju. so si danska, norveška in Švedska vlada, ki smatrajo, da ta pravila v raznih bistvenih toč-kah ne soglašajo z načeli mednarod-nega prava, po svojih zastopnikih y Londonu in v Parizu pridržali pravico, uveljaviti ugovore in pridržke, katere bi mogla prouzročiti izvrše-vanjp omenienih pravi!. Rotterdam, 27. juliia. Poročila iz Londona javllajo. da se Je na kri-žarki »Tiger«, ki leži od bitke pri Skagerraku, v pristanu za poprave, zgodila eksplozija, ki ie križarko skoro popoinoma uničila. London. 27. julfja. (Kor. urađ.) Uradno. Tz Berlina v Amsterdarn došla brzojavka trdi, da Je nemški podmorski čoln dne 20. Julija pri Orkney otokih napravil torpedni napad na angleško vojno veleladjo in jo dva-krat zadel. Angleška admiraliteta iz-iavlja: Rečeni dan je bila od sovraž-nega podmorskega čolna napadena mala pomožna križarka blizu Sever-ne Škotske, a ne zadeta. Pomorski bol ob škotskem obrežju. Amsterdam, 27. julija. (Kor. ur.) »Handelsblatt« poroča iz E>iniuydena o pomorskem boju ob škotskem c>brežju: Boj je bil med več podmor-skkni čolni (koliko jih je bilo, ni do-gtiano) in med patruljskimi ladjami »Ndiy Nutten«, >Onwardc in »Eca«. Zadnjeimenovana ladja je bila potopljena in trije možje ubiti, ostali 11 mož Je vzete na krov ribiška ladja iz Scheweningena in jih spravila v škotski pristan. O ostalih dveh Iadjah s 14 možmi posadke, se ničesar več ne čuje. Sodi se. da so se vse tri potopile z moStvom vred. Izmed 11 re-Šenih mož so trije pozneje za svojimi ranami umrli. »Deutschland«. Washiagton, 27. julija. (Kor. ur.) Poročilo Reuterjevega urada: Kakor MJBB9Š* M M iB&i&k $Š9&$*r rolma« in dva razdiralca izven pred-utrdb Virginije z naročilom, na:j pa-zijo, da pri odhodu podmorskega čolna »Deutschland« ne bo kršena američka nevtraliteta. Trgovski podmorski čolnL New York, 27. julija. (Kor. ur.) Brezžično poročilo zastopnika Wolf-fovega urada: Mednarođna agencija za poroČanje javlja iz Washingtona: Angleška je naznantla, da bo delala ameriško vlado odgovrorno za more-bitne izgube, k! bi jih podmorski tr-govski čoln »Deutschlanđ« storil an-gleški trgovini. Z uradne strani se potrjuje, da je ameriška vlada pre-vzela to odgovornost. Vlacini krogi prrpisujejo Angliji namen, napraviti glede »Deutschlanda« resin poskus. Dognano je, da vztraja Angfleška pri naslednjem: 1. da je »Deutschland« v bistvu vojna ladja in lahko rabi topove proti angleski trgovini; 2. na] Amerika odloči, da »Deutschlandu« ni dovoljeno, pasirati pod vodo zono treh milj. V teh glavnih vprašanjih je med Zedinjenimi državami in četve-rozvezo nasprotno stališce. Sodi se, da bo četverozveza obvesčcna pred odhodom »Deutschlanda«, da se Amerika ne čuti opravičeno, dolociti, kako naj »Deutschland« pasira zono treh mili. Državni departement pri-čakuje, da nastane vprašanje, ie - li dovoljeno, da se zblrajo četvero-zvezne vojne ladje v namen. vjeti »Deutschland«. Pomorski departement potrjuje to. Razmere bi mogle zahtevati, da se za straženje zone treh milj pomnožene pomorske sile odstranijo. da bi »Deutschland« imela zagotovljeno pot. Turska vojna. TURSKO URADNO POROČILO. Carigrad, 26. julija. Glavni stan javlja: Eno naših letal je dne 24. julija poletelo čez Tenedos in je z uspehom vrgk> bombe na sovražno vojno ladjo in na transportne ladje. Dne 24. julija zjutraj je sovražnik pod varstvom nekaterih vojnih ladij izkrcal na severnem bregn Tuzla Dere nad 100 banditov. Med našhni četami in banditi je prišlo do boja, ki se je končal s tem, da so banditi, po-pustivši ranjene in mrtve, z-bežali na ladjo. Medtem sta dve naši letali na-padli sovražne vojno - transportne ladje z bombami in strojnim! puška-mi ter sovražniku prizadeli Izgube. — Na egiptski fronti so bili pri Katiji spopadi patrulj. Letalo, katero Je poslal sovražnik % ladje v Ghaziju, Je bilo pregnano najprej po ognju naše artiljerije m potem od našega letala, Obenem sta bili napa-denl letalo spremljajoča vo crte Bazte-pe - Mertekfe (? morda Fendakli, 20 km jugozapadno Dorone). Dardanele hi Mezopotamija. Rotterdam, 27. Julija. (Kor. ur.) »Neuwe Rotterdamsche Courant« javlja iz Londona: Lorda Cromer in Hamilton prevzameta predsedstvo komisil za preiskavanle vojne pri DaTdanelah in v Mezopotamiji. Dopiiki na Balkanu, NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROCILO. DunaJ, 27. julija- (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Neizpremenjeno. * Namestnik načelnfka generalnega štaba pl. H o f e r, fml. Berolin, 27. julija. (Kor. urad.) Wolf!ov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Položaj neizpremenien. Vrhovno armadno vodstvo. Kriza na Gršketn. Angleške tendenčne vesti o gršk! poIitikL »Lokalanzeiger« javlja: Londonska »Morningpost« poroča