V sredo in saboto

izhaja in velja:

za <selo leto . • 5 for. — kr.
za pol leta • • 2 „
za četert leta . n

Po pošti:

za celo leto . . 6 for. 30 kr.

za pol leta • • 3 „ 20  „
za četert leta . 1 n  ^0 „

70

40

SLOVENEC

„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na vekc!“ Har. pesem.

Oznanila.

Za navadno dvestopno verst®
se plačuje: 5kr.kteraseenktat,
8 kr. ktera se dvakrat, 10 kr.
ktera se trikrat natiskuje; veče
pismenke plačujejo po prostoru^
Za vsak list mora biti kolek
(štempelj) za 30 kr.

Rokopisi se ne vračajo.

Št 3.

V Celovcu v saboto 21. januarja 1865.

Tečaj I.

Česa je Slovencem treba ?

II.

Ne samo na Koroškem, tudi drugod po slovenskih
deželah je bilo toliko rodoljubov, da bi jih bil lehko
seštel po perstih ene roke. Hvala Bogu! — prisijalo
je rumeno solnčice tudi pred naša vrata, oživilo in ogrelo
marsiktero slovensko serce. Veliko jih je, ki so se za¬
vedeli svoje slovenske kervi in se radi kličejo: „slo-
venski domorodci ali rodoljubih

Take so se slavno skazali volivci 16. januarja
v celjski okolici. Pravico voliti jih je imelo 225, in
snidlo je jih je 223. Le samo dva nista prišla, ker
priti nista mogla. Nič ni jih motila zamuda domačih opra¬
vil, ne daljni pot, ne zimski mraz, — zavest slovenske
narodnosti in ljubezen do domovine jih je gnala, da so
šli in si izvolili slavno in davno znanega domorodca slo¬
venskega, dr. Razlaga. Taki možje so pravi „domo-
rodci“ alj „rodoljubi“. Res prelepo in sladko ime, —
pa vendar ie prazno ime, ako se domorodec ne obnaša
kakor se spodobi in prilega slovenski narodnosti.

Slovenska narodnost pa ne obstaja samo v slo¬
venskem imenu, v slovenski kervi, v slovenski besedi,
ne samo v slovenskih pesmih in surkah, — temuč prava
narodnost slovenska tiči veliko globokejši, tiči v mislih,
idejah in čustvih, ki oživljajo in prešinjajo narod slo¬
venski. Zdaj pa prašamo, kaj je jedro in duša celega
slovenskega življenja? Kdor narod naš je količkaj po¬
zna, rekel bode, da je slovenski narod sploh veren in
pobožen narod, in da mu je vera naj perva in naj veča
svetinja. Nas Slovencev je več kot poldrugi milijon
in med vsemi jih je le kakih 2—300, ki niso katoliške
vere;.— celo naše slovstvo je katoliško in naj rajše Slo¬
venci kupujejo in.prebirajo bukve, ki severe tičejo;
— Slovenci naj rajše hodijo na božja pota, naj rajše
Bogu v čest lepe cerkve stavijo, naj rajše braterne in
druge bogoljubne družbe napravljajo, naj rajše čestijo
rožno devico Marijo, in še več tacega, kar se samo na¬
haja v katoliški cerkvi. Katoliška vera je torej serce in
jedro slovenskega življenja, slovenske narodnosti.

Kdor se torej v resnici zave slovenske narodnosti,
kdor je pravi slovensk rodoljub, — on spoštuje;
varuje in podpira katoliško vero.

Ali si mar slovenski rodoljub, ki slovenskemu na¬
rodu — ustmeno' alj pismeno — kališ in motiš sv. ka¬
toliško vero? Kaj, slovenski rodoljub si, in tergaš, kar
je slovenskemu narodu naj svetejša in naj — drajša
reč,  spodrivaš to, kar je slovenskemu življenju naj terd-
nejša podlaga in naj močnejši steber , zasajaš na dve
strani brušeni meč v serce in dušo slovenski narodno¬
sti? Kdor slovenskemu narodu jemlje in žali katoliško
vero, ta podira slovensko narodnost do tal, pravi sovraž¬
nik in morivec je slovenskemu življenju. V bukvah stare
in sedajne zgodovine je kervavo zapisano: „Hira in
pade vera — hira m pade tudi narodnost. 1 *

