MESTA Nl MOGOČE DELITI
Zdi se, da so meje novih občin v glavnem že zakoličene, čeprav do sprememb še lahko pride v tistih občinah z manj kot 1000 prebivalci. Pri teh bo državni zbor posebej preveril, če izpolnju-jejo vsaj šest od enajstih pogojev, ki jih za ustanovitev občine določa zakon.
Preden se je državni zbor lotil odlo-čanja o mejah posameznih referen-dumskih območij - to so v bistvu tudi meje bodočih občin - je s sklepom, da je nedopustno eno naselje razdeliti v več občin, določil tudi novo mestno občino Ljubljana. Podlago temu sklepu je državni zbor našel v ustavi in v zakonih o lokalni samoupravi in o referendumu za ustanovitev občin. Kot je znano, je bilo nekaj predlogov za ustanovitev samostojnih občin zno-traj meja mesta.
Zelena luč le za novo občino Dol
Za ogrevanje so se poslanci držav-nega zbora najprej »strokovno« skre-gali ali Tacen sodi v Ljubljano ali v občino (zdaj še krajevno skupnost)
# Viljem Celestina, podpred-sednik občinske skupščine je po-vabil delegate vseh treh zborov na slovesno prireditev, ki bo v poča-stiiev praznikov, 27. aprtl in 1. maj, v sredo 4. maja ob 18. uri v skupščinski dvorani.
Šmartno-Tacen. Svojo vlogo argu-menta so odigrali celo mufloni (ome-njal jih je nacionalni desničar Marjan Stanič), kiv naj bi se menda pasli po strminah Šmarne gore. Divje živali (saj se spomnite tiste razvpite, da je Ljubljana edino mesto na svetu, kjer prebivajo medvedje!) pa menda ja ne spadajo v mesto. Prevladalo je mne-nje, da je Tacen sestavni del mesta
Ljubljane. Takoj zatem je zbor s pre-cejšnjo večino sprejel predlog po-slanke liberalne demokracije Vike Potočnik, naj bo mesto Ljubljana s ti-stimi primestnimi kraji, ki to želijo, eno referendumsko območje. Ko so prišle na vrsto »moščanske« občine je bilo jasno, da nimajo nobenih možno-sti. Poslanec liberalne demokracije Janez Jančar je sicer uspel odpraviti nekaj nelogičnosti - zavzel se je, da bi od Ljubljane, kamor so se želele prik-ljučiti, »disclocirane« vasi Klopce, Križevska vas, Vrh in Zagorica prik-ljučili najbližji novi občini, to je Dol-ški - toda s predlogom, naj bi ven-darle določili referendumsko ob-močje Polje, je ostal osamljen.
Enako je le 6 poslancev (med njimi tudi dr. Lev Kreft iz združene liste socialnih demokratov, ki se je sicer zavzemal za eno referendumsko ob-močje znotraj mestnih meja) podprlo enak predlog demokratke Danice Simšič (vsi trije so svoje poslanske sedeže »zaslužili« v občhu Moste) za območje Zadvor.
0 Kopačeva občina medvedov
Zmedenost v razpravah in glasovanjih je lepo videti v predlogu poslancev liberalne demokracije Jožeta Leniča (iz Domžal) in Janeza Kopača (tudi ni iz Most), naj bi nova občina postala tudi Besnica z okoli-škimi kraji. Znano je, da so se ti kraji na zborih občanov odločili za mestno ljub-ljansko občino. Kopač je predlog takole utemeljil: »Volja ljudi na tem področju ni bila enotna. Besnica je bila za Ljubljano,
niso pa bili vsi za Ljubljano. Tisti, ki govo-rite o medvedih v Ljubljani, imate zdaj priložnost glasovati za to, da to ne gre skupaj, razen v živalskem vrtu...« Enajst poslancev ga je podprlo.