iz Aten: Zaimis je naročil pariškemu grškemu poslaniku, da naj sporoči franeoski in angleski vladi, da se želi GrŠka ententi še bolj priključiti. Ta spre-inemba grškega stališča je baje po-sledica potovanja prinčev NUcolaJa in 171. Me*. .SLOVENSKI NAROD-, dae %JB. jttlljm i ti*. stran 3- %er* pristavlja, da izraza ta vest pafi ]e željo četverozveze. VcrfHve na Grftkem. Amsterdam, 27. JulIJa, (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Atent Vlada je cjdenila, da na] se VTŠijo volitve zad-njo nedeljo v septembra (24. septembra). Parlament bo razpuščen sredi avgusta in novi bo sklican sredi novembra. — Demobilizacija Je toliko kakor končana. Zelezniški pro-Tnet je zopet normalen. Spopad med grško In bolgarsko pa-trulio. Preko Bukarešte poročajo: Blizu Seresa ste se spopadli bolgarska | in grška patrulja. Bolgari so pričeli na Grke streljati. RflmunljaiRSPetovna vojna. Konference v Bukarešti. »Berliner Tagblatt« javlja 25. ju- | lija iz Bukarešte: Kralj Ferdinand je ; prekinil svoje bivanje v Sinaii ter se \ je sinoči vrnil v Bukarešto. Danes | "sta pmpela iz Sinaie nemski in av- ] striiski poslanik. Popoldne je konfe-riral nemški poslanik dalj časa z mi-nistrskim presednikom. jutri obišče Bratiana avstrijski poslanik gro! Czemin. Oficijozna »Independance Rou-naine« se obrača proti raznim govo-ricam. ki se raznašajo po mestu ter poudarja: Dve leti se z vnemo deluje na Romunskem za povećanje in oja-čenje vseh sil, ki naj državi zasigu-rajo neodvisnost in čast ter ii omo gočijo obrambo njenih trajnih intere-sov. Na obeh straneh se spravljajo v svet napačna in tendencijozna poro-čila. Računamo na patrijotizem in TTiodrost onih, ki razločujejo resnico od neresnice in tendenčne laži in pri-čakujemo, da bodo presojall položaj v pravi perspektivi. Oficijozna romtinska izjava o položaju. Đukarešta, 27. juli ja. (Kor. ur.) >Independance Roumainet piše: Na-vzlic temu, da smo včeraj priobčili surrrarične popravke proti vsem izmislio tinajn o sprejetih sklepih. po-gajanjih in izmenjanih podpisih, se baš te govorice razpredajo naprej. Navedeni dozdevni dogodki so fantazije domišfme, pred katero smo javnost včeraj svarili. Pričakovati je, da ne bo nič preprečilo raznašanja izmišljenih govoric. Zato ne moremo nicesar drugega storiti, kakor da še enkrat konstatiramo, da so one do-zdevne informacije brez vsake podlace. Vladni organ se obrača s tem popravkom proti vestern v cetvero-zvezi prijaznih Hstih. da se bo Ro-munija krnalu udeležila vojne in da je neposredno pričakovati perfektuira-Tija dogovora med Romunijo in en- Neodfočnost Romunlie. Zeneva. 26. julija. »Liberte« javlja iz Rima: Sonnino z vnemo podpi-ra pogajanja med ruskim veleposlanikom Giersom in romunskim poslanikom princom Ghiko. Navzlic tem se Romunija ne more odločiti. List se nadeja, da bo irnel novi franeoski poslanik grof Aubaire, ki je prišel v Rukarešto s posebno misijo, boljše uspehe Zadnje sredstvo. V ententnih in Četverozvezi prijaznih romunskih krogih se poudarja, da bi bilo najboljše sredstvo, spraviti Romunijo definitivno na stran entente, ako bi Sarail pričel s svojo ofenzivo v Makedoniji. Znano pa je, da se Sarrail brani pričeti z ofenzivo, ker je prepričan, da ne bo fmela no-henih uspehov. Romunska munlciia. Romunski list »JassuU poudarja, da so ruski vlaki, ki privažajo ro-munsko municijo, prava komedija. Vlaki dovažajo le soliter in zastarele surovine, moderno romunsko municijo in orožje pa Rusija še vedno za-držuje. Kazne politične vesti. = Avstro - Ogrska in Nemčija. Korespondenčni urad javlja: Dne 21. julija novič začeta posvetovanja o carinskih in gospodarsko - političnih vprašanjih, so bila dne 25. julija za-časno končana in so prinesla razve-seliivo soglasje med obojestranskim stališčem. = KdaJ bo mir? Ogrski politik fn bivši minister grof Andrassy se mudi zdaj v Berlinu, kjer je imei jm> svetovanja z različnimi oficijelnimi osebnostmi. Med drugim je rekel ne-kemu časnikarju: Zdaj ni čas, da bi se govorilo o mfni. Dokler misli ce-tverozveza, da nas zna premagati, ne bo prfvollla v mirovna pogajanfcL O miru borno šele govorili, kadar bomo Ruse imzaj vrgH. — Na poro^ čevaleevo rpraSania, če torej leto-šnje poletje ni še pričakovati miru, je grof Andrassy rekel: Nikakor ne, če ne postanemo v letošnjem letu zmagovalci. = Pismo profesora Stengla. Včeraj smo objavili izjavo monakov-skega protesorja, barona Stengla, da znanega pisma o »kroni vsega stvar-stva« ni nikđar pisal. Listi so domne-vali, da gre najbrž za grdo, z entent-ne strani izvršeno mistifikacijo. Se-daj pa je dunajska »Arbeiter Zeitungc dognala, da je bilo pismo pisano na Dunaju in od tam poslano haaškemu »Anti - Oorlog - Raadu«. Podpisan je neki »F. H. Stengel, Wien VII., Neu-baugasse 24.