PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-81. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
Cena 500 lir - Leto XL. št. 73 (11.796)
Trst, torek, 27. marca 1984
Enake
pravice za vse Slovence
Na nedeljskem občnem zboru Kmečke zveze je posegel tudi predsednik Slovenske kultumo-gospodarske zveze Boris Race. Zaradi važnosti in aktualnosti obravnavane tematike objav Ijamo najpomembnejši odlomek njegovega posega, kjer govori o zavlačevanjih in o zadnjih zapletih okrog odobritve globalnega zaščitnega zakona.
Prav te dni se mnogo govori o našem zaščitnem zakonu. Križajo se različne vesti, predvsem slabe, podane so bile izjave in stališča pred-s}avnikov vlade in strank. Na splošno je vprašanje naših pravic da nes prisotno na celotnem ozemlju, kjer živi naša manjšina. Oprostite, če prav zaradi tega izkoriščam priložnost, ki mi jo daje vaš občni zbor, da omenim najbolj bistvena vprašanja, ki so za nas Slovence temeljnega značaja in gledajo drugi nanje Popolnoma drugače kot mi.
Na prvem mestu je vprašanje, ali srno »pravi« Slovenci vsi tisti, ki v treh pokrajinah dežele Furlanije -Julijske krajine, od Trbiža do Milj, govorimo različna slovenska narečja. 2a nas je že samo vprašanje nesmiselno. In vendar smo prav v teh tednih ponovno slišali v zvezi s tem trditve, da so Slovenci videmske Pokrajine nekaj drugega kot Slovenci ua Goriškem in Tržaškem in da so [e slovenskega oziroma slovanskega Izvora, ker da so živeli v drugačnih zgodovinskih razmerah kot ostali Slo venci, da so večkrat dokazali svoj Patriotizem do italijanske države, kar Vaj ne bi bilo združljivo s tem, da *° sestavni del slovenske manjšine, rse to naj bi bil povod, zato da dobi ujihova »posebnost« drugačno in ome-jeno zaščito. O tem, kakšna naj bi la zaščita bila, je nekaj variant, ki Slovence videmske pokrajine ločujejo °d ostalih Slovencev v zadevah, ki se tičejo šole, kjer je predvideno le učenje slovenskega jezika in je to-r.ej šola s slovenskim učnim jezikom sključena. Prav tako so velike omejitve, ali postavljeni neuresničljivi Pogoji za pravico rabe Slovenskega Jezika, oziroma je predvidena le raba narečja.
. V teh dneh so različne organizacije in stranke, posebno še enotna slovenska delegacija, sprejele v zvezi ® tem vprašanjem odločno stališče. |fsi terjamo enake pravice za vse Slovence v deželi in odločno odklanjamo delitev, ki ne temelji na objektivnem stanju ali na znanstvenih sPoznanjih, marveč na političnih o-Predelitvah. Sprašujemo se, zakaj si Je treba izmisliti posebne teorije ali navajali polresnice, da bi zakrivali Politične odločitve? Zakaj si ne pogledamo odkrito v oči in ne slišimo Pravih vzrokov za tako trmasta stališča?
Razlika med Slovenci videmske pokrajine in drugimi Slovenci v de-zeli je v dejstvu, da oni ne znajo slovenskega knjižnega jezika, ker jim Ralija ni nikoli dala možnosti, da bi se ga naučili. Razliko so torej povzročile krivice. Za plačilo bi potemtakem, dodali še eno nepopravljivo krivico. Na to ne moremo pristati in smo prepričani, da je najbolj demokratično, če zakon zagotavlja vsem euake pravice. Od posameznika je Potem odvisno ali se teh pravic poslužuje ali ne. Če pa možnosti izbire nima, potem je to resnično vsiljevanje z vrha in ne obratno, kot neka-teri trdijo.
Drugo vprašanje, ki buri duhove Predvsem v Trstu, je obseg pravic slovenskega jezika, njegovo poznavanje in »krivice« za italijansko prebivalstvo, ki naj bi bile 5 tem povezane. Skrajna desnica in drugi nacionalistični krogi so z geslom proti :*bilingvizmu« skušali mobilizirati ita bjansko prebivalstvo, da se upre prodirajoči »slovenski nevarnosti« in da Se v prepreči, da bi Slovencem dali Več pravic od tistih, ki jih že danes uživamo. Hinavsko sicer zagotavljajo, da imamo Slovenci »sveto
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Z nedeljskega rednega občnega zbora na Opčinah
Kmečka zveza zahteva izredni načrt za kmetijstvo in poudarja nujnost po odobritvi zakona o zaščiti
Množična in zavzela udeležba kmetov
»Na današnjem občnem zboru smo postavili deželnemu odboru formalno zahtevo, da izdela izredni načrt za razvoj in ovrednotenje kmetijskih dejavnosti na Tržaškem. Predlog teh potreb predstavlja sintezo vseh potreb, ki so za naše kmetijstvo življenjskega pomena. Izredne ukrepe zahtevamo zato, ker si brez njih ni mogoče zamišljati racionalnega izko-
riščanja kmetijskega potenciala na Tržaškem«.
Ta je ena glavnih zahtev (zapisana je v sklepni resoluciji), ki jo je v nedeljo postavila Kmečka zveza na svojem rednem občnem zboru članov v Prosvetnem domu na Opčinah. Tako iz predsedniškega in tajniškega poročila, kot iz številnih posegov je namreč prevevala zaskrbljujoča ana-
liza trenutnega stanja v tem sektorju, ki ne bo mogel premostiti sedanjih težav brez odločilnega posega deželne uprave.
Prav tako je bila na občnem zboru poudarjena »nujnost, da pride v najkrajšem času do odobritve globalne ga zaščitnega zakona, ki mora celotni naši skupnosti zagotoviti enakopravnost na vseh področjih, brez u-metnih ali celo izmišljenih delitev na pokrajine, v katerih prebiva. Prizadevanja KZ se zato vključujejo v boj za tak zaščitni zakon, s katerim bo naša skupnost v celoti zadovoljna in v katerem mora imeti svoj prostor zaščita teritorija in razvoj gospodarskih dejavnosti, med katerimi zavzema kmetijstvo vidno vlogo«.
In prav okrog tega teritorija, ki je za razvoj naše narodnostne skupnosti neprecenljivega pomena, je bilo na nedeljskem občnem zboru veliko govora. Predvsem pa je bilo veliko govora o važnosti tvornejših odnosov z nekaterimi pristojnimi uradi, kot na pr. s pokrajinskim nadzomi-štvom za kmetijstvo, ki je v zadnjem času vzpostavila drugačen odnos do potreb našega kmetijstva. To še ne pomeni, da so bile vse dosedanje težave premoščene: vztrajati bo pač treba na tej poti, ki bo gotovo pri-
nesla pozitivne rezultate našemu kmetu.
Ti rezultati pa bodo še toliko večji, če bo prišlo do sodelovanja tudi z italijansko stanovsko organizacijo Coltivatori diretti, ki ga je KZ vedno iskala in katere pokrajinski predsednik je v nedeljo prvič prisostvoval občnemu zboru KZ.' Na tem področju se nekaj premika, kar je bilo na občnem zboru večkrat poudarjeno: upati je, da bodo ti prvi stiki obrodili tudi konkretne sadove.
Zabeležiti je tudi treba, da so se nedeljskega občnega zbora, ki ga je vodil strokovni sodelavec KZ Marjan Gregorič, poleg direktorja pokrajinskega nadzomištva za kmetijstvo in pokrajinskega predsednika Coltivatori diretti udeležili še drugi ugledni gosti iz naše pokrajine in z onstran meje in mu s svojo prisotnostjo dali še poseben pomen. Zabeležiti pa je tudi treba obširno in poglobljeno razpravo (v strnjeni obliki jo skupno s povzetki poročil objavljamo na tretji strani), ki se je zaključila z izglasovanjem novega glavnega sveta KZ in sklepne resolucije, ki jo bomo objavili v jutrišnji številki.
NA 3. STRANI
Spopad o draginjski dokladi se je preselil med poslance
RIM — Spopad o dekretu o dra-ginjski dokladi se je začel včeraj v poslanski zbornici in bo po napove dih dolg in trd. Do 5. aprila bo ostal v komisijah, nakar se bo začela razprava v skupščini. KPI ni hotela napovedati svoje taktike za odlaganje njegove odobritve do zapadlosti in je s tem začela neke vrste parlamentarno gverilo, ki onemogoča vladni večini predvidevanje o zadržanju največje opozicijske stranke.
Po svoji strani je KD, ki ie kazalo, da hoče prevzeti posredniško vlogo med večino in opozicijo, pa čeprav bi se s tem zamerila Craxiju, včeraj stopila nazaj in se je malone opravičila predsedniku vlade. Tako je včeraj poslanski skupini KD u-spelo spremeniti odločitve zbornične predsednice Jottijeve glede dodelitve zakonskega odloka o ceni dela komisijam.
Predsednik senatorjev KD Bisaglia in podpredsednik vlade Forlani sta včeraj hitela potrjevati zaupanje KD socialističnemu predsedniku. »Ofenziva KPI, je dejal Forlani, bi mo-
rala utrditi večino. Če bi se ena ali več vladnih strank vdalo pritisku KPI, bi storile usodno napako, ki bi je volivci ne odpustili.« Zato je Forlani izjavil, da si prizadeva za izognitev predčasni krizi, ki bi bila škodljiva, če bi pripeljala do razsula vlade. Bisaglia pa je pristavil, da bi morebitna zavrnitev dekreta v senatu predstavljala hud neuspeh predvsem za KD, preveliko soglasje pa uspeh samo za socialiste.
KPI pa je včeraj z izjavo Zanghe-rija odločno zavrnil govorice o morebitnem posredovanju med vlado in opozicijo ter za spravo med sindikati. Zadevne predloge je označil za »generične izjave odprtosti, ki kažejo na negotovost v večini, toda ne odpirajo poti za potrebne korenite popravke«. Zato je treba, trdi Zan-gheri, dekret zavrniti že v tej fazi razprave v poslanski zbornici.
Spadolini napovedal operativnost raket
RIM — Italijanski obrambni minister Spadolini je včeraj formalno napovedal poslanski zbornici, da bodo že ta teden operativne jedrske manevrime rakete, ki so jih namestili v oporišče Comi so na Siciliji. Spadolini je seveda pred tem prikazal sedanje odnose med obema blokoma in valil krivdo za namestitev raket izključno na Sovjetsko zvezo, ki je po njegovih besedah prva porušila ravnotežje jedrskih sil v Evropi.
Spadolinijevo napoved je odločno obsodila vsa leva opozicija, ki je hotela parlamentarno razpravo o tem pomembnem vprašanju. Levica obenem očita vladi, da se ni poslužila vseh možnosti, da bi še nekoliko zavlekla operativnost raket. Prav tako ocenjuje Spadolinijeve besede o italijanski zavzetosti za mir in obnovo dialoga med blokoma kot besedičenje in izmikanje pred odgovornostjo.
Medtem pa so pacifistična gibanja že napovedala, da bodo vse napore osredotočila na zbiranje podpisov za referendum.
R. G.
Zamberletti namesto Scottija
RIM — Na predlog ministrskega predsednika Craxija je sinoči poglavar države Pertini imenoval za novega ministra za civilno zaščito demokrščan-skega poslanca Giuseppa Zamberlettija, namesto Vincenza Scottija, ki je odstopil ob prevzemu odgovornosti podtajnika KD. Zamberletti je bil že izredni vladni komisar za obnovo po potresu v deželi Furlaniji - Julijski krajini maja 1976, kjer si je nabral dragocenih izkušenj, tako da so mu junija 1979 poverili predsedstvo komisije za pomoč vietnamskim beguncem, nato pa spet nalogo izrednega vladnega komisarja ob potresu v Irpiniji, v Spadoli-nijevi vladi pa je postal prvič minister za civilno zaščito.
Lista zahteva župansko mesto
TRST — Lista za Trst je včeraj uradno zahtevala od svojih sogovornikov, to je od koalicije KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk, mesto tržaškega župana kot predpogoj za sestavo nove koalicije in torej novih odborov na občini in na pokrajini. Melonarski kandidat za župana (čeprav tega niso formalno javili) je Manlio Cecovini, ki očitno nima več nikakršne možnosti za ponovno izvolitev v evropski parlament.
Melonarska zahteva je izzvenela kot pravi ultimat, čeprav so bile stranke pripravljene na to stališče, ki ga je sam Cecovini večkrat glasno napovedal v občinskem svetu. Manever LpT pa je postavil v dvom tudi celoten potek pogajanj, ki so sedaj zašla v slepo ulico, Clarici in Richctti pa sta poleg vsega že napovedala odstop pred koncem tega meseca.
NA 4. STRANI
Danilo Bašin novi župan Nove Gorice
V Novi Gorici so včeraj na skupni seji vseh treh zborov skupščine izvolili novo vodstvo te občine, največje na Primorskem. Za novega predsednika občinske skupščine je bil izvoljen dipl. pravnik Danilo Bašin iz Solkana, za podpredsednico občinske skupščine pa dipl. ing. agronomije Franka Ozbič. To dolžnost bosta opravljala prihodnji dve leti.
Včeraj so bile skupne seje zborov skupščin tudi v Ajdovščini in Tolmi nu. Vendar v teh dveh občinah ni prišlo do sprememb, saj so bili na odgovornih mestih potrjeni dosedanji funkcionarji, v Ajdovščini Grozdan Šinigoj in Drago Bratina, v Tolminu pa Marjan Rozman in Anka čufer.
Danes je napovedana skupna seja zborov skupščine v Idriji. Tudi v tej občini predvidoma ne bo sprememb na vodilnih položajih. Dolžnosti pr vega občana bo še naprej opravljal Stane Brelih.
Po velikem Krasovem slavju
Krasove namiznoteniške igralke so v soboto v Rovatu osvojile ekipni državni naslov v namiznem tenisu, kar je eden največjih uspehov v zgodovini našega športa sploh. Krasovcmu podvigu smo posvetili našo deveto stran
• Enake
(NADALJEVANJE S 1. STRANI)
pravico« biti zaščiteni, v isti sapi pa poudarjajo, da je obseg pravic odvisen od večjega ali manjšega odstotka slovenskega prebivalstva po pravilu: čim manj je nekje Slovencev, manjše pravice naj uživajo.
Dobro vemo, zakaj tako nasprotovanje, ki ni od včeraj. Opozarjanje na »privilegij« manjšine v škodo večine, opozarjanje »na prednosti«, ki naj bi jih imeli Slovenci, če bi bila razpisana mesta v javno službo za tiste, ki znajo slovensko, je le krinka za nestrpni odnos do Slovencev in znak zavestnega, in tudi nezavestnega, nacionalizma.
Da so vsi vzroki in opozarjanja izmišljena, dokazujejo protislovja, v katera se sami zapletajo: ko bi bilo treba Slovencem priznati večje pravice do rabe slovenskega jezika: na vse grlo protestirajo, ker da nas je za take pravice premalo. Ko naj bi pa na natečajih za javne službe znanje slovenskega jezika pripomoglo k dodatnim točkam, takrat pa vik in krik, da se hočemo povzpeti nad italijansko večino in monopolizirati javne službe ter s tem prisiliti italijan sko mladino, da si išče kruha drugod.
Preveč je takih, ki si štejejo nepoznavanje slovenskega jezika za krepost in premalo je takih italijanskih državljanov, ki naš jezik vsaj pasivno poznajo. Ni naše spoznanje, je zakonitost, da je nenaklonjenost večinskega naroda do pravic manjšine odvisna od večjega ali manjšega poznavanja manjšinskega jezika.