Leta 1451 je papež Nikola V. Gerke zavoljo njih
nevere resno posvaril, pa tudi očetovsko klical v naročje
zapuščene matere katohške cerkve, da se jim ne godi,

kakor figovemu (smokvinemu) drevesu v sv. evangelji.
Gerški narod pa teh milih besed poslušal ni; zavergel
je pravo vero, odcepel se od katoliške cerkve in glej !
že leta 1453 je mogočni, izobraženi in nekdaj preslavn
narod prišel pod sramotni jarm divjega Turka, padlaje
narodnost ggrška. — Visoko slovi v zgodovini na vse
plati nemški narod. Pa komaj je še le 300 let. kar je
velik kos nemških dežel se ločil od katoliške cerkve,—
in pretergala se je naj močnejša vez, ktera je edinila
celi nemški narod, padla je nemška edinost, sloga, moč
in slava. Raztergana je Nemčija na dva velika kosa, vse
vpije po edinosti in slogi, — pa je le ni in je tudi ne
bode, dokler ne bode edinosti v sv. veri. — To nam
pričajo tudi žalostne reči, ki se gode naše dni po Polj¬
skem. Zakaj zmagavci Rusi podirajo samostane, prega¬
njajo duhovnike, zapirajo šole? Da pokončajo na Polj¬
skem katoliško vero, ž njo pa tudi narodnost poljsko,
da Poljče — slovanske svoje brate — naredijo Ruse.
Tega je bil prepričan hudi sovražnik katoliške vere, do¬
bro znani Rousseau (Rušo). Vprašali so ga po pervem
deljenji poljskih dežel nekteri Polaci, kaj je storiti, da
ohranijo svojo narodnost? „He, odgovori on, pogoltnili
vas bojo, pa glejte, da vas prebaviti ne bojo mogli. 11  Nihče
teh besed razumel ni, in vsi ga prosijo, naj jim razlaga, kar
je rekel. Rousseau rečej: „Hočete svojo narodnost zopet
kdaj doseči?— Ohranite nekaljeno katoliško vero. 11  —
Da! Vera in narodnost ste si ljubi sestri, ena brez
druge obstati ne more. Vera, ako se ne oznanuje v
narodnem jeziku in ne stavi na narodno podlago, ostane
kot dobro seme na suhi skali, — hira in umira, dokler
da umerje. Narod pa, ki je prišel ob vero , mertev je
kakor truplo brez duše, — životari, se umehkuži, pade
in zgine!

Kdor se je torej zavedel slovenske narodnosti in je
pravi rodoljub slovenski, naj sv. vero slovenskega na¬
roda spoštuje in brani, in naj si prizadeva in se trudi,
da med našimi Slovenci ostane, živi in veselo cveti sv.
katoliška vera, ki je slovenskega naroda duša in serce,
— perva svetinja slovenske narodnosti!

Druga svetinja pa je jezik slovenski.

•Deržavni zbor.


• Pričel se je Spet 9. t. m. Minister
je naj prej naznanil, daje  presv. ea^ar nj»gov pismeni
ogovor sprejel. Šepetalo se je v že, da ne bode tako; pa
je vendar bilo. — Poslanec Škene  se j^.potem zelo
zoper teržaško društvo „Lloyd u  imenovano hudoval. —
Komu se je hotel Škene prikupiti, bodo morebiti kmalo
Talijani povedali. Njim je pač prav ljubo, da se vse
naše v nič deva; če pade Lloyd, saj imajo oni potem
od tega dobiček. Če ni vse prav po potrebah vredjeno
pri Lloydu, naj se popravi, kar ni, ne pa da se ukon-
čuje, kar nam služi na čest in v dobiček. Govorilo se
je tudi, da bode Muhi  fe  ld  zavolj okrožnice interpe-
liral. Ni se zgodilo. In prav tako, saj poznamo Miihl-
felda že od njegovega „religionsedikta“.