« »Arbeiter Zeitung« pravi, da ni izključeno, da bi bil pismo odposlal kak prijatelj entente, morda pa tuđi kak Vsenemec, ki je nasprotnik mirovnega gibanja. »Arb. Zeitg.« pozivlja policijo, da naj do-žene identiteto duna|skega Stengla. — Židovska republika Palestina. Kodanjski ^Politiken« javlja bale iz zanesljivega vira, da je Turčija dala principijelno dovoijenje, da si usta-i!ove Židi v Sveti deželi (Palestini) svojo republiko. Pogajanja med Židi in Turki je vodil bivši ameriški veleposlanik v Carigradu, Morgentau. Vesti iz pninkili Ml Vojna odlikovanja. Z viteškim križeem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo v priznanje hrabrega in požrtvovalnega obnašanja pred sovražnikom, je odlikovana predsed-nlca gospejnega pcimožnega društva v Gorici, Pavlina grofica Thurn-Valssasina. — Viteški križec Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo v priznanje odličnega službovanja za časa vojne je dobil voditelj okrajnega glavarstva v Sežani, na-mestništveni tajnik dr. Fran \V 1 -ček. — Z zlatim zaslužnim križeem na traku hrabrostne svetinje, v pri-! znanje odličnega službovanja pred sovražnikom, je odlikovan na boj-nem polju službujoči policijski ofici-jal Fran L o g a r iz Trsta. Odlikovanje. C. kr. poštarica Marija M u č i č v Borštu pri Trstu je dobila od predsedstva vojnega botr-stva veliko častno diplomo za zasluge. Glavar dežele Goriško-Gradi-šcanske, dr. Faidutti, je dne 25, t. m. v spremst\-u gosp. inženirja Oasser-ja, tajnika goriških beguncev, obiskal goriško žensko bolni§nico, ono usmi-ljenih bratov in ubožnico Franca Jo-žefa I., sedaj v Trstu, v poslopju Austro - Americane pod Skednjem. Sprejel in spoštljivo pozdravil je gospoda deželnega glavarja voditelj bolnišnice, g. dr. O. Morpurgo, dr. Adlerstein in nadzornik Stanta. Gospod deželni glavar je ljubeznjivo in poedino nagovoril vse bolnike, po-strežnice in postrežnike, kakor tuđi uradnike. — Ko se je natančno pre-pričal o stanju bolnikov in njih oskr-bi. je obljubil, da bo predlagal in da priporoči vladi te bolnišnice v pod-poro oskrbovanje. Obisk je trajal cei tri ure. Bolniki, ubožei in voditelji so bili zelo hvaležni na tem obisku. — »Edinost.« Iz ruskega vjetoištva se ie ogla-sil visokošolec Fran Peric iz Trsta. Nahaja se v Ardatovu, simbirskaja gubernija. Po desetih mesecih se je oglasil Rudoll Parič iz Trsta, pekov-ski pomoćnik. Nahaja se v bolnišni-ci v Zitomiru v volinjski guberniji. V seznamu Izgub št. 445 je izka-zan za mrtvega Rudolf Ples, stotnik 97. pešpolka, iz Devina, umri dne ?6. avgusta 1914; bil }c izkazan poprej za ranjenega. Anton Grusovin. sanit. kadet, 27. dom. pešpolka, iz Gorice, je izkazan med ranjenci. Zaplemba premoienia. Tržaško deželno sodišče je odredilo zaplembo premoženja odvetnika dr. Serraglia v Dubrovnika, poročnika 37. polka, ker je osumljen, da je zbežal k so-vražnfku. Benedikt SuH^oj, bivši pekovski mojster v Tolmlnu, se naproša, da naznani svoj sedanji naslov Josipu Slamiču, k. u. k. Arbeitersammelka-der, Gruppe ITL, Barake 23, Lebring, Štajersko. Slovenske ta hrvatske begimskc sirote na Dunaln. Notranje mjfiistr-stvo je ukazalo z odlokom 6. julffa 1916 centralnemu odboru »a be^un-ce na Dunaju, da naj takoj pripravi azil za 150 vojntti sirot, katere s< vzamejo iz begunskih taborišč v Steinklamu in Bnicku ob Litvi, Sirote moralo bttf slovenske ta hrvatske narodnosti. Dnevne vesti. _ — Za hrabrost pred terraiaHun Je odlikoval cesar poročnika pri tirolskih cesarsklh iovcih nadvojvode Albrehta Franca s pohvalnim priznanjem. — bnttorania. MUsterilalnl * svttnik VHj. Haas je imenovan za sekcijskega načelnika v ministrstvu javnih del. — Padla sta rezervni kadet Kon-rad 2 i v k o iz Pobreža pri Mariboru na severnem in četovodja Anton B e r d n i k, spodnještajerskega do-mobranskega polka. na južnem bo-jišču. — Umri ie častne smrti c. kr. poročnik in akademik go^p. Ferdinand J a n š a iz Kranja, vsled ran, dobljenih na severnem boMšču. Bodi inu časten spomin! — Povratek avstriiskih voja-škita zdravnikov iz Rusije. V Bero-lin je dospelo 26. t. m. zvečer 32 avstro - ogrskih vojaških zdravnikov pad vodstvom generalštabnega zdravnika drja. Schonbauma, ki so bili izpuščeni iz ruskega vjetništva. — Med invalidi, ki so prispeli dne 7. julija iz ruskega vjetništva v Lito-mefice, navaja uradni seznam na-slednje Slovence: Alojzij Počkaj, 97. pp.t Ivan D e d o r d o, dompp. 