Karkoli si že mislimo o ravni in resnosti razprave, ostaja dejstvo, da je državni zbor z veliko večino sklenil mesto (naselje) Ljubljana z še nekaj čez tridesetimi drugimi naselji (za-čenši od Besnice, Beričevega prek Stanežič in Mednega do Lavrice in Orl) proglasiti za eno od 355 referen-dumskih območij za določitev nove (mestne)i občine Ljubljana. Povedano drugače, na referendumu - ta bo v ne-deljo 29. in ne 22. maja, kot je bilo najprej načrtovano - bodo polnoletni prebivalci (stalni) Ljubljane in ome-njenih primestnih krajev odgovarjali na vprašanje, ali so za to, da posta-nejo nova občina. Sam po sebi razum-ljiv status mestne občine in prestol-
(nad. na 2. strani)
(nad. s 1. strani)
nice slovenske države bo Ljubljana dobila kasneje z ustreznim zakonom, ki menda pripravljen že čaka na po-stopek sprejema v parlamentu. Za ti-ste, ki so si iskreno prizadevali za nove samostojne občine, čeprav zno-traj mesta (naselja) Ljubljane, ostane tolažba, da bodo enkrat to le dosegli. Če bo za njimi stala večinska volja Ijudi, seveda.
KOMENTIRAMO
»Pozabljive« stranke
Treba je priznati, da s precejšnjo večino poslancev državnega zbora sprejeta odločitev o največjem (po šte-vilu prebivalcev) referendumskem ob-moiju za ustanovitev (mestne) občine Ljubljana - nasprotovalo ji je le 15 poslancev — meče čudno luč predvsem na našo obiino. Moste-Polje namreč prednjači po števila predlogov za nslanovilev novih občin znotraj meja mesta Ljubljane, ki so jih izglasovali na zborih občanov, ki res niso bili bogve kako številino dobro obiskani, a vendarle. Pri temje zanimivo, da ne gre za krajevne skupnosti, ki bi bile v stalnem sporu z mestom Ljubljano, ali z občino - kotje na primer znano za Šentvid. Nobenih podobnih prime-rov ni bilo v viški, bežigrajski in (ra-zumljivo) tudi ne v občini Center. V Šiški so se za samosvojo občino znotraj mesta Ljubljane odločili - kot je bilo pričakovati — le na zboru obia-nov v Sentvidu. Pri nas, naj bi bile tri takšne občine: na levem bregu Ljub-Ijanice Polje in Nove Fužine ter na desnem Zadvor.
Vprašanje, ki se ob parlamentarni razpravi in kasnejšem odločilnem gla-sovanju kar samo od sebe ponuja, je, kako to, da Ijudi na zborih nihče od »odgovornih« ni opozoril na navs-križje njihove odločitve z ustavo in nekaterimi zakoni. Znanoje, da sopri oblikovanju občin - še posebej pri od-ločanju na zborih volilcev o predlogih za referendumska območja - najbolj dejavne stranke. Dobrien kos odgo-vornosti je torej pri njik, bolj na-tančno pri tistih, ki so v krajevnih skupnostih (deloma na robu, deloma v mestu Ljubljana, ali v tistih, ki so v celoti »Ijubljanske«) prepričevale Ijudi, naj glasujejo za samoslojne ob-čine, pri tem pa »pozabile« povedali, da to ni čisto v skladu z ustavo in zakoni. Kakorkoli stvar obraiamo je to nepotrebna blamaia!
Resje, daje marsikateri agitalor za samostojno občino mislil iskreno, ko jo je utemeljeval z neposrednimi ko-ristmi za Ijudi iz teh krajev, toda no-bena skrivnost več ni, da so strankar-ske taktike v tem primeru narekovali ozki politični interesi, neposredno ve-zani na jesenske občinske volilve. Pri nas sicer nimatno (več) »Županskega zbora«, in bi lorej statisiika, koliko (več oziroma manj) občin »drži« ta in ta stranka, ne pomenila več ali manj oblasli na državni ravni, vendar tako brez pomena občinska oblasi spet ni. Toda, ali je bilo treba zaradi lega Ijudi vleči za nos in se pri tem celo sklicevati na njihovo voljo, ki je, mi-mogrede, ni nihče ugolavljal na - re-cimo - poskusnem referendumu? Če so res vsi tako enoglasno za samostojne občine, bi ga ne bilo tezko izvesti, prepovedan pa menda v demokraciji tudi ni!
Mm