Ker posamezni odbori še niso vsega, kar
bilo naloženo, dognali, bilo je potem še prav malo $

— 10  —

nih sej. 12. t. m. so poslanci S k e n e, Herbst,  Miihl-
feldinSindler  ministerstvu štiri interpelacije na
enkrat postavili: v pervi zahtevajo poslanci, naj mini-
sterstvo berž naznani, kako in kaj je s col no ta¬
rifo;  v drugi očitajo vladi, zakaj da jim še ni predlo¬
žila postave zastran občne avstrijske posojil¬
nice za kmetijstvo,  kar je njena dolžnost; v
tretji vprašajo poslanci, kako je s pogodbo  z dan¬
sko vlado, in kaj se bode počelo zastran vladarja v
Šlezvik-Holštajnu? in četerta hoče vedeti, kako je zastran
fideikomisov,  kterih je ministerstvo nekaj no¬
vih napravilo, — derž. zbor pa vendar od tega

nič ne ve in ne sliši. Ministerstvo obljubi, da
bode kmalo odgovorilo. Za temi vprašanji so obrav-
novali dva vladina predloga: naj se tergovske

marke  (znamnja kupčijskega blaga) tudi ptujih izde-
lovavcev ali fabrikantov zavarujejo ponarejevanja, in da
se v za varstvo jemljo tudi njih ogiedki ali muštri, in
obrazci ali modeli. O pervem predlogu je bilo skle¬
njeno, naj se še enkrat v preudarek vzame, drugi pa
je bil po vladinem nasvetu sprejet. — 16 t. m. se je
sklepalo o komisiji, ki pregleduje deržavni dolg. To je
dalo mnogo govorjenja. Pervi tri odstavki so se vsi
hitro sprejeli, o četertem pa, kjer se govori od daril¬
nega posojila, so si bili precej navzkriž. Min. Plen  er
je svojo terdil, da je prav ravnal, ker je to posojilo iz¬
peljal, drugi pa, posebno Tašek,  je rekel, naj se de-
narstv. ministru nikdar več tako dovoljenje ne da. Sle¬
deči odstavki so bili brez ugovora sprejeti.

Zastran Vrintovih nasvetov se sliši, da jih mini-
sterstvo sprejeti hoče. Prav bi bito, da bi potem vsaj
enkrat upanje imeli, da se naše denarstvene zadeve v
red spravijo.

Avstrijansko cesarstvo.

Dežele mže-avstrijanske.

Onnaj. Letos se bode obhajala petstoletnica du¬
najskega vseučilišča. To je samo na sebi imenitno go-
dovanje. Vendar je pa malo upanja, da bi ga dostojno
obhajali. Vlada ali vodstvo ni menda za to, da se obhaja;
učenci pa hočejo slaviti spomin srečnega dneva, ko se
je vseučilišče vstanovilo. Ali ravno zastran dneva se
dotične oblasti ne morejo zediniti. Učenci so zoper po¬
stavo napravili odbor, ki naj na to žene, da se oblet¬
nica obhaja 12 marca. Zavolj tega so bili poklicani
pred vseučiliščni konzistorij. Češ, da se ne boje, zbralo
se jih je ravno takrat blizo 600 pred vseučiliščem ter
vpilo „živio“ prof. Ilvrteinu, (ki je letos vseučiliščni
prednik), nasprotnike pa so zmerjali. Hyrtelna so potem
na svoje rame vzdignili ter ga po vseučiliščinem tergu
nosili. Učgnci mu namreč že od lveifrdaj veliko upajo.
Zffečer so mu tudi pred stanovanjem „živio“ vpili. On
pa jih jez lepo nagovarjal, naj se mirno vsak na svoj
dom razidejo. Policija ni nič storila. — Kaj vse to po-
menja? Nadjamo se, da se bode še vse z lepo porav¬
nalo. Morebiti pa je tudi tista zadnjič omenjena prošnja
do derž. ministra kaj temu vzrok? Kdo ve?

Pruski kraljevič se vedno dobro razveseljuje. Ugi-
buje pa se še, kaj bo prav za prav dognal?

Naučno svetovavstvo je unidan enkrat znamnje da¬
lo, da še životari. Bilo je občno zbirališče. Pervosednik
Hasner je spet veliko govoril, pa nič pravega povedal.
Izvedeli smo, da so se udje njegovi sicer mnogo s po¬
svetovanjem trudili, pa nič v djanji doprinesli, To je
pač žalostno! Lehko si tudi potem mislimo, kolikšna
težavna dela ga še čakajo, ali da mu bode morebiti za vse
to pripravnega časa zmanjkovalo. To so križi!