Ob obletnici na pragu svobode padlih 145 partizanov
Tisoči so se na vrhu Porezna poklonili spominu na tragični dogodek med NOB
IDRUA — Dolge kolone z okrog 5 tisoč udeleženci nedeljskega 9. spominskega pohoda na Porezen so prvo spomladansko nedeljo, kljub zimskemu vremenu, imele samo en cilj: povzpeti se na 1632 metrov visoki vrh Porezna in se pokloniti spominu na žrtve tragedije na Poreznu, 24. marca 1945. leta v kateri je na pragu svobode dalo svoja življenja 145 partizanov, številni planinci, borci, mlaoina, pripadniki teritorialne obrambe in milice ter ostali ljubitelji hoje iz Slovenije in zamejstva, med njimi sta bila tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj in častni predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, so na Porezen krenili že zgodaj zjutraj iz Cerkna, Selške doline, Podbrda, Davče in Otavnika. Čeprav se je v dolini že pričela pomlad, so udeležence pohoda na grebenu pod Poreznom pričakale prave zimske razmere, visok zmrznjen sneg, megla in močan jugozahodni veter. Na vrhu Porezna, pri spomeniku padlim borcem pa so jih pozdravljale plapolajoče zastave. Tu je bila ob 11.
uri kratka spominska svečanost, posvečena dogodkom pred 39 leti. Delegacije borcev in mladine so k spomeniku položile vence in cvetje, pohodnike so pred planinskim domom Andreja Žvana - Borisa na Poreznu postregli s toplim čajem. Udeleženci, ki so se pohoda prvič udeležili so dobili izkaznico spominskih pohodov, za dvakratno udeležbo bronaste, za
štirikratno srebrne in za šestkratno udeležbe zlate spominske značke. Z letošnjim 9. spominskim pohodom na Porezen, ki so ga v sodelovanju s planinskim društvom Cerkno odlično organizirale borčevska in mladinska organizacija iz Cerkna ter domicilni odbori Kosovelove brigade, gorenjskega vojnega področja in inženirskega bataljona 31. divizije, se je po-
novno izpričalo priznanje narodnoosvobodilni borbi in njenim žrtvam. Pohod na Porezen je tako kljub zimskim razmeram postal po zaslugi požrtvovalnih organizatorjev množična politična manifestacija in vzgle-den primer negovanja revolucionarnih tradicij NOB in prenašanja le-teh na mladi rod.
SILVO KOVAČ
Špiljak in Moj sov
PRAGA — Predsednik predsedstva Jugoslavije Mika Špiljak je včeraj dopotoval na uradni in prijateljski obisk na Češkoslovaško, na povabilo predsednika Gustava Husaka.
Na praškem letališču, svečano okrašenem s zastavami obeh držav in transparenti dobrodošlice, je Mika. Špiljak in njegove sodelavce dočakal in jim zaželel dobrodošlico Gustav Husak, skupaj z najvišjimi češkoslovaškimi voditelji.
Kmalu po prihodu Mika Špiljaka v Prago sta imela gost in gostitelj na Uradčanih krajši sestanek, nakar je Mika Špiljak na Ziskovu položil venec na grob neznanega borca. Popoldne pa so se tudi že začeli urad-
na obisku v Pragi
ni pogovori med delegacijama obeh držav. Kot pričakujejo, bosta Mika Špiljak in Gustav Husak izmenjala mnenja o aktualnih vprašanjih dvostranskega sodelovanja in o možnostih njegove razširitve. Prav tako se bosta pogovarjala o mednarodnih vprašanjih, še posebej o ohranitvi miru, varnosti in enakopravnem sodelovanju.
Skupaj z Mikom špiljakom so v ČSSR dopotovali tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov, član ZIS Rade Pavlovič, svetovalec predsednika predsedstva Živojin Jazič, načelnik uprave v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Milorad Komatina in drugi, (dd)
Na nedeljskih deželnih volitvah v Baden-Wiirttembergu
CDU ohranila dosedanjo večino glasov Liberalci so doživeli velik neuspeh
»Zeleni« so nepričakovano povečali število svojih sedežev
BONN — Tudi po deželnih volitvah v Baden -Wiirttembergu — edinih letošnjih volitvah v deželni parlament — bo po dvanajstih letih neprekinjene vladavine CDU ostala deželna vlada tudi v prihodnjih štirih letih popolnoma enaka. CDU je v novem deželnem parlamentu, ki ima 126 sedežev, dobila 68 poslanskih mest kot pred štirimi leti, četudi je zanjo to pot glasovalo 1,5 odstotka manj volilcev.
Za socialdemokrate (SPD) je glasovalo skoraj natanko toliko volilcev kot pred štirimi leti 32,4 odstotka (32,5 odstotka pred štirimi leti), dobili pa so 41 sedežev v deželnem parlamentu, enega več kot doslej.
Najslabše so se odrezali liberalci (FDP), ki so dobili 7,2 odstotka glasov in 8 sedežev v parlamentu, medtem ko so zeleni presenetljivo povečali število svojih sedežev od 6 na 9. Pred štirimi leti so še komaj zlezli čez nevarno oviro 5 odstotkov glasov (če bi jih dobili manj, sploh ne bi bili zastopani v parlamentu), to pot pa so dobili kar 8 odstotkov glasov.
Na včerajšnjih volitvah v »zgledni deželici«, na katerih je izmed 6,61 milijona volilnih upravičencev glasovalo 71,2 odstotka ljudi, potemtakem ni prišlo do večjih presenečenj. Zelo sposobni in žilavi ministrski predsednik in voditelj CDU v Baden - Wiirttembergu Lothar Spàth je dosegel.
kar je hotel: dobil je absolutno večino.
Z najnovejšim uspehom si je samostojni in svojeglavi politik CDU Spàth okrepil položaj tudi v razmerju do Bonna in kanderja Kohla, ki se je po občinskih volitvah na Bavarskem, na ka terih so socialdemokrati že v prvem krogu zadali Straussovi CSU nekaj prav bolečih udarcev, zaskrbljeno oziral proti jugozahodu. Če bi CDU v Baden - Wiirttembergu izgubila absolutno večino, bi bil to že dokaz, da volilci izgubljajo zaupanje tudi v politiko zvezne vlade. Toda to se ni zgodilo Ln vodstvo CDU, a tudi CSU, zdaj diha laže.
Po dokaj brezbarvnem predvolilnem boju z dokaj brezbarvnim glavnim kandidatom Ulrichom Langom se socialdemokratom ni posrečilo omajati položaja ministrskega predsednika Spàtha. SPD ni mogla spodbijati njegovih argumentov, ne omajati zaupanja njegovih volilcev spričo nedvoumnih gospodarskih uspehov »male deželice«, ki ima najnižji odstotek brezposelnih v ZRN (nekaj nad 6 odstotkov, medtem ko je zvezno povprečje 10,2 odstotka), naj višje plače in največ »nosilnih« industrijskih panog na čelu z mikroelektroniko. Ima tudi najvišje cene, toda to očitno ni zadostovalo v boju proti Lothar ju Spat.hu.
Liberalci (FDP) so doživeli dvojno razočaranje. S tretjega mesta so kot stranka zdrknili na
četrto mesto za zelenimi, ki so presenetili vse po vrsti od volilnih prerokov do najbrž samega Lothar ja Spàtha. In to kljub temu da so zaradi malomarnosti »pozabili« prijaviti svoje kandidate v treh ali štirih okrajih
Toda ironija je prav v tem, da so zeleni edini, ki so opozorili zmagovalca Spàtha, naj bo pozoren. Spàth je v predvolilnem boju govoril, da drugi, zlasti zeleni, »samo tarnajo«, da gozd umira in da je zrak čedalje bolj onesnažen. Toda on, Spàth, bo do tega in tega leta skoraj popolnoma pregnal iz zraka dušikove okside, kisli dež in še druge tegobe. Toda uspeh zelenih dokazuje, da še niso izginili vsi dvomi, ali bo Spàth res izpolnil vse svoje obljube in rešil okolje. Za zelene, ki so dobili 8 odstotkov glasov, pa je pomembno še nekaj drugega : 17 odstotkov izmed 470.000 volilcev, ki so včeraj lahko prvič glasovali, je nadpovprečno glasovalo za zelene, a tudi za socialdemokrate (36 odstotkov). To kaže, da so mladi volilci še najbolj zadržani do »ba-demvurttemberskega nadvojvode Lothar ja«, kot ga je krstil neki list. Toda položaj CDU s tem ni ogrožen in Lottiarju Spàthu se je kljub določeni lenobi volilcev — nizka volilna udeležba — ki je izvirala iz prepričanja, da je zmaga tako ali tako dobljena, vendarle posrečilo ohraniti absolutno večino.	BOŽIDAR PAHOR
Danes v Čilu dan protesta
SANTIAGO DE CHILE — Zadnje ure pred današnjim dnevom protesta so v Čilu potekale v znamenju rastoče napetosti. Vlada je obnovila izredno stanje v vsej državi in za dva dni uvedla policijsko uro na območju glavnega mesta. Režim je v zadnjih urah pozaprl številne opozicijske in sindikalne kadre. V odgovor pa so nedeljski bombni atentati povzročili pravi električni mrk v glavnem mestu, eksplozije peklenskih strojev pa so včeraj ohromile promet podzemske železnice.
Današnji dan protesta je Že osmi od prvega lani, ko je po desetletnem zatišju čilska opozicija začela načrtno izpodkopavati tla Pinochetovemu režimu. V sedmih zaporednih protestih je režim ubil 62 demonstrantov, kar je povzročilo daljši premor, ki pa ga današnji dan odločno prekinja, saj bo prvič enotno sodelovala vsa opozicija od demokristjanov do komunistov. Vsa skrb organizatorjev je posvečena naporom, da bi vsemu svetu dokazali nasprotovanje režimu, ne da bi nasedali na njegove provokacije, saj je jasno, da hoče Pinochet priviti vijak represije in terorja.
Rezultati nedeljskih deželnih volitev
Zmaga ljudske stranke v Salzburgu
DUNAJ — V nedeljo so na deželnih volitvah v Salzburgu potrdili novo deželno vlado in deželni parlament. Z absolutno večino je zmagala ljudska stranka in to na račun občutnih izgub v taborih socialistov in svobodnjakov. Wilfried Halsauer, znova izbrani deželni glavar in vodja deželne OeVP je v svojem zmagoslavju po volitvah dejal, da je lansko pomlad sklenjena rdeče-modra zvezna koalicijska vlada med ljudstvom tako nepriljubljena, da vsaj v Salzbur-
gu socialisti in svobodnjaki zlepa ne bodo imeli odločujoče besede.
Več kot 300.000 volivcev v deželi je v nedeljo v odnosu na volitve 1979. leta oddalo blizu 5 odstotkov glasov več za ljudsko stranko, 4 manj za socialiste in skoraj pet odstotkov manj za svobodnjake.
Razmerje v deželnem parlamentu po mandatu zadnjih pet let je bilo naslednje : 17 OeVP, 14 SPOE in 5 FPOE. Po seštevku glasov v nede-
kot je to udarec zvezni vladi in kabinetu Sinowatz - Steger.
Da so v nedeljo volilci na Salzburškem dobesedno zradirali FPOE, pomeni nevaren signal koalicijski vladi na Dunaju.
Avstrijci se še dobro spominjajo konca šestdesetih let, ko je vladala ljudska stranka in je dobivala udarec za udarcem, dokler ni bila primorana narediti prostor socialistom in Kreiskemu.
BARBARA GORIČAR
Tudi Francozi odhajajo
Medtem ko v Bejrutu divja pravi vojni spopad vzdolž vse »zelene« črte in pri Suk el Garbu, tudi Francozi zapuščajo Libanon. Že v nedeljo so se prve enote s svojih položajev premestile v bejrutsko pristanišče (Telefoto AP)
Salvadorska volilna farsa
SAN SALVADOR — V popol nem organizacijskem kaosu, v ozračju prisile, nasilja in incidentov je Salvador preživel prvo volilno farso za izvolitev predsednika republike. Vsi dosedanji neuradni rezultati namreč potrjujejo prepričanje, da bo čez mesec dni druga volilna farsa, saj ni v nedeljo nobened od kandidatov prejel absolutne večine. Balotaža bo torci med desničarskim nekdanjim demokristjanom Du arte jem in skrajnim desničarjem D’Aubuissonom. Pestra izbira torej, za tiste dve tretjini Salvadorcev, ki ne živijo na o-zemlju pod nadzorstvom gverile.
ljo zvečer je ljudska stranka pridobila dva mandata na račun socialistov in svobodnjakov, ki so izgubili vsak po en sedež v parlamentu.
V	deželni vladi v Salzburgu so do zdaj sedeli trije člani OeVP, trije socialisti in en svobodnjak. Od danes dalje bo ljudska stranka zastopana s štirimi, socialisti bodo ostali pri treh, svobodnjaška stranka pa se mora posloviti od sodelovanja pri vladnem odločanju.
Izmed treh neparlamentarnih tekmecev — zeleni, zelena alternativa meščanska lista in KPOE — so si zagovorniki zelene alternative meščanske liste obetali zanesljiv prodor v deželni parlament, vendar je bilo 2,5 odstotka glasov, do katerih so prišli v glavnem v deželni prestolnici — Salzburgu, veliko premalo.
V	sami deželi Salzburg absolutna večina OeVP niti ne pomeni toliko.
Nazadovanje ladjevja in ladjedelstva SFRJ
REKA — S 35 ladjami, kolikor jih zdaj gradijo v domačih ladjedelnicah, oziroma s še dodatnimi 36 naročili za ladje s skupno nosilnostjo 618.119 ton so jugoslovanski ladjedelničarji po zaposlenosti na osmem mestu na svetu. Lani so bili na petem.
Leta 1983 so domače ladjedelnice izročile 15 ladij s skupno nosilnostjo blizu 328.000 ton, celotno svetovno ladjevje pa se je povečalo za 2329 ladij z nosilnostjo več kot 15 milijonov ton. Jugoslovansko trgovsko ladjevje je skupno nosilnost sicer povečalo za 0,6 odstotka in doseglo 2.546.380 ton skupne nosilnosti, vendar je kljub temu s 26. mesta na svetovni lestvici padlo na 218.
Jugoslavija danes razpolaga s 479 ladjami, od tega pa jih je kar 232 starejših od 15 let. To pa je v številnih svetovnih pristaniščih starostna meja za pridobitev dovoljenja za pristajanje, (dd)
Delegacija skupščine SFRJ iz Indonezije v Malezijo
DŽAKARTA — Delegacija skupščine Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik Vo jo Srzentič, je včeraj končala šestdnevni obisk v Indoneziji, kjer se je mudila na povabilo tamkajšnjega parlamenta in odpotovala na uradni obisk v Malezijo.
Vojo Srzentič je pred odhodom poudaril, da je imela delegacija zelo vsebinske pogovore s predsednikom Su-hartom in da so posebej prišle do izraza želje in Prl' pravljenost za poglobitev vsestranskih stikov, posebej na gospodarskem področju. Jugoslovansko gospodarstvo bi lahko sodelovalo pri uresničevanju četrtega petlei' nega razvojnega načrta Indonezije, posebej na področju ladjedelništva, strojegradnje in kmetijstva. Dogovorih so se tudi, da mora čimprej začeti delovati mešani jugoslovansko - indonezijski odbor za gospodarsko in drugo sodelovanje, (dd)
»Za novo kmetijstvo
v novi družbi«
Guštin: Tržaško kmetijstvo zasluži večjo pozornost
Bukavec: Po začrtani poti za učinkovitejše dosežke
Geslo, ki smo ga izbrali za naš °bčni zbor, »Za novo kmetijstvo v n°v družbi«, potrjuje duh in obveze, s katerimi smo sklenili naš zadnji občni zbor, danes to ponavljamo ob Prisotnosti številnih predstavnikov o-olasti, političnih in družbenih sil ter Podčrtujemo, da brez razvitega, sodobnega in močnega kmetijstva ne Ptore biti uspešnega in uravnovešenega razvoja celotne družbe. Tega w-nes ne trdimo samo mi in prepri-eun sem, da je široka paleta poli tlčnih in družbenih sil za razvoj novega kmetijstva.