5., Franc V e 1 d i n, lov. bat, 20., Karol R a b e r n i k, pp. 47., Franc R o 11, pp. 97,, Franc B a s t i čt dom. pp. 26., Alojzij P e t e 1 i n, pp. 97., Franc Sedlar, dom. pp. 27. — Pogreša se Kramar Lovro, infanterist 27. domobranskega pešpolka, 1. stotnije, doma iz 2elezni-kov; pred vpoklicem k vojakom je stanoval v Ljubljani, Radeckega cesta št. 1 in je bil čevljar. — Kdor bi kaj o njem vedel, je naprosen, da naznani njegovi ženi Ani Kramar, v Ljubljani, Radeckega cesta št. 1, ker že od 30. septembra 1914 iie vć niče-sar o njem. — Darili za okrepČevalnlco. Njeni ekscelenci gospe baronici Schwarz je izročila ga. Marija Wet-tach 25 K v dar za okrepčevalno službo. V iste namene ie volilo pred-sedstvo finančnega ravnateljstva v Ljubljani mesto venca na krsto umr-lemu finančnemu komisarju Ivanu Korbarju, 30 kron. — Za dopošilianie precitanih slovenskih časopisov prosijo slovenski ranjenci z ruskega boiisča, . • . , ki se zdaj nahajajo v rezervni rjolnišnici v Klo-sterneuburgu (I. nadstropje, soba štev. 2^6). — Fotografiranje, risanje, slikanje v armadnem obmoćju prepove-dano. Vsled razglasa c. in kr. 5. ax-madnega poveljstva (Stan. odd. z dne 9. julija 1916, Z. K. Nr. 8839), je fotografiranje, slikanje, risanje važnih vojaških obrektov, mostov, železni-ških naprav in utrdb, postojank, bra-nilnih naprav, taborov, transportov vojakov in ranjencev itd. v armadnem območju civilnim osebam prepo-vedano. Na ozemlju zapadno spred-nje kordooske crte civilne osebe na prostem sr>loh ne smejo napravljati nikakih posnetkov. Izjeme teh prepo-vedij dovoljuje na pismeno prošnjo v posebnih slučajih 5. armadno po-veljstvo — stan. odd., vojna pošta 508. Izven armadnega (etapnega) ob-močja je vsled odredbe vojnega nad-zorovalne^a urada z dne 19. Sunija 1916, št. 67.945, fotografiranje na ko-lodvorih in z vlakov med vožnjo prepovedano. Tzjemoma da dovolje-nje za fotografiranje civilnim osebam za proge državnih železnic pristojno ravnateljstvo državmih žeteznic. spo-razurrmo z železniškim linijskim po veljstvom (voino transportno vodstvo), za zasebne železniške pro?:e linijsko povelistvo (vojno transportno vodstvo). Enaka načela veljajo za dovolienfa naprave kinematografič-nih slik. — ZadnjH rok za oddafo kovin v vo}ne namene. Vsi obrtniki in zavodi, pri katerih je komisija popisaia kovine, se opozarjajo, da ie v sobo-to, dne 29. julifa in v ponedetlek, dne 31. julija zadnji rok za ocMajo. Od- i dajale se bodo na mestnem magistra- i tu, srednja hi sa. pritličje, na dvorf- . šču, levo. in sicer od 8. do 12. dopol- , dne in od 3. do 6. popoldne. Obenem se opozarjajo vse zasebne stranke, ki še kovin iz kakršnegrakoli vzroka nišo oddale, da tuđi ta dva dneva . ^tore svojo dolžnost. Po zaključku bo začela po hišah poslovati kon- tnofita komisija in kdor kovin ne : odđa. mu iih bodo zapfenfli ter na- znanili odišču, kjer ima prfčakovatl > občutne kazni — Prodala masti pri mestni i aprovizacijl. Mestna aprovizaclja prodaja v cerkvi sv. Jožefa čisto, I svtnfsko mast 1 k£ po 14 K 40 v. Bla- ' ?o Je od oficijelne »Kranjske aprovi- ' začne družbe« fac ktonmfitm lapor« ' tliMO. Domačo mast — mestna apn> ' vizacOa je nima — je mo^roče po vsodi drusrod dobit! po maksimalni ceni, to je 1 kg po 9 K 40 v. Toliko ^w pojasnilo, da ne bo nesporazumljenja — Ođda)a slađkontifi ffn karfnll prejemnte. Nekatere stranke so s< i razvadile. da Drihajaio na magistra* - po kavine in slađkorne p r e i e m n I-» c e ob polhibnih đnevih In urah. Vsi ■ prizadeti se opozarjajo, đa Je za od-đajo nrejemnic določena le vsaks I s r e đ a In stcer od 10. do 12. nre đrv i poMne. Le talent * navzoč v to do- ločen poseben uradnik, ki izdaja pre-jemnice. Tuđi morajo imeti stranke zelene knjige v vseh rubrikah na- , tančno izpolnjene, sicer se ne bo ni-komur izdala prejemnica. — 2Sletnico učiteijevanja praz-nujejo letos sledeči gg. učitelji: Ivan Bernot, c. kr, učitelj pa obrtni strokovni soli v Ljubljani; Andrej Cvar, šolski voditelj, Velike Poljane pri Orteneku; Franc Graj-land, učitelj v Kostanjevi.^i; Viktor J a k 1 i č, c. kr. vad. učitelj v Ljubljani; Ferdo Juvanec, šolski voditelj v Postojni; Ivan M a 1 n a r i č, nadučitelj, Sv. Križ pri Kostanjevici; Ivan Šega, učitelj v Radovljici; Franc V e r b i č, nadučitelj v Slavini; Ivan Vrščaj, sol. voditelj Ciril-Metodove družbine sole v Trstu; Ferdo W i g e I e, nadučitelj v Lo-škem potoku. — 50letnica mature v Novem mestu. Na povabilo gosp. višjesodne-ga svetnika Gandinija sešli so se njegovi kolegi, abiturijenti iz leta 1866., dne 20. julija na sestanek v hotelu Koklič v Novem mestu in ob-hajali v njegovi družbi 501etnico mature gg.: župnik J a n č i g a r, deželni Šolski nadzornik, dvorni svetnik L i n h a r t, štabni zdravnik dr. Trenz in župnik Vari. Šesti še ži-veči kolega, železnični nadzornik g. P i s k a r, se je radi bolezni oprostil. Pri tem slavlju so se hvaiežno spominjali zavoda, na katerem so maturirali in podarili 50 kron