Dežele notrajno-avstrijanske.

Koroško. F. V. Iz belaške okolice,  8. januarja. Slo¬
venija se drami! Daje to res, nam kaže našaposlednja vo¬
litev občinskega odbora. Občina bekštajnska  šteje blizo
4000 duš, t. j Slovencev. In to obširno slovensko ob¬
čino je nadomestoval celih 14 let mož, Slovenec po rodu,
ne pa po duhu. Rad bi bil iz naših ljudskih šol domači
slovenski jezik izgnal in ga s ptujim nadomestil ! Za
božjo voljo — za slovenske  otročiče nemški  jezik!
Da bi se varovale narodne pravice, zedinilo se je več
kmetov in drugih rodoljubov, kteri so se lani tu ali tam
zbirali, po domače se kratkočasili in o narodnih zade¬
vah pomenkovali. In ta rodoljubna četa je pri volitvi
zmagala nad nemškutarsko stranko. 2. avgusta lani se
je volil občinski odbor, in narodna stranka je volila
neprestrašeno in vbrano, da je bilo veselje viditi in
slišati, in v 3. volitnem razredu nemškutarska stranka
tudi le enega samega  odbornika ni dobila. Pač je
narodu nasprotna stranka vse žile napenjala; pa zmaga
je bila naša. 17. avgusta se je izvolil, kakor smo želeli,
naš rodoljub, gosp. Janez D er muc,  Pekič na Stopici
za srenjskega župana. Da se je pravi mož izvolil, so
se v tem kratkem času že marsikteri srenjčani izmed
prej nasprotne stranke prepričali. Le nekteri zarij oveni
nemškutarji še rogovilijo in mislijo našega novega žu¬
pana ostrašiti; pa osramotili se bodo gotovo sami. Zelo
se je pa županijstvo menda staremu županu prikupilo,
ker še do danes ni vseh v občinsko listovno (arehiv)
spadajočih spisov, rajting itd. novemu županu izročil,
čeravno se je ta zavoljo tega že trikrat pri okrajni
uradniji pritožil. Kdo je vsemu temu vzrok, da¬
nes še zamolčim. — Tudi v ziljski  občini je verli
rodoljub g. Vekoslav Mo er tl za župana izvoljen. Bla¬
gor narodu, ki svoje prijatle spozna! Naj bi bilo po¬
vsod tako!

* Iz Celovca.  24. januarja — prihodnji torek—-bode
leto, kar se je naša čitavnica odperla. Obletnica ta se
bode obhajala slovesno. Sobe bodo lepo okinčane, govo¬
rilo, pelo, godlo in plesalo se bode, kakor lani. Slišali
smo, da bode tudi nek Ceh, ki je pri godbi huzarskega
regimenta, igral na ustni harmoniki. Pravi umetnik je
ta mož, in igra tako lepo in mično, da vse očara. Go¬
spodje — zunajni družniki — le pridite , ne bode vas
grevalo!

Iz Štajerskega. (Slov. Matica.) B. R. Aksakov,
bivši vrednik „Ruske besede 1 ' v Moskvi, potoval je 1.
1860 tudi po Slovenskem; o tej priliki je živo pripo¬
ročal „Matico“ kakor narodno-znanstveno ognjišče. Zra¬
ven pa je še obečal, da, kedar se ustanovi, hoče jej
pošiljati vse knjige, ki v Moskvi izhajajo. Menim, da
jih bodemo tudi dobivali. Slovenska Matica se je na
srečnem porodila, sorodne bučelice se marljivo okoli nje
zbirajo, prinašajoče potrebne hrane. Kdor pozna, koli¬
kor je taka naprava vredna, gotovo jej priskočil
bode na pomoč. Kdo ne ve, koliko blage omike je že
češka Matica razširila; ravno to zamore tudi razmerno
naša, ako se ji stalo terdno postavi. Iz raznih krajev in
stanov se obilo prineskov donaša, kar jasno priča, da
je narodna svest vzbujena med našinci. Na čelu, kakor
pri vseh jugoslavenskih narodnih zavodih, stoji premili
vladika Štrosmaj er, kije  daroval visoki prinesek,
1000 fl., in nek blag rodoljub iz Konjic, potem prilično
število svetovnikov in duhovnikov, med poslednjimi ve¬
liki vladika goriški, vladika poreški in puljski, teržaški,
2 prošta, 1 opat, 5 kanonikov, med kterimi so 4. iz la-
bodske škofije (vladikovine), drugi matičarji pa iz raz¬
nih stanov enega duha, enega serca. Naj reč matičarjev