Svetovno politično krizo resno zaostruje tudi gospodarsko stanje, za Tadi katerega lahko postane mednarodni položaj še težji. Težke posle-d]ce tega stanja opažamo tudi v tež-odnosih med državami, ki so čla-nice EGS, kar ogroža enotnost Evro-Pe }n je povzročilo hude politične in socialne napetosti tudi v naši državi.
V tem kontekstu se naša narodnostna skupnost vsak dan bori za svoj obstoj in za svojo uveljavitev na različnih področjih življenja. O-snovni cilj naše dejavnosti je, da bi dosegu pravičen zakon za globalno *fčit° naše narodnostne skupnosti. v daliji, zakon, ki se ne bo mogel o-!ne\iti le na priznanja pravic glede jezika, šole in kulturnega izročila, lemveč mora zaščito razširiti tudi na Področje javnega življenja, gospo darstva in vseh drugih komponent družbenega življenja narodnostne skupnosti. Gre torej za to, da za-K°u uresniči načelo bistvene enakopravnosti, ki naj bo »nedeljiva in ne-erencirana« na celotnem ozem-kjer skupnost živi.
Na prejšnjem občnem zboru, ki je u nekaj pred političnimi in dežel-
nimi volitvami, smo ugotavljali, da nosi največjo odgovornost za težak položaj našega kmetijstva predvsem negativna politična volja javnih o blasti, in smo postavili našo odloč no zahtevo, da je treba nemudoma spremeniti položaj v korist kmetijstva in kmetov. Do tega stališča smo prišli po skupni seji Glavnega odbora SKGZ z Glavnim svetom naše organizacije, podpirajo pa ga podatki in sklepi, ki so izšli s prve konference o tržaškem kmetijstvu, ter smernice, ki so izšle na upravno politični ravni.
Pozitivne signale lahko zasledimo v večjem zanimanju političnih sil za probleme tržaškega kmetijstva, v povečanih naporih krajevnih uprav za razvoj primarnega sektorja. Pri tem pa moramo bolj točno povedati, da so nekatere od teh, tako KGS, Pokrajina in manjše občine sprejele kot svoje zahteve kmetov, drugi pa, in sicer tržaška občina in tržaške Trgovinska zbornica, še vedno ne u poštevata naših zahtev. Tržaška občina bi morala spoštovati sprejeto obvezo o reviziji načrta za ljudske gradnje in ustanoviti odborništvo za kmetijstvo, tudi zato, ker zajema kar polovico pokrajinskega ozemlja, ali pa vsaj pristojni urad. Trgovinska zbornica pa bi morala najprej v resničnem interesu tržaškega kmetij stva, sprejeti v svojo kmetijsko-go-zdarsko sekcijo vsa predstavništvu krajevnega kmetijstva v pravični meri ter delovati v oblikah, ki bi u strezale interesom kategorije.
V boju za dosego globalne zaščite se mi borimo tudi za zaščito naših gospodarskih osnov in našega teritorija. V tem pa igra kmetijstvo temeljno vlogo, saj zagotavlja, da teritorij ni prazen, da je prikladen za življenje in zaščiten. Kmetijstvo zagotavlja obstoj na teritoriju. Narod, ki mu od vzamemo zemljo ali tudi le odločanje o zemlji, ni več narod, čeprav govori svoj narodni jezik. Jezik in kultura sta le senca, če nista sestavni del strukture teritorija. Struktura teritorija pa je le rezultat političnih izbir. Zato mi obsojamo omalovažujoč odnos do našega kmetijstva in diskriminacije, ki jih je bila doslej in jih je še naša skupnost prisiljena prenašati s strani javnih oblasti.
Iskati bomo morali boljšo koordinacijo med različnimi komponentami na krajevni ravni — gorska skupnost, pokrajina, občine, Deželna ustanova za razvoj kmetijstva itd. — posebno glede izdelave programov in načrtov v zvezi conskim razvojnim načrtom, z načrti za infrastrukture, s sektorial-nimd načrti itd. V tem kontekstu se kaže kot neodložljiva nujnost ustanovitev urada za načrtovanje pri tržaški pokrajini ter ustanovitev vsaj primernega urada za kmetijstvo pri tržaški občini. Podčrtati moramo tudi nujnost, da se čimprej odpravijo ovire, ki še vedno onemogočajo normalno delovanje kraške gorske skupnosti.
Če se zdaj približam sklepu tega poročila, se mi zdi potrebno podčrtati, da bo morala tudi v bodoče Kmečka zveza vložiti največje napore t korist svojega članstva prav na po-
dročju primerne strokovne rasti, ki naj bi omogočila, da bi se člani lahko s potrebnim znanjem uspešno spoprijemal z vse večjimi birokratskimi in administrativnimi težavami, ki re sno otežkočajo normalno delo na kmetijah. Le če se bo dežela držala sprejetih obvez v korist našega kmetijstva, kot je bilo izrecno sprejeto v izjavi o realizaciji hitrih cest v naši pokrajini, če bo torej sprejela našo zahtevo po izrednem načrtu za razvoj in o-vrednotenje našega kmetijstva, bomo lahko o tem govorili brez rezerv. Za enkrat ponavljamo tu predvsem političnim silam, pa tudi drugim družbenim si am našo zahtevo, da se resno zavzamejo in podprejo naše zahteve.
Gotovo je pomembno dejstvo začetek dejavnosti Kraške mlekarne in ži vinorejske zadruge Dolga krona, pa tudi drugih zasebnih dejavnosti, ki so končno doživele, da so veliki na pori in vztrajna volja naših ži vinone j cev in poljedelcev kronani z uspehom. Z velikim zadoščenjem jim mi vsi izražamo naše zadovoljstvo in priznanje za opravljeno delo ter jim obljub'jamo, da jim bomo stali ob strani pri delu, ki ga bodo opravljali. Tudi Kraški cvetličarski center, ki je bil zgrajen na pobudo Deželne ustanove za razvoj kmetijstva, je končno začel s svojim delovanjem na področju eksperimentiranja zlasti na cvetličarskem področju in bo gotovo lahko pomenil pomembno oporo krajevnim cvetličarjem.
Usoda našega kmetijstva je v dobri meri odvisna tudi od nas samih. Kmečka zveza je predvsem po zaslugi svojih članov postala močna in demokratična organizacija. Organizacija, ki je upoštevana, toda večja enotnost naše kategorije bi prinesla še večje upoštevanje, še večjo težo. Mislim, da bo tudi tržaški kmečki sloj znal pravilno ovrednotiti in upoštevati to možnost.
Gostje na nedeljskem občnem zboru
Massimo Bellotti
podpredsednik Confcoitivatori
Prišel sem na vaš občni zbor, ker razpravljate o problemih, ki niso le krajevnega, ampak tudi vsedržavnega značaja. Kmečka zveza brani kmetijski teritorij iz dveh razlogov: prvič zato, ker je vsakršna kmetijska dejavnost brez teritorija nemogoča, drugič pa zato, ker bi ta narodnostna skupnost, ki na tem teritoriju živi, z izgubo teritorija izgubila tudi svoje korenine. Zahteve, ki jih postavlja KZ, niso pomembne le za krajevno stvarnost, važne so tudi za vsedržavno:	naša organizacija,
Confcoitivatori, je te zahteve vključila v svojo platformo. Mnenja smo, da je potrebno, da bi čimprej prišlo do izglasovanja državnega zakona o zaščiti teritorija, ki bi kmetu zagotovila gotovost in določene perspektive glede investicij, ki jih vlaga v svojo dejavnost. Naša akcija na vsedržavni ravni se torej povsem usklajuje s potrebami tržaške stvarnosti, v sklopu katere obstaja narodnostna skupnost, ki se bori za ohranitev svoje identitete in svojih korenin.
Podpiram tudi vašo zahtevo po izrednem načrtu investicij za kmetij-
stvo: živite na teritoriju, kjer je zemlje malo, prebivalstva pa veliko; treba je investirati v produktivne kulture, česar pa dežela, kot kaže, noče narediti rade volje; mi smo vam na razpolago in bomo podpirali kot doslej vaše zahteve.
Z občnega zbora KZ sta poročala
ALEKSANDER SIRK in SANDOR TENCE
Obširna razprava razkrila vrsto nerešenih vprašanj
, K uspehu občnega zbora je brez j otna pripomogla tudi poglobljena h obširna razprava, ki je razgrnila ri’sto problemov, s katerimi se dnev-0 srečuje naš kmetovalec.
Predsednik cvetličarsko - vrtnarske tadruge MILOŠ KRALJ je med družni poročal, da se KZ srečuje z ved-? istimi težavami, kar pomeni, da Jene zahteve naletijo skoraj vedno a gluha ušesa. Govoril je tudi o Problemu vode, katere visoka cena •Pečno obremenjuje delo predvsem rtnarjev in cvetličarjev ter o cvetli-arskem centru na Proseku; vsekakor P® je podprl zahtevo, ki jo je KZ pojavila deželi o izdelavi razvojnega
eaerta.
0 previsoki ceni vode, ki obreme-JPje tržaške kmete je govoril tudi
podpredsednik Kmečke zveze ALOJZ DEBELIŠ, ki se je v svojem posegu navezal tudi na pereče vprašanje razlaščanj kmetijskih področij. S tem v zvezi je predlagal ustanovitev posebne pokrajinske komisije, ki bi morala od blizu slediti tej problematiki, seveda ob aktivnem sodelovanju vseh organizacij tukajšnjih kmetov. ,
Predsednik pokrajinske organizacije Coltivatori diretti ERMENEGILDO O LENICH je‘s posebnim zadovoljstvom prinesel pozdrav občnemu zboru. Če so stvari, ki nas ločujejo, je dejal, je pa veliko skupnih problemov, ki jih moramo reševati z združenimi močmi. Zavzel se je tudi, da bi bil kmet spoštovan, kot vsak drug delavec.
Z velikim zadovoljstvom pozdrav-
HEmSTO
V H8V1
Predsedstvo občnega zbora Kmečke zveze
ljam, je dejal podpredsednik Kmečke zveze SREČKO OREL, da se je našega občnega zbora prvič udeležil tudi predsednik organizacije neposrednih obdelovalcev (Coltivatori diretti). To predstavlja pomemben korak naprej v okviru prizadevanj za enotni nastop vseh tržaških kmetov v obrambo lastnih pravic.
V imenu pokrajinske uprave je občni zbor pozdravil odbornik MARCELO ČOK; med drugim je dejal, da ta ustanova nima istitucionalnih pristojnosti glede kmetijstva, njeno delo je le promocijskega značaja; navedel je pobude, ki jih pokrajina namerava uresničiti za razvoj tega sektorja, predvsem pa se je zavzel, da je treba ustvariti pogoje, da se bodo tudi mladi vključevali v to dejavnost, ki bo sicer propadla.
Zastopnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja MARINO KOŠUTA je izrekel priznanje našim kmetom in njihovi strokovni organizaciji za velik trud, ki so ga vložili v o-brambo naše zemlje in tudi za razvoj našega gospodarstva. Izrazil je željo, da se bodo v prihodnosti stiki in odnosi med SDGZ in KZ še okrepili.
Občnemu zboru KZ, »stebru naše manjšine«, je pozdrav KPI prinesel deželni svetovalec BORIS ISKRA, ki je potrdil obvezo svoje stranke za revizijo urbanističnih načrtov, ki so v škodo kmetijski dejavnosti, kot tudi obvezo za izdelavo conskega načrta za kmetijstvo. Poudaril je, da bi morali vsi podpirati boj KGS, ki je edina u-stanova v pokrajini v teh zadnjih letih predložila načrt za razvoj kmetijstva. Zavzel se je tudi, da bi tudi Sklad za Trst predvidel prispevke za kmetijsko dejavnost, kar je naletelo na po-
zitivno mnenje predsednika Carbo-neja.
ALOJZ TUL, ki je prinesel pozdrav SSk, je poudaril, da se bo stranka, ki jo zastopa, na vseh ravneh zavzemala za reševanje težav našega kmetijstva. Obregnil se je tudi ob pristojne oblasti, ki zanemarjajo ta vprašanja in kritiziral tiste, ki pravijo, da na Tržaškem ni pogojev za učinkovito kmetijsko dejavnost.
Direktor pokrajinskega nadzomištva za kmetijstvo PAOLO PASCOLINI je podčrtal, da se je v zadnjih treh letih nekaj le spremenilo v tem sektorju; sam je upošteval značilnosti krajevnega kmetijstva in se po tem tudi ravnal. Poudaril je še, da mora krajevno kmetijstvo stremeti za kvaliteto proizvodov, ne pa na kvantiteto, ker teritorija na razpolago je pač malo. Toplo se je zavzel za sodelova nje, kar je predpogoj za razvoj kmetijske dejavnosti.
Pozdrav občnemu zboru je prinesel tudi LEO FRELIH, predsednik zadružne zveze Slovenije, ki je zastopal tudi slovensko gospodarsko zbornico in republiški komite za kmetijstvo. V svojem nagovoru se je zavzel za še tesnejše sodelovanje s KZ, pri katerem bo treba bolje izkoristiti vse sporazume o obmejnem in tudi o vsedržavnem sodelovanju.
Predsednik deželne Confcoitivatori DANTE SAVORGNAN je govoril pred vsem o agrarni politiki EGS, ki jo je treba spremeniti. Ostro je kritiziral deželno upravo, glede zaščite teritorija pa je dejal, da le-ta na Tržaškem pomeni tudi zaščito narodnostne skup nosti, ki na njem živi. Tudi on se je zavzel z normalizacijo odnosov med stanovskimi organizacijami kmetov.
MILOŠ BUDIN, predsednik KGS, je
opozoril na dejstvo, da je dežela v celoti gluha za probleme tržaškega kmetijstva. Naša ustanova, je podčrtal Budin, sploh ni še dobila odgovora na nekatere dokumente in načrte, ki jih je že pred leti izdelala v korist kmetijstva in krajevnega gozdarstva, kar po njegovem mnenju že meji na škandaloznost.
Predstavnik KZ iz Gorice ZVONKO FRANDOLIČ je govoril o važnosti delovanja te organizacije in se zavzel, da bi obe organizaciji, iz Trsta in Gorice, skupno nastopali.
Zelo prodoren je bil poseg mladega kmetovalca iz Repniča DUŠANA MILIČA, ki je kritično govoril o vključevanju mladih v kmetijstvo in tudi o pomanjkanju poguma, ki označuje delo mnogih naših kmetovalcev. Res ne bi hotel, je poudaril diskutant, da bi naša sedanja nestrokovnost imela negativne posledice pri našem bodo čem delu, saj moderen kmet postaneš po strokovnosti in ne samo po vrlinah, ki si jih podedoval od družine.
ALOJZ MARKOVIČ, ki je prinesel pozdrave Kmetijske zadruge, se je podrobneje zaustavil ob problemu vo de in z njim v zvezi ugotavljal, kako je bil postavljen že pred dvajsetimi leti na Kmečkem taboru. Poudaril je, da ga je treba vsekakor rešiti, sicer ne bomo mogli govoriti o intenzivnem kmetijstvu; obenem je pristavil da obstaja možnost uresničitve kraškega vodovoda, ki ga je treba vsekakor zgraditi. Markovič je tudi podčrtal, da mora krajevno kmetijstvo iskati predvsem kvaliteto svojih proizvodov.