Dijaškemu podpornemu društvu novomeške gimnazije. Nezgode. V Trbojah pri Smled-niku je hotel neki SOletni hlapec ustaviti konja, ki sta se splašila. Pri tem je padel in si zlomil levo nogo. Tatvine. Margareti Pazaršek v Sneberjih je bilo ukradene Čebule z njive v vrednosti 30 K. — V Štepanji vaši je prisel v stanovanje neke po-sestnice štirileten deček in stikal po posteljah kjer je končno dobil de-narnico s 45 K. Vzel jo je s seboj in izročil starejšemu bratu, ki si je pri-držaJ iz denarnice 24 K, drugo sta spravila. Orožnik pa ju je krnalu za-sledil. — V Brezovici je bila ukradena posestnici Ani Remskarjevi ženska suknja iz sivega blaga. Prijeli so neko žensko, ki igra na kitaro okoli rx> gostilnah. — Vtonil ie v Idriici devetletni rudarjev sin Josip Božič. Umri je dobrotnik in ustanovnik podravske podružnice slovenskega planinskega društva, gospod Drago-tin Svi gelj, posestnik na Cinža-tih in v Rušah. Drobne vesti iz Štajerske. V po-nedeljek, dne 24. julija se je vršila izredna seja c e I j s k e g a občin-skega zastopa, na katere dnevnem redu je bila volitev županovega na-mestnika. Izvoljen je bil Viljem Ra-kusch, inženir, ki pa }e izjavil, da rada svojih poslov, s kateriiru je pre-obložen, ne more sprejeti izvolitve, nakar se je vršila druga volitev in je izvoljen za županovega namestnika industrijalec Karei Teppey, ki Je član celjske^a občmskega zastopa od leta 1897. dalje. — N e u r j e je div-jalo v ponedeljek popoldne nad Ce-Ijem in bližnjo okolico. Treskalo je in grmelo, v mestu je treščilo na več krajih v telefonske napeljave. — V T e ha r j u je treščilo v gospodarsko poslopje Karla Spesa. Prišli so gasit ognjegasci iz Celja; tri ure so gasili. Skoda je velika, vsa dosedaj spravljena žetev je zgorela. — Pone-srečil se je 581etni gozdarski delavec v Vojniku pri Celju. Spodr-snilo mu Je in je zadel z desno stra-njo prsi v okrožno žago ter se težko ranil. Prepeljali so ga v bolnišrrico v Oradec. — Vlak je povozi 1 pri t SpielfeMu nekega 151etnega dečka. Splašil se je konj in deček je padel pod lokomotivo, ki mu je odtrgala ■ desno roko. poškodovan je tuđi na glavi in prsih. — Utoni 1 jev Slovenski Bistrici oficirski sfuga Pavel , Maček, ki se je pri lovu na race l drznil iti predaleč v vođo. Neki go-i spod je hitro skočil za njim, ali bile 1 ie že prepozno. — Trinajst pra-šičev zastrupljenih. Orož-s niki na Bre^ Pri Ptuju so aretirali • 241etno đekto Marijo Armuš, ki Je f osumljena, da ie zastrupila krčmarju Stancu Iz maščevania. ker je bila I odslovljena iz službe, trinafst praSi-i I čev, sedem prašičev v vrednosti 80C , kron Je poginiK), druge je bilo mogo- • če re^it?. »Cio od takrat« Ideal Kino pred^ - vata od iutrl 29. do ponedelflca 31 p W8i* popolnoma nov prvovrsten spo- • red. Glavna točka Je psiholo^ičer [ kritninalen roman »Čio od takrat« \ r štirih dejanjih. Ore tu za film, ki se . odlikuie zlasti po vsebinl, v kateri ni i nič šablotiskega fn vsakdanfega. Na-t petozamimivo delanje. fgralsko mol-i stersko irvedeno, hna xa podlace ■ zanimiv znanstveni krtmmafni pro-I blent, kateresra potrjuje Dotek đrw>d-. kov. Dmjra točka Je: »Baskervlflski l bolbac. ki nudi s svojo originalne • idejo !n dobro vpjizoritvijo iđedalct • nalvečfl užitet — Sapeta - Me*&m tedeo 89 a prinaša najnovejše slike z vseh bojišč. — »Po maškeradnem plesu«. Izborna veseloigra. — Program ni za mladino in se predvaia jutri, 29., nedeljo 30. hi ponedeliek 31. Julija v Kino Idealu. Ušla sta dva ka*narčka, eden rumene, drugi šekaste barve iz Rožne ulice št. 29 I. nadstropje. Za sporo-čilo prosi proti nagradi Alojzij Lju-bič, Rožna ulica 29. Razne stvari, * 22L novega deželaobrambnega poveljnika na Tirolskem je imenovan general pehote Josip Roth. * Ogrski ministrskl predsednik grof Tisza je bil včeraj v Viso Borsi in na fronti pri Kirlibabi ter je potem obiskal eksponirane mejne kraje ko-mitata Besztercze-Naszor. * Nesreća v gorah. Revident se-verne železnice na Dunaju, Friderik Schindler, je s svojo 171etno hčerjo in s 161etno hčerjo svojega svaka na-pravil izlet na Hochkonig. Vsi trije so se ubili. * Konferenca hrvatskih mest. Kakor javlja neki zagrebški list, se bo dne 29. julija vršila v Zagrebu konferenca županov hrvatskih mest. Na dnevnem redu bodo samo apro-vizacijska vprašanja. * Poroka crnca v Pragi. Nedavno se je poročil v Pragi Ebenzu Kri-stijan z gospico Hanuševo iz Mlade Boleslave. Poročenec je namreč črnec, ki je prišel kot trinajstleten dečko na Češko ter postal Ceh. * Kazen za mešano mleko. V Berlin - Schonebergu je bil kaznovan veletržec z mlekom, Merz, na 3 me-sece zapora in 8000 mark globe, ker je v mleko mešal 20—30 odstotkov vode. * Smrt pruskega deželnega po-» slanca v Teheranu. V Teheranu je umri nenadne smrti pruski deželni poslanec grof Willamowitz - Moel-lendorf, ki se je mudil v Perziji v posebni politični misiji. * Nov učni predmet na franco-skih šolah. Iz Geneve javljajo: Franeoski uradni list prijavlja vladni dekret, s katerim se uvaja v franeoske sole učenje ruskega jezika. Učenje tega jezika bo neobvezno. * Požlgi in izgredi v Neaplju. Glasom vesti iz Rima, je bil Neapeli nekoliko dni pozorišče neprestanih požigov, divjih pouličnih izgredov In eksplozij v eraricnih napravah hi v pnstanlšču. Neka velika tovarna vžigalic je bila po eksploziji popoi-noma zrušena. * Angleške oficirske Izgube. ?