šteje naša inteligencija, ki ima sicer nekoliko pičlo do¬
hodkov in dnarjev, pa blago narodno svest, narodno
ljubezen, narodni čut, pošteno slovensko serce, ter zna
nalogo sedajne dobe. Marsikterega izmed njih posebno
više verste še dosle pogrešamo. O tej priliki se derzne-
mo preprijazno oglasiti in poterkati na vrata onih da¬
režljivih gospodov, kteri niso v dnarnih zadregah, kte-
rim je petdesetnjak, kar drugim neke petice, naj blagi
reči ne odrečejo roke pomočnice; znano je, da tujim
zavodom jako pomagajo, zakaj pa domači napravi ne bi
krepko pod pazduhe segli. Kmet, ki ima na svojem go¬
spodarstvu obilo popravka, rebernate strehe, lagodno po¬
hištvo, slabo obdelana polja, pa še za svoje ne skerbi,
drugam pa drobiž trosi, tak kmet ne zdi se mi moder:
mi drugam mnogo novcev razpošljemo, domača knjižnost
pa vzdihuje, domača omika ne more napredovati. Ali
ne bi bilo umno, da naj poprej svoje gospodarstvo vre-
dimo, in še le potem, ako. kaj preostane, drugim daru¬
jemo. Tako bi menda umno in dobro bilo. — Premili
bratj e slovenski! brez daritve ni zmage, prigerlimo te¬
daj „Matico“, saj ni prestrašno’ kar se terja, pritergajmo
si po 1 fl. na mesec, in v 50 mesecih je dognano; ko¬
mur pa se ne bi dalo, plačaj pa 2 fl. letnine. Kolikokrat
odleti kak belič na nepotrebne reči! Poznam blaga in
darovitna serca naših duhovnikov in sem prepričan, da
v kratkem ne bode duhovnika v labodski vladikovini,
ki ne bi bil matičar. Bog pomozi in mati Slava!

Dežele trojedine kraljevine.

Tudi tu so hotli nov volitevni red napraviti, po
kterem bi se lože vladi prijazni poslanci našli. Zdaj pa
pišejo, da ni temu tako, in da ostane pri starem. Kako
dolgo ? V Varaždinu je mestno glavarstvo nagloma bilo
razpuščeno. Namesti njega je postavljen g. Pogledič
za ces. komisarja. Tako se klopčič hervaški bolj za¬
motava.

Dežela ogerska.

Komej se je reklo, da vlada odjenja s svojimi po¬
stavami v sodnijskih zadevah, da jih ne razglasi, gre
že spet drug glas, da bode veliko novih velikih županov
imenovanih. Grof Palfi je menda zato na Dunaj poklican.
Ti imajo potem po vladinih mislih pot pripravljati no¬
vemu deželnemu zboru. Kam vse to meri, je lahko
spoznati; ali skorej za gotovo se sme tudi reči, da ne
bode nič hasnilo. Zmešnjava zna še veča nastati. In
kaj potem?

Ptuje dežele.

Rnsko.

Vse nekako zadnje dni na to cika, da se vlada
prelevi in slavjanski značaj dobi, pa se razume samo po
sebi, da v ruskem smislu. Kakšen upliv bode to na ne¬
ruske Slavjane imelo, mora se kmalo pokazati. Vsa
znamnja že dosti očividno kažejo, da se Poljakom ne
bode po volji godilo, če jim tudi Rusi po svoje dajo,
kolikor morejo. Da pa trinogom: Muraviev-u, Bergu in
njuni tovaršiji zadnja klenka, zaznati je iz tega, kar
naj novejše novice povedo. Veliki knez Konstantin
je izvoljen za pervosednika v ruskem deržavnem zboru,
kteremu pristopita nova uda: izvedeni Milutin  in
But  kov. Kaj je Konštantin pred poljsko vstajo bil in
počel, menda je še vsem v spominu. Bil je še dosti
svobodomiseljen in Poljakom še precej prijazen. Ne mis¬
limo pa, da bi se bil od tistihmal kaj spremenil. Milu-
tin pa je popolnoma Rus, in vse v rusko - slavjanskem
načinu prenovljuje in spreminja, kakor n. pr. zdaj na

Poljskem. Da je izpeljal, naj se na Ruskem uči slav-
jansko pravo, je samo po sebi imenitno in važno. Ali
pred vsem je treba ruski vladi, da enkrat za vselej
slovo da krutosti in zasebnosti svoji, in da je pravična
svojim slavjanskim bratom — Poljakom! —

Nemško.