Razpravo je sklenil miljski kmetovalec PIERO CREVAT1N, ki je o-pozoril na nevarnost oboroževalne tekme in tudi n: lekatere škodljive posledice vladnv gospodarske politike.
Pogajanja za sestavo novih odborov v slepi ulici
Lista za Trst zahteva župana
Pogajanja za sestavo novih odborov na tržaški občini in na pokrajini so včeraj zašla v slepo ulico, iz katere v tem trenutku res ni videti izhoda. Lista za Trst je namreč, kot je bilo sicer pričakovati, tudi formalno zahtevala župansko mesto in to zahtevo postavila kot predpogoj za sodelovanje s sedanjo šeststrankarsko koalicijo (KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk). Stranke se bodo spet srečale danes zjutraj, po včerajšnjem melo-narskem »ultimatu« pa je nad vso pogajalno mizo legla hladna senca nezaupanja, ki je takoj skoraj popolnoma izničila optimizem tistih, ki že dalj časa napovedujejo vstop LpT v koalicijo.
Včerajšnje srečanje predstavnikov strank se je začelo v precej umirjenem vzdušju. Predmet razgovora je bil izključno program morebitne nove koalicije v luči popravkov in pro-tipredlogov k prvemu osnutku, ki so jih izdelali socialisti. Nekatere stranke so dobile dokument PSI šele včeraj in so zato upravičeno zahtevale vsaj 24 ur premisleka za njegovo oceno, srečanje so zato ob privoljenju vseh odložili na danes zjutraj.
Takoj zatem so se srečali pokrajinski tajniki sedmih strank. Na tem srečanju so listarji brez posebnih o-
vinkov postavili kot prcjudicialno zahtevo, da mora biti župan nove koalicije obvezno melonar, v potrdilo številčne moči LpT, ki je v tržaškem občinskem svetu stranka relativne večine. Glede programa ,tudi s socialističnimi popravki, se lahko strinjamo, je v bistvu podčrtal tajnik liste, v zameno pa zahtevamo zase župansko mesto. Takoj nato so se tajniki razšli. Srečati bi se morali spet danes zjutraj, sinoči pa so krožili glasovi, da se nekateri izmed njih zaradi jasnega političnega izsiljevanja LpT ne nameravajo več sesti za pogajalno mizo.
Kaj se bo sedaj zgodilo je v tem trenutku težko napovedati. Listarska zahteva je bila vsekakor predvidena, čeprav so mnogi pričakovali, da bo Giuricin tako nastopil po podpisu političnega sporazuma. Odločitev pripada sedaj ostalim strankam, v prvi vrsti Krščanski demokraciji in njegovemu deželnemu tajniku Biasuttiju, ki se je že izrekel za sodelovanje z LpT, hkrati pa poudaril, da KD ne bo popustila glede županskega mesta. Po. novna izvolitev Cecovinija za tržaškega župana bi pomenila vsekakor velik korak nazaj za Trst in za njegove težnje po gospodarskem in družbenem preporodu.
V	zvezi s potekom včerajšnjega sestanka med tajniki strank je PSI sinoči izdala tiskovno poročilo, v katerem zavrača tistarsko zahtevo. Obenem pa socialisti poudarjajo, da bodo podprli kandidata tiste politične sile, ki bo nudila največja jamstva za uresničitev programskih smernic, ki jih je predlagala PSI. (st)
Sestanek ženske komisije KPI
V	četrtek se bo sestala razširjena ženska komisija Tržaške avtonomne federacije KPI, *ki bo med drugim razpravljala o zaključkih sedme konference komunističnih žensk. Na dnevnem redu so še teme kot ženske v izvoljenih organih, predlog ZŽI-UDI glede zdravstvenih služb, vprašanje miru itd.
• Odbori za mir licejcev Galilei, Petrarca in Oberdan ter koordinacijski odbor slovenskih študentov so izdali skupno tiskovno sporočilo, v katerem vabijo tržaško mladino, naj si ogleda potujočo razstavo o Afganistanu, ki bo še nekaj dni v Palači Costanzi.
Ekološka akcija »Čisti Kras«
V nedeljo se je pričela akcija »Čisti Kras«, za katero je dala pobudo Operativna krajinska enota, ki deluje pod okriljem Tržaške občine. Pobuda je vsekakor hvalevredna, saj se prvič v takšnem obsegu kaže volja mestnega človeka, da pristopi do kraškega okolja bolj konstruktivno. Z razliko od nekaterih dosedanjih pobud, ki so imele bolj političen značaj (glej čiščenje obcestnih predelov Krasa, ki naj bi ga onesnaževali jugoslovanski turisti), gre tokrat za resnično ekološko akcijo, ki pa nikakor ne sme prezreti vsega tistega, kar na področju ekološke zaščite Krasa od vedno opravlja Kraševec sam. Da bi to svojo funkcijo k raški človek še bolje podčrtal, so se akciji Operativne krajinske enote pridružile tudi organizacije vzhodnega Krasa, ki so se v nedeljo konkretno lotile dela. Tako smo poleg predstavnikov mestnih organizacij, ki so v okviru nedeljskega ekološkega pohoda čistili na bazovski gmajni, srečevali tudi predstavnike krajevnih organizacij s Padrič, ki so počistili poljsko pot pri Trnovki, iz Trebč, ki so delali okrog domačega nogometnega igrišča ter od Banov, ki so prav tako izvedli akcijo v bližini vasi. Res je, da začetek akcije »čisti Kras« ni bil najbolj množičen, kljub temu pa bi bilo treba pri tej pobudi vztrajati.
Stališče Leve struje SSk glede sestave novih odborov
Leva struja Slovenske skupnosti nam je poslala v objavo stališče, ki je bilo izrečeno na seji strankinega po krajinskega vodstva dne 21. marca: »Novi razvoj dogodkov na raznih upravnih ravneh in trenutni politični položaj postavljata SSk pred važno izbiro: ali naj vstopi v razne odbore ali naj slovenske koristi ščiti, zagovarja in postavlja v opoziciji.
V	luči dosedanjih izkušenj, smo prijatelji Leve struje prepričani, da je v odborih, kjer je prisotna Lista za Trst nesmiseln in protisloven vsak morebitni pristop slovenskih predstavnikov, kajti nihče med zavednimi Slovenci ne more sprejemati takega političnega programa, ki predpostavlja za sprejem zaščitnega zakona naše narodnostne skupnosti preštevanje.
Prijatelji Leve struje zato odločno zavračajo odločitve, ki nasprotujejo načelom in duhu edine slovenske stranke v Italiji in smo zato proti vstopu naše stranke v odbore, kjer bo prisotna Lista za Trst.
V	tej zvezi bo naša skupina sklicala javni sestanek članov in so-
mišljenikov SSk, na katerem bomo obrazložili naše stališče in pobude za izhod iz sedanjega položaja.«
USAFE Band v Trstu
Tržaška turistična ustanova bo priredila v sodelovanju z Italijansko zvezo za raziskave proti raku prihodnjo nedeljo (1. aprila) v gledališču Rossetti koncert, na katerem bo nastopila USAFE Band, se pravi u-radna godba ameriškega vojaškega letalstva v Evropi. Gre za 60-člansko glasbeno skupino, ki ima svoj sedež v Eisiendledorfu v ZR Nemčiji in ki je že nastopila v raznih evropskih mestih, med drugim tudi onkraj »železne zavese« v Bukarešti, Pragi, Varšavi in Moskvi.
Kdor se želi udeležiti koncerta, lahke dvigne vabila v uradih Tržaške turistične ustanove v Sesljanu, Trstu in Miljah. Na koncertu bodo zbirali prostovoljne prispevke za boj proti raku.
Jutri v Cerovijah kulturno srečanje
Kulturni delavci SKD Igo Gruden iz Nabrežine bodo v sredo zvečer gostovali v osnovni šoli Miroslav Vilhar v Cerovljah. Predstavili bodo že znano prireditev z naslovom »Obrtništvo kot kulturna dediščina v besedi in sliki«. Smisel te predstave je ovrednotiti domače obrtništvo, rokodelske običaje, katerih zanimanje dan za dnem neprestano upada. Večer, za katerega so kulturniki SKD Igo Gruden vložili veliko truda, je bil na sporedu lansko leto v Nabrežini ob priliki dneva slovenske kulture in nato še v Ilirski Bistrici, v okviru pobratenja in kulturnih stikov med občinama. Predstava je doživela uspeh, tudi zaradi veselja, ki so ga vložili domači krajevni obrtniki. Večer bodo obogatili diapozitivi in moški pevski zbor »Fantje izpod Grmade«, ki bo imel kratek koncert, (db)
V nedeljo ob številni udeležbi občinstva
Več sto mladih pevcev na uspeli reviji »Pesem mladih« v Trstu
V nedeljo popoldne je bila v Kulturnem domu v Trstu že tradicional na revija otroških in mladinskih pevskih zborov »Pesem mladih«, ki jo organizira Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu in na kateri se je letos predstavilo 13 zborov, med temi prvič otroški zbor iz štivana, ki ga vodi Tatjana Legiša. Ostali zbori so bili: otroški zbor »Slovenski šopek Mačkolje«, ki ga vodi Marija Družina, zbor osnovne šole »F. Bevk« z Opčin (nižja stopnja), ki ga vodi Branko Lupine, otroški zbor »Zvonček« iz Repentabra, ki ga vodi Tone Bedenčič, otroški zbor »Vesela pomlad« z Opčin, ki ga vodi Lucija čač, otroški zbor »Slomšek« šol iz
Bazovice, Gropade in Drage, ki ga vodi Karmen Koren, zbor osnovne šole »Bazoviški junaki« iz Rojana, ki ga vodi Ana Baitz, otroški zbor Glasbene matice, ki ga vodi Novela Kralj, zbor osnovne šole »F. Bevk« z Opčin (višja stopnja), ki ga vodi Branko Lupine, zbor srednje šole »Igo Gruden« iz Nabrežine, ki ga vodi Edith Kocjan, mladinski zbor iz Križa, ki ga vodi Celina Kontelj in mladinski zbor »Vesela pomlad« z Opčin, ki ga vodi Franc Pohajač.
Nekaj sto mladih pevcev se je zvrstilo na odru ter zapelo vrsto na rodnih in otroških pesmi, nekatere ob spremljavi harmonike (Elena Čuk) in klavirja (David Lenisa in
Andrej Pegan). Hvaležno občinstvo, v glavnem očki, mamice, pa seveda tudi ljubitelji petja, ni Siedilo s priznanjem, ki so si ga mladi pevci tudi zaslužili.
Uvodno misel o pomenu revije, je podal ravnatelj nižje srednje šole »Simon Gregorčič« iz Doline Aldo Stefančič, ki je dejal, da je pesem, posebno če je to pesem mladih, najboljša vez in most med narodi. »Pesem ne pozna meja« je še dejal, »zato je lahko posrednik in povezovalec različnih narodov, različnih pojmovanj. To prihaja še zlasti v poštev danes, ko je mir v svetu močno o-grožen. Pesem mladih oznanja mir med narodi in prinaša tisto otroško vedrino in čistost, ki jo lahko posreduje samo mlado srce. Združimo se zato tudi mi z našimi mladimi pevci« je zaključil svoj govor »ter sku- j šajmo dojeti njihovo pesem kot sporočilo mladih, ki žele gojiti prijateljstvo z vsemi ter posredovati vsem večno lepo slovensko pesem.«
Narečna komedija
v	Avditoriju
V tržaškem Avditoriju bo v petek ob 20.30 prva predstava narečne igre : »La locanda de Tomo selvatico«, ki I jo bo predstavila skupina »Ex allie- I
vi	del Toti«. Delo je napisala Edda | Vidiz, režiral pa ga je Bruno Cap- i pclletti. Narečna komedija Edde Vidiz se naslanja na Goldonijevo igro | »La bottega del caffè«.
Pri Opčinah jih goji elektronski tehnik ter inštalater Walter Polissa
Kako ti kalifornijski deževniki pridelajo dragoceni humus
Kaj je deževnik? Strokovna literatura ga označuje kot črvu podobno členasto živalico, ki biva v zemlji in ob dežju prileze na dan. Kaj pa črv? To je drobna žival mehkega, podol govatega telesa, ki je po navadi škod ljiva. Deževnik torej ni črv, a niti ne glista, kot ga tu pa tam marsikdo površno nazove, glista je pač nečlenast črevesni zajedavec, ki enako rad na pada človeka in živali in odtod tudi beseda glistavost.
Deževnika poznamo menda vsi, toda zdaj nj govor o domačem deževniku, ampak o prav posebni vrsti te živali, ki se izredno naglo razmnožuje in prav tako naglo proizvaja humus, to je najbolj dragoceno gnoji-tveno sredstvo. Gre za rdečega kalifornijskega deževnika, ki je sad potrpežljivih laboratorijskih raziskav in ima od leta 1959 izjemne zasluge za obilnost žitnih pa tudi drugih pridelkov v Združenih državah Amerike.
V Italiji so ga začeli gojiti, na veliko šele pred nekaj leti (najbolj znana gojišča so v Emiliji), naposled pa je kalifornijski gost priromal k nam, točneje na Opčine, kjer ga goji Wal-
ter Polissa. Te je petindvajsetletni fant strumne postave in bistrega duha, ki se je izučil za elektronskega tehnika, a poklica ne opravlja, ker ni dobil ustrezne zaposlitve. Posvetil se je instalaterstvu. 1. januarja 1983 je postal član obrtniške sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, septembra pa je napravil prvih 200.000 deževnikov in jim z 191 letnim bratom in družabnikom Adria nom uredil gojišče ob železniški pro gi med Opčinami in Repentabrsko občino, kjer prebiva njuna simpatična nona Zora. Pred vhodom imajo lat-nik, ki daje žlahtno rdečo kapljico, naokoli pa čebulne nasade in nekaj perutnine. In strogega varuha Terasa, ki te brez domačega ukaza zlepa ne spusti na dvorišče, čebuli bo sicer kmalu odklenkalo, ker se bo polagoma morala umakniti deževnikom.
Bistvena razlika med rdečim »kali-fornijcem« in navadnim deževnikom, kakršen prikuka izpod izrutega kraškega kamna, je ta, da ameriški ne mara zemlje, ampak živi izključno v gnoju, ki ga 40 odstotno porabi za lastno prehrano, 60-odstotno pa pre-snuje v humus. Najboljši je kravji
gnoj, najmanj primeren pa kokošji. Druge značilnosti kalifornijskega deževnika so v tem, da je dvospolnik, da se iz enega deževnika rodi v enem letu osemnajst mladičev, da ti dora-sejo in postanejo plodni v samih 15 dneh, da so dokaj izbirčni, saj rajši gladujejo, kot bi poskusili premalo vlažen gnoj, da se bojijo mraza in pod ničlo poginejo, pa še, da jih je treba pošteno zaščititi pred požrešnostjo krtov in kosov. Zaradi tega je Water gojitveno ležišče ogradil z žico. Če ne prenesejo hudega mraza, pa tudi sonca ti deževniki ne trpijo, zato je plast gnoja, v katerem živijo in »delajo«, potrebno zavarovati s pregrinjalom iz rafije, ki obenem jamči živalicam primerno stopnjo vlage. Slednja je pri gojenju deževnikov bistvene važnosti, zato si je moral Walter urediti kar lasten vodni hranilnik za primer suše. Pazljivo je treba ravnati tudi s surovino, to je z gnojem: če je ta »premočan«, mu gre primešati določeno ko ičino kalcijevega bikarbonata. Hranilo za »ka-lifornijče« ne sme biti ne kislo ne tako rekoč mrtvo; kislost, ki. izvira iz kravjega seča, mora znašati 7,6,
kajti drugačno razmerje je za deževnika škodljivo.