>DaiIy Mail« toži, da je padel razme-roma velik odstotek angteških ofl-cirjev. Poleg drugih polko\Tiih in ba^ taljonskih zapovednikov, Je padel tuđi podpolkovnik Hill - Gibbons, ki je razkril leta 1900 vire reke Zam-besi v Afriki. * VVinston Churchlli. Bivši prvi lord angleške admiralitete in eden najbolj fanatičnih vojnih hujskačev, je pred kratkim priobcil v listu »The Sundav Pictorial« 4 Članke o vojni. Tega lista s Churchillovim člankom se je prodalo 2 milijona izvodov, Churchill pa je dobil za članek 24.000 kron nagrade. * NesreČa na železnlcl. Kolo-' ni ja, 27. julija. (Kor. urad.) Popoldne ob 2. uri 32 minut je skočil oseb-ni vlak št. 419 Herbestal - Koln pri prevozu mimo kolodvora Koln-Ehrenfold s tira. Zadnji štirje vodovi so se prevrnili in sta bila dva potni-ka ubita, 25 pa jih je ranjenih, neka-teri težko. Vzrok nesreče še ni znan. Preiskava je uvedena. Promet se vrši na eni progi relsov. * Častna darila za matere. V mestecu Opladen ob Reni so obda-rovaii tište matere iz okraja Solin-gen, ki imajo največ otrok. Obdaro-vanih je bilo 240 mater, ki imajo več kakor osem otrokf izmed katerih jih je vsaj pet manj kakor 14 let starih. Vsaka teh mater je dobila hranilnič-no knjižico za 100 mark. No, 100 mark ni ravno n:č preveč za osem otrok. * Nove šarže. Pri vojaškem pravosodju bodo vpeljali novi šarži, namreč i^avosodnega kadeta in pravosodnega praporščaka. To šaržo naj dobe enoletni prostovoljci - juristi, ki so po vojaško - zdravniskem izreku sposobni samo za pomožne službe in ki so vsaj §e>t mesecev za^ dovoljivo služili kot zapisnikarji pr? kakem vojaškem sodišču. * Če bi kure vedele — se šali neki berlinski list — da se dobivajo na Nemškem jajca samo še na krušne karte, da je prepovedano, uživati jajca za zajterk in da so Jajca dražja kakor časih žafran, bi fe iz samegal ■ patriotizma legle več Jalc. Znanost • je poklicana, omogočiti kuram, da bodo jajca legle tako, kakor da bi zadaj imele strojne puške. Neki Har- t ry Lewis v New - Yerseyn že to po- skuša in je dosegel, ć& ležejo njegove , kure trikrat toliko taje, tekpr % %* • vr>rak nafvadiuk "^ " ** , Stiin'a«___________ ^LOVPgKI NAKOO«. mm ». Ja*t» 1910. ____________________ |7l# SK ^ • Kurirski rekord. tV časilu ko hi bilo ne železnfc, ne brrojavov, ne »elefonov, so sevoda za prenašanje poročit rabili dosti več čaša, kakor dandanes. A vendar ne toliko, kakor bi kdo mislil. Leta 1574. ie rabil kurir 13 dni, da je prijezdil iz Pariza v Varšavo, drug kurir pa je prišel iz iVersaillesa v Rim v 166. urah. 580 kilometrov dolgo cesto iz Pariza v Bordeaux je prejezdil kurir navadno v 30. urah. Z vozovi je pa šio počasi in so Ijudje povprek prevozili 50 km ,v 24. urah. * Neče priseći. V Berlinu je bil Iieki čevljarski mojster poklican za sodnega prisednika na obravnavo. 'Ko je sodni predstojnik hotel prised-Tiika zapriseči, je ta fzjavil: Jaz sem ^vangeljski kristjan in veni da je v svetem pismu napisano: Ne prisegaj. Zastoni je sodni prdstojnik dopove-doval prisedniku, da je po postavi dolžafi. storiti predpisano prisego in da sploh ne more biti sodnik. Če ne priseže. — Čevljar - prisednik se ni vdaJ. niti ko je bil obsojen na 100 mark globe in so morali poklicati drugega prisednika. * Olje Iz koruze. Mlinar Ivan Meloga v Oroshazi na Ogrskem, je nasel način, kako se da iz koruze de-lati olje, ki ni dobro samo za obrtne potrebe, ampak je tuđi užitno. Za-siopnik dunajske centrale za krmila 5; je stvar že ogledal, dunajska vlada pa boce dovoliti podpore tištim Tiilinom, ki hodo svoje obrate tako priredili, da bodo lahko iz koruze iz-delovali olje. Tuđi v Avstriji se že Tiekaj tednov iz koruze defa olje. Mlin je treba v ta namen le malo preurediti. Izprešana koruza se lahko porablja za krmilo. * Premakljivo gledališče na fran-coski fronti. Na zapadni fronti priha-jajo angleški in franeoski \gralci in pevci prav pogost>ma kratkočasit -vojake. Seveda so prirejali predstave kjer je pač bilo in nišo imeli m-kakih pnpomocksv. Zdaj pa so do-brodelne dame zložile v Parizu večjo vsoto. s katero je bil zgrajen