Berolin.  4. t. m. se je pruski derž. zbor zopet sni-
del. Kralj sam ga je z važnim ogovorom pričel. Vidi se
iz kraljevega ogovora, kaj da vlada misli in hoče ter
tudi izpeljati želi, vse tako, kakor Bismark dela. Govoril
je kralj z lepo in dosti prijazno besedo, le malo preveč
po vojaško. Omenja slavne zmage nad Danci v društvu
z zmagonosno avstrijansko armado, rekši, da se je zgodilo
to zavolj tega, da se narodnost polabskih  prebivav-
cev zatiranja in pogube reši! Londonska sprava od
t. 1852 se tedaj za vselej pokoplje.. Kaj pa da se ima
z vojvodinama zgoditi, ni prav zaznati: naj berže jih
misli pruska vlada sebi ohraniti! Bismark  se nekako
že delj časa tako vede, kakor svoje dni Cavour.  Saj
se mora po njegovih besedah prusko  telo primerno raz¬
širiti, da mu pristuje velika vojaška oprava! Kralj terja
tedaj, da poslanci na vrat na nos priterdijo vojaško
vredbo, ki se je tako dobro izkazala, in je celč mogoče
bilo, vojsko brez posojila slavno končati. Tu pa smo
ravno na križem-potu. Poslanci niso teh misel. Zavolj
tega so že bili prej večkrat poslovljeni, in če se spet
ne vdajo , se jim bode naj berže ravno taka zgodila.
Oni se derže ustavnega prava: kdor pa, kakor njih
pervosednik Grabo  v v svojem ogovoru pravi, na tej
skali stoji, stoji na terdni skali, na skali zmage! Opo¬
minja jih, terdnim biti v svojem prepričanji in nikakor
ne iz rok spuščati narodnih pravic! Veliko jih ima zavolj
tega za terdovratneže, za nevarne prekueuhe, ki še dru-
got nemir delajo. Vlada prav stori, če jim spet zobe po¬
kaže. In tako bomo morebiti spet kmalo od tistega
klobuka slišali, ki si ga je B o ku m -Do lf na glavo
postavil in iz zbornice izbežal. Kralj sicer želi po razum-
ljenja, ali ne tako, kakor bi poslancem in ljudstvu sploh
ljubo bilo. Proti Avstriji pa so besede bolj merzle, češ,
da je ne potrebujemo dosti, razun takrat, ko je treba,
kakor nek nemšk pregovor pravi, kostanj iz žerjavice
jemati! To priča čolna pogodba s Francozi in pa, da
je prusko denarstveno stanje vse hvalevredno; le ško¬
da, da naše ni tudi tako. Da se memogrede neko po-
lajšanje v kupčijskih in druzih zadevah obeta, je lepo,
pa tudi vse, kar je. — Iz vsega tega lahko posname¬
mo, kaj pruska vlada misli in hoče, in česar se ima
avstrijanska od nje nadjati. Zatorej pozor!

Italija.

Tako imenovanega italijanskega kraljestva še nis¬
mo nič v misel vzeli. Kar je Cavour umeri, menja
se vlada vedno in vedno. Kaže sicer zmirej, da ve, kaj
da hoče, ali dobra volja malo zdaja. Ljudstvo je ne¬
mirno in zelo zelo obteženo. Neka neizrekljiva moč ga
tira sem in tj e. Nikjer obstanka in prave zadovoljnosti.
Krivi preroki prave prevpijejo. Razne stranke se med
seboj davijo in koljejo. Ktera ima prav? Pravica ni, da
po ptujem blagu svoje perste stegajo; pravica ni, da si
cerkveno in samostansko blago prisvajajo. Kam jih bode
zdaj septembrova pogodba dervila? Eni kriče, da so
zdaj bliže Rima in naših Benetk, ker se bo kralj z vlado
v Florenco preselil; drugi pa, da je kar vse upanje po
vodi splavalo, naj Rim puste, kjer je. Papeževa okrož¬
nica je tudi enim po volji prišla, drugim spet ne.
Vlada jo je razglasiti prepovedala: tako se roke naj berž
umijejo! Da bi skorej Italijansko pravo pot nastopilo L.