Te živali se razmnožujejo od marca do septembra, sicer po navadi dvakrat v marcu, trikrat v juliju (ali juniju) in spet dvakrat v septembru, kar je pa odvisno prav od stopnje vlage oziroma dobrote hranila. Zanimivo je, du se kalifornijski deževniki od trenutka, ko zapazijo, da jih je pravzaprav preveč, ne razmnožujejo več in uva"javljajo s tem nekakšno kontrolo rojstev.
Walter in brat Adriano, ki je zaposlen pri podjetju za presnavljanje industrijskih odpadkov, sta nam povedala, da na Tržaškem zaenkrat ni posebnega zanimanja za humus, ki ga pridelajo kalifornijski deževniki. Stot takega humusa stane okrog 35.000 lir, kmet se cene ustraši in rajši uporablja kravji gnoj, ne pomisli pa, da bi se mu humus kljub ceni pozneje bogato obrestoval. Tudi zato, ker četrt kilograma takšnega humusa zaleže za kilogram tradicionalnega gnojila. Res pa je, da so pri nas ljudje še vse premalo seznanjeni s prednostmi te relativne novosti.
Walter Polissa nabavlja kalifornij-
ske deževnike pri videmskem podjetju Darwin Italia, kateremu nato prodaja humus. Med odjemalci odpade j dobršen del na tujce, in to tudi iz iz-venevropskih dežel, celo daljnovzhodnih. Mnogi kupujejo Walter jev humus j izključno za gojenje orhidej, saj pravijo, da je zanje naravnost idealen. Seveda smo dolžni omeniti, da humus ! proizvajajo, tudi drugi deževniki in ne samo kalifornijski, toda z njimi i- I maš ‘ dosti več dela in stroškov, ker I živijo v zemlji in se ti spričo tega lah- I ko razlezejo daleč naokoli, medtem ko kalifornijski deževnik nikoli ne bo ! zapustil svojega gnojnega ležišča. Sploh pa je njegov humus plemenitejši in nepremočljiv.
Walter ju (in Adrianu) gre tudi kot zavednemu Slovencu vse priznanje za tako vzorno podjetnost.
DRAGO GAŠPERLIN
• Sindikat upokojencev SPI-CGIL za mestno središče opozarja člane, ki ni- i so še prejeli izkaznice za tekoče leto, da jo lahko sami dvignejo v Ul. Pon-dares št. 8 vsak dan, razen ob sobo-tah, med 9. in 12. ter med 16. ih 19. uro.
Na pobudo domačega kulturnega društva
V Barkovljah je bilo v nedeljo več zanimivih kulturnih doživetij
V	Barkovljah je bilo v nedeljo nadvse praznično vzdušje. Osrednji dogodek je bila proslavitev barkovljanskih petdesetletnikov. Slavje je dopolnila popoldanska kulturna predstava »Občinski svetnik Josef švejk« ter družbena pobuda zbiranja podpisov v o-kviru samoupravnega referenduma za mir in razorožitev.
Proslavitev barkovljanskih petde setletnikov se je pričela že zjutraj, z mašo g. L. Župančiča, ki je po zdravil vsakega slavljenca posebej. Vsakomur je izročil simbolični nagelj in rožmarin ter brošuro, ki je izšla ob poimenovanju šole »F. S. Finžgar«.
Vzdušje je bilo zelo prisrčno in toplo, saj so se nekateri od nedeljskih slavljencev ponovno srečali po več kot dvajsetih letih. Predstavniki društva so bili zadovoljni, predvsem zato, ker so se povabilu odzvali vsi barkovljanski petdesetletniki, (ki jih je triindvajset), ti pa so se razveselili, ko so videli, da društvo deluje, da je spet postalo zbirališče,
Novi uradi SAUB pri Sv. Jakobu
V	prostorih bivšega pokrajinskega protituberkoloznega centra v Ul. sv. Marka 11 pri Sv. Jakobu že tri tedne obratujejo uradi zdravstvene službe SAUB štev. 10. Namenjeni so Prebivalcem Magdalene, Sv. Vida, iz čarbole, z Elizejskih poljan (Campi Elisi) in seveda s Pončane ter od Sv. Jakoba, ki so v preteklosti zahajali v osrednji SAUB št. 9 v Ul. Nordio. še vedno pa se niso v zadostni meri privadili novemu sedežu in zato jih vodstvo KZE poziva, naj se slednjega v čim večji meri poslužujejo
Pri Sv. Jakobu imajo ljudje na voljo med drugim vse potrebne upravne storitve, tu lahko izberejo splošnega zdravnika in pediatra, naročijo se za sprejem v zaseben zdravstveni dom in termalno zdravilišče, dalje se tu rešujejo problemi glede oprostitve »ticketa«, zdravstvene o-skrbe v tujini itd., razen tega deluje tu še služba za pregled krvi (vsak dan od 7.30 naprej) in za dajanje i-njekcij (9.30 - 11.30). Prihodnji teden bo pa mogoče tudi naročati specialistične preglede pri SAUB. 24 v Ul. Ghiberti.
Mladinska predstava v gledališču Cristallo
Danes bo ob 10. uri v gledališču Cristallo gostovala gledališka zadru-Oa Ruotalibera iz Rima z delom »Soupperman«. Gre za predzadnjo Podstavo v sklopu gledaliških predelav namenjenih najmlajšim *»V gle tališče v družbi«.
v katerem se lahko vsak prijetno počuti. . . Odborniki trdno upajo, da bo ta domačnost in toplina, ki vlada v društvu, privabila k sodelovanju čim več ljudi. V prostorih barkovljan-skega društva naj bi se zbirali prav vsi, ki slovensko čutijo (in torej ne samo »Barkovljani«), predvsem pa je potrebno, da bi se društvenih pobud udeležili tudi mladi. Od tega je od visen bodoči obstoj društva.
Popoldne je bila na sporedu predstava »Občinski svetnik Josef Švejk«, sledilo pa je podpisovanje samoupravnega referenduma Vsedržavne ga odbora za mir, proti namestitvi raket na Siciliji. Ustava namreč ne dopušča glasovanj ljudstva o vpraša njih, ki zadevajo mednarodne pogod be, zato je to »edina pot, po kateri se lahko italijansko ljudstvo izreče o lastni bodočnosti. . . da parlament sam določi ustavni , referendum. . .«
Vsakdo, ki je hotel izraziti svoje prepričanje o perečem vprašanju jd-drskih raket, je moral odgovoriti na vprašanja :
V nedeljo okrog 6. ure zjutraj je z močnim treskom počila vodovodna cev v Ul. Mazzini v višini trgovine za športno opremo »Tullia Marino«. Voda je v trenutku poplavila ulico v bližini, vdrla pa je tudi v omenjeno trgovino in napravila dokajšnjo škodo.
Orožniki so nemudoma preusmerili promet, medtem ko so tehniki Občinskega podjetja za elektriko, vodo in plin (ACEGA) takoj ustavili dotok vode in začeli s popravili. Zdi pa se, da bodo morali zamenjati 7 metrov dolg kos cevi in da bo redna dobava pitne vode mogoča šele čez 4-5 dni. Da bi prisl ina roko prebivalcem spodnjega dela Ul. Mazzini, ki so ostali brez vode, pa so tehniki že postavili dve zasilni pipi na ulici.
Cev je po vsej verjetnosti počila izključno zato, ker je bila izrabljena in ni vzdržala močnega pritiska. Že pred časom bi jo morali zamenjati, a do tega ni prišlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Pok vodovodne cevi je poškodoval tudi plinovodno cev, ki teče mimo, vendar je bila redna dobava plina prekinjena le za nekaj ur.
Naj ob koncu omenimo, da je avtobusni hromet začasno takole preusmerjen. V smeri proti nabrežju avtobusi prog 9, 10, 11, prečrtani 11 in 18 iz Ul. Mazzini zavijejo na Ul. San Spiridione in pripeljejo na nabrežje po Ul. Valdirivo. V Ul. San Spiiidione so uredili začasno postajališče. Avtobusi prog A, 4, 17, 24, 28
1.	Se strinjaš z namestitvijo jedrskih raket v Comisu in na državnem teritoriju?
2.	Smatraš, da bi moralo dokončno odločitev o namestitvi jedrskih raket v Italiji prevzeti ljudstvo s pomočjo referenduma, ki bi ga sklical par lament?
3.	Si za to, da se odpravi vse jedrsko orožje na Vzhodu in na Zahodu?
H.J.
Skoraj milijarda lir za kemijsko fakulteto
V smislu deželnega zakona štev. 61, ki predvideva izredne denarne prispevke univerzitetnim, znanstvenim in višješolskim ustanovam za širjenje njihovih poslopij in bogatenje notranje opreme, je deželni odbor o-dobril nakazilo 925 milijonov lir za ureditev novega sedeža kemijske fakultete na tržaški univerzi.
in 30 pa vozijo v isti smeri po Ul. Mazzini in nato po Ul. Roma ter Ul. Valdirivo, kjer so uredili zasilno postajališče. V nasprotni smeri pa vsi omenjeni avtobusi pripeljejo iz nabrežja na Borzni trg, kjer je postajališče, in nato zavijejo na Ul. Mazzini po Ul. San Spiridione.
Nov predsednik Deželne zveze za trgovino
Včeraj so izvolili novega predsednika Deželne zveze za trgovino in turizem. To je predsednik Združenja za trgovino in turizem v pordenonski pokrajini Mario Romanin. Doslej je omenjeno zveze vodil Dei Rossi.
Okrogla miza o Istri
V četrtek ob 18. uri bo v Tržaškem časnikarskem krožku okrogla miza na temo »Istra 1943 - 1954; od osvobodilne borbe do izseljevanja«, ki jo prireja krožek »Istria«.
Pri okrogli mizi bodo sodelovali Mario Abram, Giovanni Giuricin, Liliana Ferrari, Guido Miglia, Fausto Mon-falcon, Giovanni Radessi in Salvatore Žitko.
Po nedeljski eksploziji vodovodne cevi
Še vedno prekinjena promet in dobava vode v Ul. Mazzini
Nedeljski kulturni dogodki
V Barkovljah, kot poročamo v daljšem članku, so v nedeljo proslavljali domače petdesetletnike
V Prosvetnem domu na Opčinah je bil v nedeljo celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Obala iz Kopra, ki ga vodi Mirko Slosar.
Zbor se je predstavil številnemu občinstvu z dvodelnim programom. V prvem delu je zbor solidno predstavil zelo zahteven program, ki ga bo zbor izvajal na tekmovanju »Naša pesem« v Mariboru 14. aprila. V dnigem delu je zbor zapel priredbe slovenskih narodnih pesmi, ki so navdušile občinstvo.
V Domu Alberta Sirka v Križu so v nedeljo popoldne na pobudo KD Vesna odprii samostojno slikarsko razstavo Deziderija Švare. Umetnika, ki razstavlja tudi več najnovejših del, je predstavil kritik prof. Milko Rener. Odprtju razstave je sledil nastop dramske skupine SKD Igo Gruden iz Nabrežine, ki je uprizorila lepljenko ljudskih anekdot »Ognjišče je zaživelo in spregovorilo«.
Na sliki: odprtje razstave Deziderija Švare.
Jutri premiera lutkovne igre »Zvezdica zaspanka« na Opčinah
Srečen konec neprevidnega speleološkega podviga
Otroci, obeta se vam lepa lutkov-Pa predstava, ki jo pripravlja lucrila skupina tabornikov RMV z uPčin in ki se imenuje »Zvezdica za-sPanka«, po tekstu Frana Milčinske-fn' V njej nastopa kar 12 otrok od 10 do 13 let starosti, vodi jih reži-serka Olga Lupine, lutke in sceno je Pripravila Magda Tavčar, organiza-r^ka predstave je Nori Jerič, glas-°a - Boris Roškar.
17^aJe za predstavo, ki bo jutri ob ■ Uri (ponovitev pa v četrtek, prav-
tako ob 17. uri) v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, so v polnem teku. Vse je že pripravljeno, scena, lutke, kostumi, razsvetljava, tudi i-gralci znajo svoje vloge in pevske vložke. Treba je samo še kakšno malenkost izpiliti, kaj popraviti in potem bo jutri vse nared.
Prepričani smo, da bo predstava uspela ter da se bodo ob njej na-zabavali otroci in odrasli, pač vsi, ki se bodo »Zvezdico zaspanko« o-gledali.
Zgodba dveh mladih tržaških jamarjev, ki jih je naplava vode za pria 500 metrov globoko v jami »La Val« pri vasici Prad is di Sotto v por-denonskih predalpah, se je srečno končala : tržaški potapljači so jih včeraj okrog 4. ure zjutraj srečno pri vlekli na površje.
Gre za 20-letnega Riccarda Sega richa iz Ul. Madonizza 9 ter za 24-letno Sivlio Basiacco iz Ul. Sv. Frančiška 5, ki sta se preteklo nedeljo okrog poldneva nekoliko neprevidno spustila v omenjeno jamo skupno s 4 drugimi člani Tržaškega alpinističnega kluba (CAT). Poleg njiju so se neprevidnega podviga udeležili še: 22-letni Mario Carboni ter Muzio Bobbio, 20-letnj Roberto Tome in 23-letni Mauro Kraus. Zdi se, da so domačini posvarili mladeniče, naj ne hodijo v jamo spričo dežja. Ah nasvet očitno ni zalegel, mo goče zato, ker niso hoteli »zapraviti« dolge poti iz Trsta, mogoče pa tudi zato, ker je pač mladost norost, kot včasih upravičeno pravimo.
Okrog 17. ure, ko so bili globoko v jami, so opazili, da nevarno narašča voda v nekem sifonu. Omenjenim štirim je uspelo pravočasno priti na varno. Kakor hitro so prišli na svetlo brez Segaricha in Basiaccove, pa so poklicali na pomoč v razne smeri. Nemudoma so se odzvali krajevni orožniki in gasilci. Nekoliko kasneje je prišla skupina reševalcev
Italijanskega alpinističnega kluba (CAI) in končno tudi potapljači iz Trsta, ki so, kot rečeno, po nekaj urah privlekli mladeniča na varno.
Neprevidna jamarja je že včeraj zjutraj pregledal zdravnik. Zdi se, da sta pri dobrem zdravju.
Izbruh nasilja pri rojanski črpalki
Sinoči je prišlo pri avtomatični bencinski črpalki v Miramarskem drevoredu do nerazumljivega izbruha nasilja. Ko je 42-letni Claudio Mlekuž, stanujoč v Trstu, v Ul. Pasteur 4, čakal svoje prijatelje, je iz bližnje alf ette stopil čokat moški, ki se je iz povsem nerazumljivih razlogov s pestmi spravil nad zaprepadenega Mlekuža, ga zbil na tla, spet stopil v avto in odbrzel v smeri proti Bar-kovljam. Mlekuža so odpeljali v bolnico, kjer se bo moral zdraviti pet dni zaradi udarcev v desno roko in drugih manjših ran, za napadalcema (v avtu sta bila v dveh) pa ni bilo ne duha, ne sluha.
• V kinu Ariston bodo od jutri do petka v matinejah (ob 8.30 in 11. uri) predvajali za šole film Libane Cavani »Galileo«, šole lahko zaprosijo za ogled filma na tel. št. 741093. Vstopnina 2.000 lir.