pre-makljiv gledališki oder. Ta oder je 17 metrov širok, 9 metrov globok in 7 metrov visok. Oder se bo prepelja-va! z avtomobili na razne kraje fronte: sestaviti se da v eni uri in ker je opremljen z vsem, kar je treba za lepo predstavo, bodo voiaki gotovo .veseli takega razvedrila. * Dansko pivo na Nemškem. Pokajanja zaradi uvoza danskega piva kv Nemčijo so končana. Nemčija bo t)ivo se enkrat tako drago plačevala, kakor se plačuje domačo, med vojno tuđi že podraieno pivo. Nekateri iiemški listi s tem nišo zadovoljni. Pravijo. da se na Nemškem že tako porabi vsak dan 42.000 stotov žita za izđelovanje piva, s katerim žitom bi se lahko vsak dan 10 milflonom ljudi preskrbel kruh, zdaj se bo pa še potiljak) milijone denarja za pivo na Dansko, kateri deželi sicer diši nem-*ki denar, NemČiji pa je vzlic velikim dobičkom, ki jib defa med vojno, vedno nasprotna. * Časih je dobro tuđi bežati. Za vlade Friderika Velikega se je pri-petil pri vojaških vajah ta - le slučaj: Vaja je končala slabo in kralj je bil ljut. Vrh vsega je bil napravi! eska-dron huzarjev še to, da ie takorekoč razjahal sovražniku pred nosom. — Kralj je odjahal tja, ko pa je mlad1* stotnik vide!, da ga ne Caka nič do-brega, se je spustil s konjem v dir. Po vsem vežbališču sta tekala, ker stotnik je vedel. da dobi batine, ako ga kralj dobiti. Na koncu se je stot-niku posrećilo ubežati. Kraffu je do-^adla smelost mlađega častnika rn ko je drugi dan od strahu prosH za odpust. mu reče kralj: Imenoval sem vas za majorja. To sem vam hotel ze včeraj povedati, pa ste bili prehi-"ter. da vas nfsetn mogel dohitett. y * l[ .. i_ i —i^m—___ Današnji list obsega 4 strani. Izdaja teli in odgovorni arednlk: Valentin Kopitar. Lastnina in tlsk »Narodne tfskaroec Umrli so v Ljubljani: Dne 25. julija: Fran MavriC, čr-novojniški pešec, v rezervni vojašlti botoiišnici na obrtni soli. Dne 26. jultfa: Marija Struke«, delavčeva hči, 6 mesecev In pol, Streliška ulica 15. — Josip \Vasyiyk, pešec,>y"rezervni vojaški boinišnict na qbrtin;Sok ; .; *.,T, ,i; -,±4 k Tfm iMftteH^^B ftfđsl^riW ^a^kfl^^h^ prtporoćamo Felterjev blatodHeCi rastllnski esenčni fluid i znamko Elzafluid. Učinkuje desinficiraJoCe, antiseptično in čistečc, pospeStt]e zdravijenje in odstrani bolećine. 12 steklenic posije kamorkoli franko za samo 6 K lekarnar E. V. FeUer. St«-bića, Elsatrg 238. Hrvatsko. Nad 100 tisoč zdravniških priporočil in za-bvalnib pišem. Obenetn lahko naročite milo odvajajoče Fellerjeve ra-barberske krogljice z znatnko Eisa-krogljice, 6 škatljic franko 4 K 40 v. Te krogljice učinkujejo sigurno, se prijetno uživajo in so priljubljene pri starih in mladih._____________(vi) 2364 U 233/16-3. ! iini Hi«, mm tesana! C. kr. okraino sodišče v Višnji gori je razpravljalo danes v navzoč-nosti opravitelja državnega pravd-ništva Jankota Skerbinec, ob-toženke Tereziie Kalar o obtožbi. katero je dvignil javni obtožitelj zoper Terez. Kalar zaradi prestopka draženja in je po predlogu obtožite-lja, naj se obtoženka kaznuje, raz-sodilo tako: Obtožena Tereziia Kalar, roj. Poljane, po domaće Barbnica, posest-nika žena v Krški vaši pri Krki št. 10, nekaznovana, ie kriva, da je nekako pred 4 tedni v Krški vaši. izrabljaje izredne razmere, po-vzročene z vojnim stanjem, zahte-vala za neobhodno potrebne reci, namreČ mleko, od kovača Alojzija Grebene, očitno Čezmerno ceno, namreč po 30 vinarjev za 1 liter. S tem je zakrivila prestopek po § 14., št. 1 ces. nar. od 7. av^usta 1915, št. 228 d. z,, in se obsodi po § 14., št. 1 cit. ces. naredbe z vpo-rabo §§ 266., 261. kz., na 50 kron denarne kazni, oziroma v slučaju neizterljivosti pa na 5 dni v zapor te r po § 389. k. pr. n v povračiio kazenskih stroškov. C. kr. okrajna sodniia v Višnji gori, odd. II., dne 14. julija 1916. _________________Vehovar m. p. 2365 U 219/16-4.. I imena tljeg. hliantia cesarfa! C. kr. okrajno sodišče v Višnji Kori je razpravljalo danes v navzoč-nosti opravitelja državnega pravd-ništva JaiTkota Skerbinec, ob-toženke Ane Piškur, o obtožbi, katero je dvignil javni obtožitelj zoper Ano Piškur zaradi prestopka draženja in je po predlogu obtožite-lja, naj se obtoženka kaznuje, raz-sodilo tako: Obtožena Ana Piškur, vulgfo Za-mančkovka, posestnika in sostilni-čarja žena v Ivančni gorici. Je kriva. da je dne 10. jumja 1916 v Ivančni gorici, izrabljaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, zahte-vala od Alojzije PušIJar za neobhodno potrebno reč, namreč Špeh, očitno čezmerno ceno, namreČ 10 K za 1 1cg. S tem je zakrivila prestopek po § 14., št. 1 ces. nar. od 7. avgusta 1915, št. 228 d. z., in se obsodl po § 14., št. 1 cit. ces. naredbe z vpo~ rabo §§ 266., 261. kz., na 50 kron denarne kazni, oziroma v slučaja neizterljivosti pa na 5 dni v zapor I ter po I 3H). t pr. r. ▼ povračflo stroSkov kazensken postooania in izvrtitve kaznL C. kr. okraju soduBa v Viša« god, odd. II., 14. julija 1916. ' ________Vifcovar. hl p. Nin i|L jJiiH sttu erentoelao % uporabo kuhinjo •# s prvfai awiMlejam rntšau 236& ■iailiia §• III, ia—, zadnja vratm. meseFnasolM ptimerni stranki. 