J
Gospodarske skušnje.
(Kako II o 1 a n d č a n i sadne drevesa gnojijo.) Holandčanje sadne drevesa tako-le gnojijo: Napravijo namreč okoli dreves z nekim nalaš zato pripravljenim svedrom po čevlji narazen po 3 pavce široke in po 18 pavcov globoke luknje, ter jih z gnojnico zalijejo. Po Lindley-evih skušnjah je za to opravilo najpripravniši čas sadne drevesa z gnojnico zalivati, kader sadje svojo zeleno barvo premenjuje, to je, kadar začne se debeliti. Kadar se pa vidi, da začne zoreti, se ne smejo nič več zalivati, ker še sama voda, čeravno prihaja sad po nji debelejši, sadju prijetni okus jemlje.
(Drevje saditi v slabo pešeno zemljo). Kdor hoče drevesa v slabo zemljo saditi, v tako namreč, kjer ve, da se mu ne bodo po volji ponašale, naj napravi 15 pavcov globoko jamo in naj ji naredi iz cegla ali drugih škerli 3 čevlje široke tla, da se ne bodo mogle korenike v globočino spušati, ampak da se bodo le v gornji boljši zemlji razprostirale. Ravno to se da tudi napraviti, če je gornja zemlja slaba;  to se pa napravi, če se poveršnja zemlja od
208
drevesa proč vzame in z rodovitno nadomesti. Akoravno to opravilo ni novo, vendar menda ni se veliko sadjorejcom znano; a ko* 'se, .ga bodo pogostoma poprijeli, se bodo kmali prepričali,-da jim bo sadje od leta do leta njih trud z bogatim sadjem plačevalo. — Tukaj se jim mora še povedati, da d renaženi svet sadjoreji močno na noge pomaga.
(L&s napraviti, daje terd in da dolgo ter p i). Amerikanci napravljajo les, iz kterega kmetijsko orodje na-rejajo, da je terd in da dolgo terpi, tako-le: Polagajo ga za več dni v frišno hlevno gnojnico in potem ga denejo 3 do 4 dni na vroč kraj, po navadi v dimnik ali celo v vročo peč, da se dobro presuši. — Še skoraj boljše bi bilo, če bi se gnojnici nekoliko bakrenega vitriola (Kupfer-vitriol) pridjalo.                         „Zeitung fur Landvvirthe".
(Bčele pomagajo sadnemu drevju, da bolj rodi). V Šiezii so se sadjorejci prepričali, da bčele k rodovitnosti sadnega drevja veliko veliko pripomorejo. Tega se še bolj natanko prepričati, so v dveh kmetijskih učilnicah v pruski Šiezii zavoljo tega skušnje ponovili, ktere so po-terdile, da so sadne drevesa v enaki zemlji, v enakem podnebji in pri enakem gleštanji itd. ondi, kjer imajo dovelj bčel 6 do 8 odstotkov več sadja rodile, kakor tam, kjer nimajo bčel. Ob enem Šlezijani tudi terdijo, da je sadje ondi, kjer se bčelice po drevesnem cvetji pogostoma praše, veliko slaje in boljega okusa, kakor tam, kjer je bčeloreja zanemarjena, kar je pa menda bolj drugim uzrokom, ne pa bčelam, pripisati.                                    „Hosp. list češki."
(V dimu p r e k a j e n a s 1 a m a, dobra p i č a za govejo živino^. Gospod Goodiff pripoveduje, da je na Angležkem pri nekem kmetovavcu vidil v dimniku za krave slamo prekajati. Rekli so mu, da krave v dimu prcsušeno klajo z velikim poželjenjem zrejo. Po ti skušnji je pokladal omenjeni kmetovavec zaporedoma svojim kravam prekajeno slamo, in se prepričal, da staro v dimniku presušeno klajo krave raje zrejo, kakor frišno, in se po nji tudi raje pojajo.
„Agricult. Gazzette".
(Setev špinače). Špinača se najbolj v prav mastni in sončnati zemlji ponaša, toda se ji mora dobro s frišnim gnojem pognojiti. Seje se ob raznih časih, najboljši čas špinačo sejati je pa v pervi polovici velicega ser-pana (avgusta), ako se na tiste grede seje, kjer je po-pred grah rastel, toda se morajo iz novega dobro pognojiti. Tudi spomladi koj, ko začne toplo biti, se špinača seje, in se tudi dalje obera in rabi kakor grah, ker oba kmali jameta seme delati. Nekteri vertnarji in vertnarice sejejo špinačo v verste (po žnori); to pa ni nikakor prav, ker se rastline ne morejo po nobeni viži dostojno razširjati. Ko-ristniše je, če se špinača redko seje, redka špinača zraste večja, ima veliko perja in gre pozneje v cvet. Ce pozimi veliko snega ne zavali, ali če bi imele grede kopne ostati, se morajo z listjem ali pa kako slamo pokriti. Kdor si hoče dobrega semena izrediti, naj pusti le nekoliko naj-gorših rastlin v seme iti; naj gleda, da ne bodo pregoste; šibkeje naj okrog njih poruje, močnejim pa, ki jih je za seme odbral, naj natič da, da jih ne bosta piš in sapa na tla pometala. Kakor hitro, ko je semensko zernje svojo zeleno barbo zgubilo, in se spodnje osulo, se stebla porežejo, polože ali obesijo, da pozore in se posuše, potem se seme iztepe, ki 6 let kaljivo ostane. Una bolj gosta špinača tudi seme stori, akoravno je bila večkrat porezana, pa ni tako dobro, in se ne sme z unim dobrim pomešati. Bolj ko je seme gladko, bolje je od bodečega in grampastega.
„Frauendorfer Blatter".