Neprevidna vožnja
V nedeljo zvečer nekaj pred 20. uro so sprejeli na ortopedskem oddelku tržaške splošne bolnišnice 36-letnega Gerarda Orpelli ja, ki stanuje v Ul. Zanboni 2. S svojim fiatom 126*je namreč nekaj časa prej trčil na križišču med Ul. Palestrina in Ul. sv. Frančiška v vozilo 24-letne-ga Videmčana ter se pri tem ranil. Zaradi naloma ključnice ter zaradi udarca v prša se bo moral zdraviti približno 30 dni.
Dobro uro kasneje pa so na istem oddelku sprejeli še 23-letncga študenta Fabia Sterle iz Ul. Carmelitani 9 ter 20-letno Chiaro Rusconi iz Ul. Patrizio 18. Oba sta se lažje ranila, ko je renault 5, v katerem sta se peljala, zavozil s cestišča
Zapustila nas je naša dra * ga nona
Marija Ferluga vd. Zlobec
Pogreb bo jutri, 28. t.m., ob 10.15 s pokopališča v Nabrežini naravnost na pokopališče pri Sv. Ani ob 11. uri.
Žalujoči: snaha Alma, vnukinji Magda z možem in Renata, sestra Rafaela, brata Josip in Romano, svakinji Ana in Pavla ter drugo sorodstvo
Trst, 27. marca 1934
V soboto v KD »L Grbec« v Skednju
Lep uspeh prve samostojne razstave petih umetnic in ženskega zbora
Verjetno je bilo to prvič, da smo doživeli v našem krogu razstavo samo žensk - ustvarjalk. Prav zaradi tega in pa zaradi dejstva, da gre za znane in nekatere tudi že uveljavljene umetnice doma in v svetu, je bilo zanimanje za otvoritev razstave, ki jo je pripravilo društvo »Ivan Grbec« iz Skednja v soboto zvečer v svojih prostorih, zelo veliko, vzdušje med udeleženci pa praznično, slavnostno.
Pet umetnic, ki je na razstavi pred stavilo svoja dela, smo v našem dnevniku na kratko že predstavili: gre za Bogomilo Doljak, ki je raz stavila svoje izredno lepe skulpture iz lesa, slikarko Zoro Koren - škerk, ki je razstavila nekaj svojih grafik, z motiviko različnih ur, s katerimi je doživela doma in v svetu že lepa in visoka priznanja, za Jasno Merkù, ki je sicer začela z grafiko, na tej razstavi pa se je predstavila z lepimi, tako v barvah, kot obliki zanimivimi keramikami, za Magdo Tavčar, ki je okrasila stene društvene dvorane s svojimi efektnimi in do potankosti izdelanimi tapiserijami in za slikarko Marto Werk - Volk, ki je s svojimi slikami, v slogu naivcev, s svojim preprostim figurativnim podajanjem, lepo izpopolnila ta pester in bogat prikaz ustvarjalnosti naših umetnic.
Številne udeležence, domačine, pa tudi mnoge goste iz mesta, je v imenu društva pozdravil njegov predsednik Deziderij Švara, umetnice pa je z njemu že prirojeno prisrčnostjo in zavzetostjo, predstavil umetnostni kritik Milko Bambič, ki je vsaki naklonil nekaj besed tako o razstavljenih delih, kot tudi sicer o njihovem delu
in pomenu tega za ■ umetniško rast našega naroda.
Vse umetnice so prejele, ob navdušenem ploskanju navzočih, šopke rož, nato pa je sledil nastop domačega ženskega pevskega zbora, ki ga vodi Marta Werk - Volk. O zboru, smo že povedali, da je preživljal nekaj časa krizo, da pa je sedaj to krizno obdobje prebolel, ter se je na sobotni prireditvi predstavil, tako z ubranim petjem, kot tudi s posrečeno izbiro pesmi, ki so se lepo usklajevale s celotno prireditvijo.
Ker je tudi tokratno prireditev društvo »Ivan Grbec« vključilo v letošnje praznovanje mednarodnega ženskega dneva, je zbor začel svoj program s pesmijo Karla Pahorja »Pesem žena«, tej je sledila Pirnikova
»Lastovki v slovo«, nato narodna v priredbi Danila Bučarja »Ko bi jaz vedel«, prvič pa je zbor na tej prireditvi izvedel pesem »Jesen«, ki jo je tudi uglasbil Maks Pirnik. Gre za dokaj zahtevno skladbo na besedilo ene izmed poezij našega kraškega pesnika Srečka Kosovela, ki jo je zbor zelo lepo podal. Svoj nastop je zaključil še s poskočno belokranjsko »Metliško kolo«. Pevke so se, pod vodstvom svoje pevovodkinje, dobro izkazale in bi bilo resnično škoda, če ne bi s svojim petjem nadaljevale.
Ob koncu še naša misel, ki smo jo tudi izrekli organizatorjem te lepe prireditve: kaj ne bi bilo dobro, če bi to razstavo ponovili še drugje in tako pokazali tudi drugim, kaj zmorejo naše domače umetnice?
N. L.
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
Brendan Behan
TALEC
Režija: Mile Korun
Predpremiera
v četrtek, 29. t.m., ob 20.30 — abonma red E
Premiera
v petek, 30. t.m., ob 20.30 — abonma red A
Ponovitve
v soboto, 31. t.m., ob 20.30 — abonma red B
v nedeljo, 1. aprila, ob 16. uri — abonma red C
v četrtek, 5. aprila, ob 20.30 — abonma red D
gledališča
AVDITORIJ
Danes, 27., in jutri, 28. marca, ob 11. uri baletna predstava »Pravljica o Ostržku«. Vstopnina 500 lir. Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča (tel. 631-948) vsak dan razen ob ponedeljkih.
ROSSETTI
Od jutri. 28. marca, gostovanje Stalnega gledališča iz Turina s Ferro-mejevim delom »La casa dell'ingegnere«. V abonmaju odrezek št. 9. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni.
VERDI
Danes, 27. marca, ob 20. uri: peta predstava »Romeo in Julija«. Izvaja baletna skupina iz Basla : red F/E.
CRISTALLO - LA CONTRADA
V četrtek, 29. t.m.:	film »Krvava
svatba» Carlosa Saure.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Od četrtka, 29. t.m., do 1. aprila : Srečanje lutkovnik skupin Slovenije.
Srednja dvorana
Danes, 27. marca, ob 19.30: Andrej Amol Quartet.
Jutri, 28. marca, ob 19.30: I. Pregelj »Vsem galjotom vile v vamp«, SSG Trst.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 27. marca, T. Bernhard »Po vseh višavah je mir«. Predstava ob 10. uri za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo ter ob 16. uri za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo in Tehnični šolski center v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
izleti
Sekcija Slovenske skupnosti Devin -Nabrežina priredi od 23. do 25. aprila izlet v Beograd (Arandjelovac, Kragujevac, čačak, Višegrad in Sarajevo). Vpisovanje pri odbornikih do popolne zasedbe razpoložljivih mest.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv. Frančiška 20
danes, 27. marca, ob 20.30
SPREGOVORIMO O NAŠEM GLEDALIŠČU
S predsednikom upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča BOGOM SAMSO in ravnateljem in umetniškim vodjo MIROSLAVOM KOŠUTO bomo razmišljaj o razmerah, težavah, repertoarju in še zlasti o prihodnosti naše gledališke hiše.
Vabljeni!
kino
Ariston 17.00 — 22.00 »Bianca«. Režija Nanni Moretti.
Eden 16.00 — 22.00 »La chiave«. S. San-drelli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.30 — 22.00 »Scarface«. Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Carne insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 »Gorky Park«. Lee Marvin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »La guerra erotica di Mash«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.30 — 22.15 »Christine, la macchina infernale«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.00 — 22.15 »La Traviata«. Režija F. Zefirelli. Placido Domingo in Teresa Stratas.
Capitol 16.30 — 22.00 »Mystere». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 — 22.00 »Essere o non essere«. Režija Mei Brooks.
Moderno 17.00,	18.40, 20.20 in 22.00
»Vacanze di Natale«. Jerry Calà.
Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Pandora, il sapore della carne«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Scomparso (Mis-sing)«. Jack Lemmon.
Radio 15.30 — 21.30 »La sorella di Ursula«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »Lilly Marlen«. Giancarlo Giannini, Anna Schygulla.
koncerti
Glasbena matica Koncerti v Gallusovi dvorani : v ponedeljek, 2. aprila, ob 20.30 v Ul. R. Manna 29: Trio Tržaškega instrumentalnega ansambla : Angelo Vattimo, violina, Marcello Manuel-li, klarinet, Barbara Opeka, klavir. Na programu:	J. Vanhal, A. Hačaturjan,
D. Milhaud in I. Stravinski. Vabljeni!
GLASBENA
MATICA
TRST
8. abonmajski koncert
v četrtek, 29. t.m., ob 20.30 v
stolnici sv. Justa
SLOVENSKI TROBILNI KVARTET in
HUBERT BERGANT, orgle
Vstop z abonmajskimi izkaznicami oziroma z vabili, ki jih lahko dvignete v pisarni GM
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Valentin Vodnik - Dolina vabi jutri, 28. marca, ob 20.30 v društveno dvorano na ogled diapozitivov Maria Magajne o prireditvah in motivih iz Doline.
SKD I. Gruden - Nabrežina vabi na predstavitev raziskave »Obrtništvo kot kulturna dediščina v besedi in sliki«, ki bo jutri, 28 marca, ob 20.30 na osnovni šoli M. Vilhar v Cerovljah. Sodeluje pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Lutkovna skupina RMV z Opčine
vabi jutri, 28., in v četrtek, 29. marca, ob 17. uri na ogled lutkovne igrice s petjem in glasbo Zvezdica zaspanka.
razna obvestila
Odbor Zveze vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju prirejata tradicionalni izlet dne 25., 26. in 27. maja. Peljali se bomo po poteh AVNOJ v Drvar, Jajce, Kozaro in Jasenovac. Vpisovanje in informacije do 30. marca na sedežu zveze, Ul. Montecchi 6, tel. št. 040/795-136.
Državni poklicni zavod J. Stefan sklicuje roditeljski sestanek danes, 27. marca, ob 17.30 za vse ostale razrede.
razstave
Danes, 27. marca, ob 18.30 bodo v galeriji Torbandena odprli razstavo slikarja Zorana Mušiča.
V	KD I. Grbec - Skedenj razstavljajo svoja dela: Bogomila Doljak, Zora Koren, Jasna Merku, Magda Tavčar in Marta Werk - Volk. Razstava bo odprta vsak dan od 18. do 20. ure do sobote, 31. t.m.
V	soboto, 31. marca, ob 18.30 bodo v galeriji Barbacan na Trgu Barbacan 4 odprli IV. deželno razstavo risb, ki jo organizira Tržaška avtonomna turistična ustanova. Razstava bo odprta do 15. aprila po naslednjem umiku: ob delavnikih od 16. do 20. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 27. marca RUPERT
Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 19.26 — Dolžina dneva 12.32 — Luna vzide ob 5.13 in zatone ob 14.15.
Jutri, SREDA, 28. marca
JANEZ
Vreme včeraj: temperatura zraka 9,3 stopinje, zračni tlak 1005,6 mb ustaljen, veter 32 km na uro severozahodnik, vlaga 87-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 8.5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Massimo Siriani, Andrea Mistero, Marco Delise, Scilla Kus, Luigi Cornelio.
UMRLI SO: 58-Ietni Boris Stibili, 76-letna Elda Pitacco vd. Candotti, 74-letni Filareto Zumbo, 64-letni Salvatore Del Cielo, 85-letna Giulia Tschernota vd. Serbini, 70-letna Michella Pribaz por. Kjuder, 87-letna Rosa Cattarpzza vd. Senesi, 78-letna Evelina Marchesini, 85-letni Giordano Levi, 86-letna Stefania Sozzai vd. Deponte, 64-letni Luigi Fiorarli, 75-Ietni Giovanni Skrk, 71-letni Luciano Pecchia ri, 80-letna Rosa Saule vd. Marsich, 76-letni Umberto Bertolo, 78-letni Carlo Macchi, 72-letni Antonio Sain, 71-letni Natale Bertetich, 89-letni Salvatore Brana, 87-letna Lucia Saldassi vd. Cupez, 80-letna Aida Drioli vd. Seriani, 86-letna Genoveffa Rusig vd. Cauto, 87-letni Umberto Buchberger, 75-letni Pellegrino Bemich, 71-letna Bianca Visin-tini por. Forni, 79-letni Sigfrido Woel-ke, 86-letna Milena Blasi, 72-letna Valeria Tedeschi, 65-letni Giacomo Franici), 89-letna Ines Madussi vd. Tramonte, 52-letni Silvano Stefani, 80-letni Pietro Franco!.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11, Sesljan, Bazovica, žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, U. Roma 16, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001. Zgonik: tel 225-596, Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
menjalnica
26. 3. 84
Ameriški dolar................ 1.605.—
Kanadski dolar................ 1.255.—
švicarski frank.................. 746.—
Danska krona.................. 167.—
Norveška krona................ 212.—
švedska krona................... 206.50
Holandski fiorini................ 547.—
Francoski frank............... 199.—
Belgijski frank.................. 27.50
Funt šterling.................. 2.320,—
Irski Stirling................ 1.890. —
Nemška marka.................... 617.50
Avstrijski šiling................ 87.25
Portugalski eskudo................ 11,—	'
Japonski jen....................... 6.—
Španska pezeta.................... 10.—
Avstralski dolar.............. 1.450.—
Grška drahma ................. 11.—
Debeli dinar..................... 11.50
Mali dinar	12.—
SHS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - ULICA F. FIL2I IG -	B1-A4B
mali oglasi
MATEMATIKO, fiziko in predmete z elektronskega področja na domu inštruira profesor. Informacije po tel. 003865/21972 v popoldanskem času.
JOŽE BIZJAK iz Divače - Kraška 9 prosi gospoda, ki ga je pred časom srečal pred divaško mesnico, naj se zglasi na zgornji naslov.
PRODAM stanovanje v centru 90 kv. m potrebno prenovitve. Tel. 040/422-232 od 13.30 do 14.30.
PRODAM Peugeot 104, letnik '76 s plinsko napeljavo v dobrem stanju, 1 mil. 400.000 Ur. Tel. 040/229-349.
V UL. Dl SERVOLA je naprodaj majhno komfortno stanovanje v 1. nadstr. : soba, dnevna soba, majhna kuhinja, kopalnica, garaža. Za informacije tel. na št. 040/224-426.
GUMIJAST ČOLN Bat Sauro, dolžina 3,80 m, letnik 1983 in motor Mercury 20 KS, prav tako letnik 1983, z vsemi možnimi dodatki, vse rabljeno samo nekaj ur, prodamo po ugodni ceni. Tel. 040/224-426.
ZADRUŽNA KRAŠKA MLEKARNA razpisuje delovno mesto za upravnika. Obvezna izobrazba in izkušnje na tem področju. Prošnje poslati do vključno četrtka, 29. t.m., na naslov: Zadružna kraška mlekarna, Col 73, tel. št. 040/227-427.
PROFESOR, ki je diplomiral v Veliki Britaniji, nudi različne obUke lekcij iz angleščine za vse stopnje. Telefonirati ob urah kosila na št. 0481/84586 (Gorica).
prispevki
V	počastitev spomina Avgusta Vidaua daruje Tončka od Banov 10.000 Ur za MPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Augusta Vidaua darujejo Karmela in Silvo Kri-zmančič 40.000 lir za OPZ in MPZ Vesela pomlad in Carla Ban 10.000 Ur za MPZ Vesela pomlad.