— 12  —

Federacija in pravica na vse strani reši in osreči
Italijo. —

Špansko in Portugalsko.

Tudi iz teh krajjevin se čuje, da jima papeževa
okrožnica ni prav. Špansko  hira, ker se vlada vedno
vedno menja in tudi zastran amerikanskih posestev ni
vse prav. Na Portugalskem  je neki bolje. Napo¬
leon pa tuhta, kako bi obe pod en klobuk spravil t. j.
jima enega kralja dal, ter sploh vse romanske  narode
3  terdnejšo zvezo zedinil. Bomo vidili, kaj bo iz te moke.

Amerika.

Severne deriave. Amerikanski vojski se skorej
gotov konec obeta, ker je general Šerman važno Savano
v oblast dobil. Pa to nivojska, to je le mesarsko klanje.
Zatorej tudi želimo, da bi kmalo res bilo, kar se pre¬
rokuje. Saj ji je tudi tukaj mnogo žalostnih nasledkov
viditi. Pravica naj kraljuje!

Razne novice.

* Na Dunaji začno konec t m. izhajati „Slavisehe
Blatter“. Vrednik jim bo neutrudeni hervaški rodoljub,
g. A. Lukšič, ki tudi izdava „Glasonošo“. Želimo jim
prav veliko podpore.

* Ni davno, kar je v Kranji umeri g. Janez Hol¬
ce  r, občno spoštovan domoljub, zagrebli so nam že spet
verlega tergovca in rodoljuba, g. Konrada Pleiveisa,
brata slavnega vrednika „Novic“. Bog jima daj dobro.—■

* Slovanska „Beseda“ na Dunaji čedalje več udov
dobiva. Naj imenitniši slov. možje se vpisujejo. „Be-
seda“ hoče biti središče slovanskega življenja na Dunaji.

* Dr. Karl Bleiveis  gre za okrajnega zdravnika
v Tomin. Tominčanom ga prav iz serca privoščimo.

*  Mladi Kober je od cesarja za 3 mesece
pomilosten.

Drobtine.

Slovstvene. Cvetje iz domačih in tujih logov.  Pod
tem naslovom izhaja že četerto leto lepa zbirka izvirnih
del slovenskih in slovenskih prestav. Z novim letom se
je pričela IV. šestka (zvezek 22. — 27.); 22. zvezek
je ravno kar prišel na svitlo, ki obsega, pet pol debel,
začetek prekrasnega poljskega romana „Kirdžali“ iz
jugo slovenskega življenja od M. Čajkovskega v prav
iiverstni prestavi. Ža tem delom pridejo na versto še
mnogotera druga dela lepoznanska. Vsaka šestka velja
s poštnino vred 1 fl. 80 kr.; sicer pa vsaka knjižica
25 kr., po bukvarnicah 30 kr. — Pri tej priložnosti da¬
jemo čast. bravcem na znanje, da se more vseh  do-
zdajnih 21 zvezkov s 14 prelepimi deli raznega obsega
po znižani ceni za 4 fl. 40 kr. dobiti, ker je še nekaj
iztisov na prodaj. —

*  Ctospodarstvene. (Društvo za svilorejo na

Koroškem)  je razposlalo — škoda da le samo v. nemški
besedi — ta le oklic: „Kmetovavcev imenitno pa tudi

težavno opravilo je, zemljo obdelovati, potiti in truditi
se in tako sebi in ljudem pridelovati, česar za jed in
deloma tudi za obleko potrebujemo. Večin boljše ko je,
kar mu zemlja rodi in donaša, veči je tudi njegov do¬
biček, in boljši se splačuje ves njegov trud.