23% Kfe, peve aprav. »Slovensk. Mar oda«. ■^a^BB—i——i—1——IM Mrnimvmmlmmmm lM#(a 2375 STANOVANJE z dvema ali 1 večjo sobo s pritikli- ntmi sa Hfialrtf tonaia. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „■•▼#**!**•■•* 237»". Žensko pošteno, ki je vajena domačega dela ter kuhati, ki zna tuđi nekoliko računati, z đaljšim spričevalom, eventuelno tuđi pridno začetnico, mm sprefaa« taJi«f. Naslov na upravni§tvo »Slovenskoga Naroda« pod flpri4mm2%9Bm. 2368 Prodam stapM 10 vagooov suhih "VB bukovih dru po dnevni ceni. 2372 Pismene ponudbe na upravništvo »Slo-▼enskega Naroda« pod fftrw*/237Z" samo do 31. julija. Espi M na D lenjskem ali Spodajem Štaierskem gra&čina ali većje kmetsko 2359 posestvo sestoječe po većini is ajiv in trarmkov. Ponudbe Daj se pošiljajo pod fJB» ML/ 139^ na upravn>Štvo. »Slov. Naroda«. MA IZBIRO poSilja tuđi na deželo: Kasne 2652 ni nip ^1***^ j«p«o*f II I II I L kHla« k««te->«. ni II11 -•^•»••ii*,p*- III III I Hlt,H^MiW«. II If U li li Mto,«MrtMkU-tak« la tAmMMtikm. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar LtvMfuM, 9tmrt tr« t. Lastu kita. Fine otroške oblekce n in krstn« oprave, n ieseTnololio s uporabo kopeli. 3379 Poiiadbe pod wM«lllii B>MJtrt S370" nm aprav. »Slov. Naroda«. ProdojnlKo vcšč« papirnate ali galanterijske strokc, m spr«|M« taksi pri 2^2 Borifcar 8 Leshoišeh, Crile. lite M za tvgrust iii septenber absolvirai 6 ali 7 - šolec gimn., r dobrimi spričevali. Vešč mora biti dobro nemščine. Hrana in stanovanje prosta. — Plača po dogovoru. (Lahko kak begunec). Vstop takoj. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „DmmU atlttli 2384". 2384 Gozd tlahtnlh kostanlev =^=== te kupi« === Ponudbe na: 2393 Aleks. Rosenbergf Gradec« Annenstrasstt st. 22« Gospodična xmo2na slovenske^a in nemSkega jezika v j govoru in pisavi, i%U prlaurnt atmik«. i Kot prodajalka 5pecerijske strokc ima prakso. 1 Naslov pove upravniStvo »Slovenskega I Naroda«. 2374 I trn p+tttaloe toli« Imetl I pouk v glasovirju i pri učiteljici glasoviria. Pismene po- j nudbe pod „gOđba/2359" na uprav. ; »Slov. Naroda«. 2356 1 MIIyO v zabojih A 60 kg, po 3 K kg se odda. 4 f/2 kg poskusna pošiljatev 5tane 15 K pri Oberajjaku, Beka. 2327 Enpl m lepm, tekr« ohraiijaiia otroška postelja Ponudbe pod „J. M./23371' na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2337 BaV* Sprojme so takoj "M nčenec v večjo špecerijsko trgovino, 1 Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« „ntenoo 2386M. 23S6 Št 11515. 2385 OlajSanje pasjega kontumaca. Vsled ukaza c. kr. deželne vlade z dne 22. julija 1916, 5t 20.752, psov odslej ni treba vei voditi na vrvtci. Pač pa morajo nositi Se vedno nagobčnik. Tuđi ostale, dosedanje odredbe veljajo naprej. Psov ni postiti samih pohaj at i, sumljivo obolenje ali Če pobe-gnejo je takoj naznanid. Mostnl magistrat v Ljabljanl, dne 25. julija 1916. V vojno odhajajoči ne zabite na najvažnejŠo oskrbo, na sklenitev vojnega iivljenskega zavarovanja za dobo 1 leta. Xavaro*aaie Telfa sa rnmk shiial smrti, todal tnđl sa smrt v vofal ali aa pMla^laali talste. — ZdraTnlike preiskave ni potreba. Že na bojaem polju se nahajajoči skleneio lahko zavarovanje od tatn. — Ravno tako lahko zavarujejo sorodniki svojee, upniki svoje dolžnike brez vednosti in privoljenja taistih. Družba sklepa pa rudi Barata* ilvlfenska zaTarOTanla, v kojih je vojna nevarnost aT6Z vsaktara 4oklate k običajni premiji v polnem obsegu vŠteta. 2282 Koncno sklepa družba tuđi vajna nesfotaa saTaravanJa sa dobo t lola za slučaj v vojni pridobljenih nezgod ali bolezai. Đrezplačna m takoj§nja pojasnila daje: Generalni znstop c br. prlv. zovorovolne družbe „AUSTRIJSKI FENIKS" = v Ljubljani, Sodna ulica at. 1. == ■ raaravaaa aaavaaaaaa aavv« paiav avvaiva razgiasa tnzno ■ vest, da je mari njen dobrotnik ia otttnovnik gospod I Dragotin Švigelj I Blag mg spomin! I RUSE, dne 36. Jot^a 19Ml (l««tnic« Jadvig« Sare) I Llvkljaaa, Selenburgova nllca ilov. 5. I ErPERILO 0«na im«rne. Solidno dalo. I 5p«ciolni edd«l«l( za n«p«$tine oprem«. I ptrilo za gospode po meri. 1703 I n;nft Som danes v pettk H 1. |M L u 1 zvefer i JOHI CBfTRAl"«Icidnen jlrtoiisu: u* ninil AiTA "MiI11' T—» ~?—Z Vu ?•"••■"* t Jutiii w m««*0 B» nadalja ni II II IIIIIU ..Poroka dokletca" i vfua dra«a tx »Mamlefla ćasa lll»U [Cltnl-"5aew3£ra5=r~I„Sovražni letalec". Ml\