V	spomin na Marcellota Košuto darujejo Luciano Štoka 25.000 Ur ter Angela in Kristjan Košuta z otroki 20.000 lir za godbo na pihala Vesna - Križ.
V	spomin na Marijo Košuta (Kadetovo) daruje Ančka Bogateč 10.000 lir za godbo na pihala Vesna - Križ.
V	spomin na drago Vilmico Milič daruje L. K. 20.000 Ur za gradnjo kulturnega doma - spomenika padlim v NOB v Briščikih.
V	spomin na brata Marjota in mater Jožefo daruje Silva Žafran 20.000 lir za KD Slavec in 20.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Josipa Per-tota daruje Ivanka z družino 15.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 15.000 Ur za SKD I. Gruden iz Nabrežine.
V	spomin na pok. Josipa Pertota darujejo Liliana Jelen 30.000 lir, Adele Gruden 10.000 Ur, Albin Pertot 15.000 lir in družina Svetlič 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Za TPPZ darujejo podporni člani: Vittorio Grgič (Padriče 18) 20.000 Ur, Vladimir Milkovič (Gropada 86) 25.000 Ur, Karlo Sancin (Pulje Domjo) 15.000 lir, Diamante čok (Lonjer) 10.000 lir, Edvard Vogrič (Nabrežina 53) 10.000 lir, Viktor Bogateč (Križ 99) 10.000 Ur, Bruno Žerjal (Boljunec 297) 20.000 lir, Germano Švara (Boljunec 262) 15.000 Ur, Josip Ota (Boljunec 38) 20.000 lir, Josip Bolčič (Boljunec 328) 10.000 Ur, Dušan Lovriha (DoUna 118) 50.000 lir, Josip Sancin (DoUna 112) 20.000 lir, Slava Slavec (Boljunec 44) 10.000 Ur, Mario Kosmač (Zabrežec 20) 10.000 lir, Darko Kobal (Ul. Castelliere 87) 50.000 Ur, Josip Castellani (Ul. Rio Spinole-to 6) 10.000 lir, Rudi Vremec (Opčine 66) 30.000 Ur, Mirko Kapelj (Opčine 61) 10.000 Ur, Josip Starc (Opčine) 10.000 Ur in Lidija Gombač (Lonjer 429) 10.000 lir.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Koliko velja razpadajoč avto?
pri zastopnikih RENAULT Bagri in Zagaria do 31. marca
vsaj
600.000
To je izredna priložnost, ki jo boš v Trstu deležen samo pri:
L. DAGRI — Rotonda del Boschetto 3/1, Tel. 55511 - Ul. Flavia 118 -Tel. 828731
F. ZAGARIA — Trg Sansovino 6, Tel. 725390 - Riva Grumula 10 -Tel. 766201
in pri vseh prodajnih mestih Renault v Trstu.
novost na knjižni polici
Pavle Ugrinov:
Naloženo življenje
Pavle Ugrinov (rojen je bil leta 192S v Bački) je psevdonim pisatelja Vasilija Popoviča. Ta pisatelj sodi vsekakor med vrhove sodobne srbske proze. Po več novelističnih zbirkah in romanih Odhod. Vrt, Fascinacije, je leta 1979 izdal roman Naloženo življenje. Zanj je prejel Ninovo na Orado za najboljši roman leta. Vse kakor je zanimivo, da smo ta roman sodobne srbske proze spoznali tudi Pri nas. V slovenščino ga je prevedel Branko Gradišnik, izdala pa založba Mladinska knjiga v zbirki Levstikov hram, kjer izhajajo izbrana lepo slovna dela. Urednik nam pojas niuje, da je Naloženo življenje si-cer samostojen roman, čeprav v njem nastopa isti glavni junak kot v Fascinacijah. Tam je pripovedova lec posredoval bralcu svoja otroška ieta in doživetja med okupacijo, tu Pa pripoveduje o času študija nepo srcdno po vojni v Beogradu in o raz nierah tedanjega časa tja do reso lucije informbiroja. Že to navaja bralca k prepričanju, da gre vsaj delo na za avtobiografsko pripoved, tn rej za avtentično posredovanje do Bajanj v razgibanih povojnih letih Pa čeprav obnavljanje razmer in sli kanje dogajanj predstavlja pisatelju bolj okvir za prikaz oseb, ki se kot junaki romana zvrste pred bralcem. Osrednji junak naj bi bil pisatelj sam, ki prihaja študirat v Beograd ’n tam sreča vrsto ljudi. Liki teh oseb, njihove usode, zapleti in raz Pleti v okviru zgodovinskih dogajanj lo pa že predstavlja vsebino tega tek sta. Tu je nekaj moških znancev, no primer Beli, ki postane šef ma Bazinov, obenem pa ljubimec gospe Vere kljub temu da se je iz tabora vrnil njen mož. Ta Beli skrbi za svoje prijatelje z živežem in bla Bom, potem pa mu pridejo na sled
pobegne v Romunijo. Drugi je štu dent Filipovič, politični delavec, ki ščiti svoje prijatelje pred ekscesi političnih prenapetežev. Med te sodi na Primer politični delavec na fakulteti 9a.rič, ki ga ob resoluciji Informbi roja aretirajo, ker se izrazi za ne zmotljivost Stalina. Njemu nasproti le vrsta drugih študentov. Nad nji-mi je profesor Karadžič. Potem nam pisatelj predstavi celo vrsto žen
skih likov. Med njimi je kolegica iz službe, generalova hčerka Mina, pa Magdalena, obe ljubezni glavnega junaka. Zlasti Magdalena, ki orna huje med dvema^ ljubimcema, svojim bolnim rojakom in kolegom iz služ be, iz Ozne, Mičkorn, pa se vrže v objem tretjemu, dokler ga Mičko ne prisili, izkoriščajoč svoj službeni položaj in razmere (informbiro) za odpoved ljubezni. Gre torej za vrsto ljudi, ki nastopajo ločeno, ki jih povezuje le osrednja pripoved glavnega junaka, ki pa vendarle skupaj do življajo nemirni povojni čas in katerih drobne usode in drame predstavljajo zaokroženo podobo časa.
Iz močne ekpozicije romana bi bralec pričakoval močne zaplete in usodne človeške zgodbe. Vendar pa se pripoved kmalu umiri in pisatelj dolgo časa ostaja zgolj pri slikanju ljudi, kolegov, prijateljev, žensk, profesorjev v razmerah povojnega Beo grada. Bralec tako misli, da je roman freska časa in ljudi v njem, ko se pod vplivom usodnih političnih dogajanj usode ljudi spet spletejo, zapletejo, da nas roman, žal šele na koncu spet močneje vzburi in osvoji. Zdaj ne gre več samo za prikaz vsakdanjih ljudi, njihovih dnevnih zgodb, za prikaz srečanj, ljube zenskih zapletov, temveč za prikaz odnosov glavnega junaka do protagonistov njegove pripovedi, do profesorjev, prijateljev, kolegov, nekdanjih borcev in usodnem času in-formbirojevskega zapleta. To pa je zanimiva tema in ko roman odložimo in razmišljamo o njem, se vsa tista predolga osrednja razvlečenost pripovedi strne, zapleti se zaostrijo in čas z ljudmi je pred nami v vsej svoji ostrini, zanimivosti, pestrosti in razgibanosti. Ta pa daje temu romanu o »naloženem življenju« razmeroma visoko oceno in dobršno mero privlačnosti, pa tudi pričakovanje, da bo pisatelj obdelal nič manj zanimiv nadaljnji čas. Tudi to s svojega zornega kota in ocene dogajanj ter ljudi, kakor jih je sam videl, srečaval in prihajal z njimi v stik in do zapletov. Roman Pavla Ugrinova Naloženo življenje je torej vredno brati, posebno še, ker podobnih tekstov o povojnem ča su pri nas (pa čeprav je šlo za podobne razmere, ki bi bile lahko tudi o Sloveniji) nimamo.
Sl. Ru.
Slike, ki niso le spomin
"sposka ulica v Gorici. Na dopisnici tiskani pozdravi iz Gorice po nemško ,n P® italijansko. In vendar... Na strehi je videti reklamni napis (brez povezovalnega stekla ne gre!) J. Drufovka - Velika zaloga usnja, tovarna nadrl alov- Koliko je danes slovenskih podjetij ali podjetnikov, ki oglašujejo po °stu (pa ne le v Gorici) v slovenščini? Ali se jim zdi tako dejanje z ekonomskega vidika ali s političnega vidika odveč? Biti Slovenec ni »privatna adeva posameznika«, temveč je zadeva tudi vseh nas in zaobjema široke •"uiltene razsežnosti. Enako velja za slovenska podjetja, ki prav zato imajo •'Osebno odgovornost do slovenske in širše javnosti. In to svojo odgovornost naj 1 Pokazala tudi s svojo reklamo in dvojezičnimi napisi	(Iz zbirke F. F'.)
„ ?fi'ora nekoč s svojo predilnico. Pa se je zasukalo v teh zadnjih letih dru-je te; Upajmo, da bodo statve spet šle v pogon, kot nekoč, Na spodnji sličici n0 V,^eti podgorsko cerkev in gostilno Terpin. Ime je mogoče razbrati le s ^evalnim steklom. Z razglednice razberemo: Krasen dan, bili smo v Stra-'ah. Kostanjevici in tu, v zelo zanimivem kraju.	(Iz zbirke F. F.)
radiotelevizija
ITALIJANSKA
Prvi kanal
10.00	Televideo
12.00	Dnevnik 1 Kratke vesti
12.05	Halo... Raffaela - vodi Raffaella Carrà
13.40	Dnevnik 1
14.00	Halo... Raffaella - zadnji poziv
15.00	Italijanske kronike
15.30	Šolska vzgoja
16.00	Cartoni magici - otroška oddaja Sandybell - risanka
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo tv top vodijo S. Barbot, C. Clery, B. D’Uršo
18.15 Progiumi pristopanja 18710 Per favore non mangiate le margherite - TV fi m
19.00	Italia sera - vodita M. Damato in E. Bonaccorti
19.40	Almanah in yremenske razmere
20.00	Dnevnik 1
20.30	Gialloserà - kriminalka
21.50	Quark znanstvena oddaja 22.35 Dnevnik 1
22.45 Mister Fantasy - glasbena oddaja
23.40	Dnevnik 1 - Zadnje vesti, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
23.50	Šolska vzgoja
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai mangi? - oddaja o prehrani
Ljubljana
8.50	in 10.35 TV v šoli
17.30	Poročila
17.35	Slovenske ljudske pravljice
17.50	PMF Celje : Mednarodno tekmovanje - 1. del
18.25	Zasavski obzornik
18.40	Klic zlatonosnih rek - jug. film
18.55	Knjiga
19.10	Risanka
19.20	Cik-Cak
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik 1
19.55	Vremenske razmere
19.57 Propagandna oddaja
20.00	Življenje in dogodivščine Nicho 'asa Nicklebyja
20.50	Propagandna oddaja
20.55	Aktualno Drugačen čas, drugačen turizem
21.40	Dnevnik 2
21.55	Večer z ansamblom kraljevega baleta iz Londona - 2. del
Zagreb
15.10	Videostrani
15.20	TV v šoli
16.10	Poročila
16.15	TV koledar
16.25	Kronika občine Osijek
16.45	Pustolovščina otroška oddaja
17.15	P J v košarki : Partizan Crve-na zvezda - prenos
18.45	Vrnitev k Sredozemlju - zabavnoglasbena oddaja
CANALE 5
10.00	Speciale Richard Chamberlain
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.40	Help - glasbena igra
12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito nagradno tekmovanje
13.25	Sentieri - TV roman
14.25	General Has pital - TV roman
15.25	Una vita da vivere TV roman
16.50	Hazzurd - TV film
18.00	L’albero dele mele - TV film
18.30	Popcorn - glasbena oddaja
19.00	Giorno per giorno - TV film
19.30	Zig Zag nagradno tekmovanje
20.25	Dallas - TV film
21.25	Uccelli di rovo - TV nadalj.
23.25	Šport: boks
RETEQUATTRO
9.00 Operazione sottoveste - TV film 9.30 Flò TV film
10.00	Chico TV film
10.30	Fantasilandia TV film
11.30	I giorni di Brian - TV film
12.30	M’ama non m’ama nagradno tekmovanje
13.00	Maria Maria - novela
14.00	Magia novela
14.50	Quel tipo di donna firn
10.50	L'uomo ragno risanka
17.20 Master, i dominatori dello spazio - risanka
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé TV film
19.30	M’ama non m’ama nagradno tekmovanje
20.25	Un milione al secondo - nagradno tekmovanje
23.00	Mia moglie torna a scuola -fi'm
00.45 šport
ITALIA 1
11.30	Phyllis TV film
12.00	Gi i croi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore TV film
13.00	Bim Bum Barn - otroška oddaja
14.00	Operazione sottoveste TV film
15.00	Harry ’O TV film
16.00	Bim Bum Barn otroška oddaja
17.40	Una famiglia americana TV nadaljevanka
TELEVIZIJA
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	La Duchessa di Duke Street TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem otroška oddaja
V teku oddaje risanka in nagradno tekmovanje
16.30	šolska vzgoja
17.00	Vediamoci sul due - vodi Rita Da la Chiesa
17.30	Dnevnik 2 Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
18.30	športne vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik 2 Vesti
20.30	Due sotto il divano - film
22.15	Dnevnik 2 - Nocoj
22.25	Srečanje s kinematografijo
22.30	Iz našega žepa oddaja o potrošništvu
23.25	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	Televideo
16.00	in 16.30 Šolska vzgoja
17.00	La freccia nera - TV nadalj.
18.10	Sto italijanskih mest: Bologna
18.25	Glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželne vesti 20.05 šolska vzgoja
20.30	Raziskave, aktua’nosti, kronika, predstave...
21.30	Torkov koncert
22.20	Dnevnik 3
22.25	Cribb
19.30	Dnevnik
20.00	Skupno: Poti stabilizacije
20.45	Žrebanje lota
20.55	Festove premiere: Rocky - amc riški film
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja
V današnji Odprti meji imamo tudi naslednje vesti :
TRST — Zapit urad za slovenske učbenike
DOMJO — Posvet slovenskih žensk o vlogi gibanja
BARKOVLJE — Politična in kulturna prireditev v KD Barkovlje BAZOVICA — Akcija »Čisti Kras« TRST — Odprtje razstave o kačah, metuljih in školjkah GORICA — Parki v mestu in ureditev parka v Pevmi
LOČNIK — Odprtje posojilnice
17.00	TVD novice 17.05 TV šola: Kozmos
17.30	Kirn & Co - serijski film
18.00	Monroeš - serijski film
19.30	TVD vse danes
19.50	Deset minut glasbe
20.00	Obzorja
20.30	Umori v muzeju voščenih lutk -film igrata : Ray Millanti, Elsa Lanchester
22.00	TVD nocoj
22.10	Košarka - jug. prvenstvo
18.40 L’uomo da sei milioni di dol lari - TV film
19.50 II mio amico Arnold TV film
20.25	Simon e Simon TV film
21.25	Drive in - varieté
23.15	I! conte Max film
TELEPADOVA
13.00	Tigerman risanka
13.30	Lupin III risanka
14.00	Mama Linda TV film
15.00	Gli emigranti - TV nadaljevanka
16.00	Peyton Place TV film
17.00	Forza Sugar - risanka
17.30	Sampey - risanka
18.00	Lamù - risanka
18.30	Tigerman risanka
19.00	L’incredibile Hulk TV film
20.00	Lupin III - risanka 20.20 F'ebbre da cavallo - fi'm
22.30	Šport
23.30	Rugby Time
TRIVENETA
12.25	Ispettore Bluey - TV film
13.30	Penelope Pistop - risanka
14.00	Šport
14.30	Provaci anche tu Idonei - film
16.00	Kinematografski program
16.30	TV film
17.30	Voghi - risanka
18.00	Scooby Doo risanka
18.30	Vse o motorjih 19.:«) Harry ’O TV film 20..’«) Scusi lei è vergine? - film
22.00	H soffio del diavolo
22.30	Dražba
24.00	Playboy
TELEFRIULI
14.00	Anche i ricchi piangono - TV film
15.00	Effetto notte - film
17.00	Space Games - nagradno tekmovanje
18.00	Risanka
18.30	Detective anni ’30 - TV film
19.15	TV dnevnik
19.30	Anche i -ricchi piangono - TV film
20.25	Fi rn
22.15	Sport
23.15	Horoskop 232«) Film
itAino
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik :
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica ; 8.10 Almanah: Slovensko učiteljstvo pod fašizmom; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Oddaja za otroški vrtec;
10.20	S koncertnega in opernega repertoarja: Gaetano Donizetti : Favorita (tretje in četrto dejanje) ; 11.40 Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Alenka Goljevšček: Mit in slovenska ljudska pesem - Glasbeni potpuri;
13.20	- 17.00 Radijsko popoldne - Glasba po željah; 14.10 »Naš pravljični telefon«; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Od Milj do Devina ; 16.30 Tja in nazaj; 16.45 Postni govor; 17.10 Mi in glasba: letošnja revija »Primorska poje«; 18.00 Odpustni grehi: F'rancois Rabelais: »Nekaj junaških dejanj dobrega Pantagrucla in njegovega prijatelja Panurga«.