Gotovo je le malo kmetovavcev po Koroškem, ki
bi mislili, da bi jim zemlja ne mogla več roditi in no¬
siti; večidel vsi spoznajo, da bi se dalo njih zemljišče
zboljšati in tako prisiliti, več in boljšega sadu nositi in
več dobička dajati. Pa bojijo se le stroškov alj izdav-
kov, ki jih jim je v ta namen potreba. Murbina drevesa

saditi in svilne červičke rediti, jto ni toliko draga reč
in vendar donaša potem zemlja veliko več dobička. Po
Koroškem je še veliko prostora, kjer bi murbina dre¬
vesa kaj lepo stala in rastla. Sviloreja pa kmeta ne bo
nikakor zaderževala, njive in travnike obdelovati kakor
dozdaj; ona mu le daje lepo priložnost, še zraven dru¬
gih opravil kaj denarja sivjeti. Pri sviloreji je treba le
kakih šest nedelj delati, to je od srede majnika do srede
junija, to pa je ravno tisti čas, ko na polji ravno ni
toliko delati in opravljati.

Za svilorejo so tudi dobri slabotni, bolehni ljudje
in otroci; in če pa tudi teh ne premore, naj perje mur¬
kah dreves za lep denar proda takim ljudem, ki se s
svilorejo pečajo. Svilno červovjeje že doma po vseh
naših deželah. Kakor nam spričuje kupčij sko in obert-
nijsko druvštvo na Dunaju, pridela se po Avstrijanskem
vsako lelo 300.000 čolnih centov svilnih kokonov (me¬
šičkov), prede že 30.000 kotlov in tka na Dunaju 7500
tkavnih stolov. Svila, ki se s tem vsako leto pridobi,
vredna je 25 miljonov rajniš. Po Ogerskem stoji več
kot dva miljona murbinih dreves, ki donašajo 5000
centov kokonov; po Sedmograškem je napravljenih 2000
šolskih vertičev; po Hervaškem, Slavonskem, po vo¬
jaški meji, Bukovini, Tirolskem, Kranjskem, Štajerskem,
češkem, Moravskem, Sileškem, po Zgornje- inSpodnje-
Avstrijanskem razvija se sviloreja tako veselo, da bi si
človek tega še v misel ne bil vzel.

Bode mar Koroško samo zaostalo?

Poskušalo se je tudi na Koroškem, murbina drevesa
saditi, in svilne červiče rediti, — in ta skušnja je spro¬
žila misel, naj se napravi na Koroškem društvo za svi¬
lorejo. To društvo so naš presvitli cesar 2. februarja
1. 1864 poterditi blagovolili.

Namen tega društva je skerbeti, da sviloreja se po
Koroškem povzdigne in razširja. Da se ta namen cfo-
seže, skerbelo bode društvo, da njegovi družniki dobro
seme murbinih dreves in svilnih červičev kakor tudi
sadike murbinega in božjega drevesa prav dober kup, ja
bolj borni kmetje še celo zastonj v roke dobivajo, da se
izgledna šola za svilorejo napravi, vkterej se bojo uče
niče v sviloreji podučevale, in slednjič da se svilorej-
cem za njih kokone in židno prejo kupci prizkerbijo.

Društveni odbor torej vse koroške kmetovavce »
tem lepo vabi, naj k temu društvu pristopijo in se
kaj hitro oglasijo.

Duhovske zadeve.

* Kerška šk: č. g. Krobath  Mart., je dobil faro
Miheldorf, in č. g. Mattel  Lor. faro Bistrico pri Gra-
decu; — g. Bar. Aichelburg Jan. oskerbljuje začasno
tersko dekanijo. — č. g. Lobe  Fil. gre za proviz.^fare
na Komu, — č. g. J a e g e r Greg. za kaplana v Šent-
Andraš, — g. L i p i c Franz v W olfsberg, — g. Hrobatijn
Jož. vSent-Lenart in g. Šket  h Jož. v klošter Grebenj.

Loterija-

Gradec: 50. 23. 7. 52. 39.

Dunajska borsa 20. jan. 1865.

5°, metalike . . ....

5% nacijonal ..•'•••
1860 derž. posoj.

Bankine akcije ..•••■•
Kreditne „ ...••••

London . . .....

Srebro .

Novi zlat.• • •

80.40
95.65
787
183.50
115 —
114.25
5.43

Izdatftlj in odgovorni vrednik: J. E.Baale. — Natisnil: Eerd. žl. Hlelnmajr v Celovcu.