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - med glasbo: Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper; 13.45 Slovenske ljudske pesmi in glasbila; 14.40 Zanimivosti, reportaže; 15.00 Za varnejši jutri - zav. skup. Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Operni spevi; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (ltall|anskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glas ba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki ; 10.00 Pesem tedna ; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja ; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Glasbeno popoldne; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Casadei; 16.45 Savio record; 18.00 Narejeno v Jugoslaviji -glasbena oddaja; 18.45 Sonata za violino; 20.00 Zaključek sporeda.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.02 do 9.00 Zeleni val; 9.00 Glasbeno - govorni program; 10.30 Popevke skozi čas;
11.00	Odprti prostor; 11.10 »Io Claudio« - radij, priredba ; 11.30 Lahka glasba; 12.03 Govorni program ; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Glasba dan za dnem; 15.03 Tedenska oddaja o šoli;
16.00	Popoldanski program; 17.30 Ra-diouno Ellington ’84; 18.00 Zeleni val;
18.05	Odprti prostor; 18.30 Večerna glasba; 19.20 Audiobox Special; 20.00 Signori... il Feuilleton - 5. del; 21.05 Vrtiljak; 21.25 Deset minut z; 21.35 Klavirske skladbe; 22.00 Drevi tvoj glas; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila ; 6.00 do 8.00 Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja: otroštvo, kako in zakaj; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 »Alla corte di Re Ariosi« - radij, priredba; 9.10 Saj je samo igra! ; 10.30 Glasbeno - govorni program; 12.45 Plošče; 15.00 Radiota-bloid; 16.35 Govorni program; 18.32 Čas glasbe; 19.50 Pogovori; 21.00 Jazz;
21.30	Glasbeno - govorni program.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00 Poročila; 6.45 Pro metne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije ; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo ; 8.35 Iz glasbenih šol - Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe I.; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za . . .;
11.05	Ali poznate ; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Po domače;
13.00	Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.30 Od melodije do melodije; 12.30 Mehurčki ;
14.05	Odrasli tako, kako pa mi; 14.35 Mladinski pevski festival - Celje 83 -Mednarodni koncert; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi ; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute s klaviaturistom Miho Kraljem; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - »Jurij Vodovnik s Pohorja«; 20.35 Koncert mladinskega pevskega zbora Maribor v Cankarjevem domu; 21.05 Od premiere do premiere -Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov ; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno - Milan l-cntič: Gospoda; 23.15 Mozaik lahke glasbe.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Poudarjena je bila na letnem srečanju v Tržiču
Neprecenljiva vloga krvodajalcev
Diplome in medalje tudi slovenskim krvodajalcem
Krvodajalci tržiškega okoliša, letos jih je že 2.500, so se v nedeljo zbrali na tradicionalnem prazniku, ki se je odvija' v tržiškem gledališču. Poleg predstavnikov krajevnih sekcij se je prireditve udeležilo veliko delegacij krvodajalcev iz drugih krajev in med temi tudi veliko predstavnikov Rdečega križa iz Jugoslavije. Iz Slovenije so bile prisotne delegacije iz Ljub ljanc, Nove Gorice, Kopra, Postojne, Ilirske Bistrice, Kranja in Kamnika.
Spored nedeljskega srečanja se je pričel v jutranjih urah, ko so krvodajalci v sprevodu po mestnih ulicah (spremljala jih je občinska godba na pihala) dospeli do spomenika žrtvam v vseh vojnah, kjer so položili venec.
V občinskem gledališču je zbranim najprej spregovoril tržiški župan Gino Saccavini, ki je poudari! pomemb nost te ustanove, ki ima prav r/a Tržiškem najbolj aktivne sekcije. Podobne misli je podčrtal tudi p red sed nik tržiškega okoliša krvodajalcev Aldo Malaroda, ki je svoje misli posvetil mladini, češ, naj se že mlad človek prib'iža tej ustanovi in r/aj pravilno razume njene humanitarne vred note. Na slavnosti je spregovoril tu di predsednik vsedržavnega združenja krvodajalcev Sergio Rosa, ki je omenil razliko med Severom in Jugom tudi na področju krvodajalstva. Po pozdravu podžupana iz Celovca ter predstavnikov tržiške bolnišnice in
krajevne zdravstvene ustanove, je spregovorila predsednica Rde ega križa Slovenije Ivica Žnidaršič. Omenila je, da je tudi v S oveni ji darov anje krvi občuteno vprašanje med občani in vsak tretji občan je vsaj ei rat daroval kri. Žnidaršičeva je podčrtala tudi tesne prijateljske vezi, id so jih v zadnjem obdobju spletli s tržiškimi krvodajalci.
Po nastopu moškega zbora Ermes Grion je najprej sledilo nagrajeva nje učencev, ki so se udeležili natečaja ru temo krvodajalstva. Potem pa so prišli na vrsto zaaužni krvodajalci, katerim so šle diplome, brona-
ste, srebrne in zlate medalje ter plakete 14. krvodajalcem, ki so darovali več kot 20 litrov krvi.
Med nagrajenci je tudi veliko Slovencev, v gavnem članov doberdob-ske sekcije. Diplomo so prejeli Mario Ferletič, Aldo in Umberto Jarc ter Aleksander Marušič. Bronasto medaljo so podelili Romanu Cotiču, Karlu Ferletiču, Jožefu Jarcu, Alojzu Pahorju, Mariu Periču in Oskarju Staniču. Srebrna odličja pa so dobii Karel Frandolič, Evgen Gergolet, Karel Lavrenčič in Karel Legiša.
Na sliki: sprevod krvodajalcev po tržiških ulicah.
Oh 75.letnici KI) Skala
V Gabrjah jutri zvečer koncert štirih zborov
V	Gabrjah se pripravljajo na proslavo pomembnega jubileja domačega Kit turnega društva Skala. Letos namreč poteka 75 let, odkar je društvo pričelo delovati. Jubilej bodo počastili z raznimi prireditvami, od katerih se bosta dve zvrstili že v prihodnjih dneh, oziroma čez mesec dni.
Jutri ob 20. uri bo na društvenem sedežu pevski večer na katerem bo do sodelovali otroški in moški pevski zbor KD Skala, Briški oktet in' De kliški zbor iz Sovodenj. Na sporedu bo tudi priložnostni govor.
Ob koncu aprila bodo na društvenem sedežu odprli dokumentarno razstavo o delu društva od ustanovitve do danes. Precej gradiva imajo že zbranega, zlasti za zadnje obdobje. Bolj težko pa je priti do fotografij in drugih dokumentov iz obdobja pred in po prvi svetovni vojni. Zato pobudniki razstave apelirajo na razumevanje in pomoč vaščanov, da bi jim za razstavo začasno posodili morebitno gradivo, ki ga bodo po razstavi obvezno vrnili.
Prvomajsko slavje
V	prejšnjem tednu se je na prvi redni seji sestal novoizvoljeni upravni odbor KD Briški grič. Porazdelili so si odgovornosti ter se pomenili tudi o pomembnejših prireditvah, ki se bodo zvrstile v prihodnjih mesecih.
Predsedniške dolžnosti bo opravlja!
V četrtek v avditoriju
Predstavitev treh publikacij in razprava o judovski kulturi
Pomemben kulturni dogodek, tako po vsebini, kakor zaradi prisotnosti vidnih predstavnikov kulturnega življenja, bo javna razprava o judovski kul turi, v četrtek, 29. t.m., ob 18.30 v deželnem avditoriju v Gorici.
Na pobudo Instituta za mittelevrop ska kulturna srečanja bodo namreč predstavili tri zanimive publikacije, ki z različnih vidikov obravnavajo judovsko kulturo v srednjeevropskem prostoru, oziroma v širšem pogledu dialoga med krščanstvom in judovstvom.
Tako bodo predstavili knjigo »Epistolario« Carla Michelstaedterja, ki je lani izšla pri založbi Adelphi v Milanu s spremno besedo Sergia Campanula. Gre za objavo pisem znanega goriškega misleca judovskega porekla. V drugi publikaciji »Ebrei c Mit-teleupora« je zbrano gradivo mednarodnega simpozija o elementih judovske kulture v srednjeevropski literatu ri. Simpozij je bil novembra leta 1982 v Gorici, v organizaciji Instituta za mittelevropska kulturna srečanja.
Tretja knjiga je izšla prav te dni, pri milanski založbi Shakespeare & Company, napisal pa jo je jezuit Sergio Kattunarich (rojen na Reki, profesor v Milanu). Knjiga odkriva misel judovskega misleca, univerzitetnega profesorja Samuela Sandmela, iskalca in zagovornika dialoga med Judi in katoličani.
Na četrtkovi predstavitvi bodo govorili prof. Sergio Campailla, prof.
Quirino Principe in dr. Elia Richetti. Razpravo bo vodil prof. Giorgio Cosateli! z univerze v Pavii.
Mirošič
pri goriškem
prefektu
Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič je včeraj obiskal novega goriškega prefekta dr. Alessandra Pierangelija. Generalni konzul in prefekt sta v prisrčnem razgovoru obravnavala aktualna vprašanja o vzajemno koristnem sodelovanju go-riške pokrajine z obmejnimi jugoslovanskimi območji.
IZ BOLNIŠNICE
Dve osebi sta bili lažje ranjeni v prometni nesreči, v nedeljo popoldne, v Ulici Terza armata, blizu gostišča Nanut, 21 letni Stefano Picech iz Gorice, Ulica Puccini, je bil z avtom namenjen proti Tržaški cesti, z nasprot ne strani pa je pripeljal 30-letni Raul Felede iz Gorice, Ul. Palladio 1.
Zaradi spolzkega cestišča in najbrž neprimerne hitrosti, je Picech izgubil nadzorstvo nad vozilom in trčil v nasproti vozečo fiesto.
Ranila sta se tako Picech kakor Fedele. Fedeleja so pridržali za 10 dni na zdravljenju v bolnišnici, medtem ko je Picech odklonil zdravljenje.
V petek v Novi Gorici
Delovno srečanje o poživitvi izmenjav med matico in zamejstvom
Sndplnvanip na kulturnem šnnrtnem slovensko šole nrinravili dnnolnilni te
Sodelovanje na kulturnem, športnem in drugih področjih med društvi in organizacijami na obeh straneh meje je živahno in dokaj razvejano, vendar se kaže potreba po boljšem usklajevanju posameznih pobud, po medsebojnem seznanjanju s potrebami in možnostmi. To je osnovna ugotovitev petkovega srečanja med predstavniki občin Doberdob in Sovodnje, kulturnih in športnih društev, ki delujejo v teh dveh občinah in predstavniki družbenopolitičnih organizacij Nove Gorice.
Medtem ko je bilo srečanje v Doberdobu, januarja letos, širšega značaja, je bilo zadnje srečanje pretežno delovnega značaja, saj so se dogovarjali o konkretnih vprašanjih sodelovanja med matico in zamejstvom, o-ziroma o različnih, tudi novih pobu dah, ki naj bi jih uresničili s pomoč jo in posredovanjem družbenopolitičnih organizacij občine Nova Gorica. Poudarili so in to z obeh strani, da se različne oblike sodelovanja še naprej morajo odvijati po dosedanjih smernicah, to je preko krovnih organizacij, ki delujejo na kulturnem in športnem področju, vendar to ne sme zavirati novih pobud. Potrebno pa je vsekakor večje usklajevanje in prav to naj bi bila vloga občin v zamejstvu.
Predmet razprave in izmenjave mnenj so bila tudi nekatera konkretna vprašanja. Tako so ugotovili, da se uspešno razvija dogovarjanje o sodelovanju na šolskem področju. Letos naj bi, v sodelovanju s Sindikatom
slovenske šole pripravili dopolnilni te čaj strokovnega izobraževanja, zlasti kav zadeva pouk materinščine. Predstavniki doberdobske občine so opozo rili na pomen in odmev, ki ga je pred leti imela manifestacija Svet brez sovraštva, ki bi jo kazalo vsekakor obnoviti, izrazili pa so tudi pripravljenost, da se v Novi Gorici predstavijo z vrsto športnih in kulturnih prireditev. O datumu take manifestacije se bodo domenili v prihodnjih dneh.
Sodelovanje z društvi z območja so-vodenjske občine naj bi se okrepilo po navezavi trdnejših in stalnih stikov s Krajevno skupnostjo Branik. V prihod njih mesecih bodo skušali uresničiti tudi predlog, ki je bil dan že pred kakšnim letom, o sklenitvi pobratimi je.
Na petkovem srečanju pa so se pogovarjali tudi o tem, kako naj bi Nova Gorica prevzela vlogo posrednika za vzpostavitev stikov med slovenskimi občinami v Italiji in slovenskimi občinami na avstrijskem Koroškem. Naj ob koncu omenimo še, da bo v prihodnjem tednu podobno srečanje z upravitelji števerjanske občine.
Nov sedež posojilnice v Lovniku
V nedeljo zjutraj so v Lečniku odprli nov sedež tamkajšnje kmečko - o-brtne posojilnice. Zgradili so ga ob glavni cesti in je zelo sodobno urejen ter opremljen. Na otvoritveni svečanosti je spregovoril predsednik upravnega odbora posojilnice Mario Furlani ter poudaril, da se je posojilnica razvila v zadnjem desetletju, odkar se je združila s posojilnicama v Fari in v Koprivnem, tako da ima danes precej velik delokrog. V njej je danes skoro petsto članov. Spregovorili so tudi predstavniki drugih ustanov. Med temi so bili zastopniki osrednjega in deželnega vodstva posojilnic, goriški župan Scarano, zastopniki drugih bančnih zavodov, med temi tudi slovenskih posojilnic v Sovodnjah, Doberdobu, Nabrežini in na Opčinah ter Kmečke banke v Gorici. V novih prostorih je posojilnica pričela poslovati včeraj, ima pa še dve podružnici v Koprivnem in v Fari.
razna obvestila
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK 1984
CELOLETNA . . . 75.500 lir POLLETNA . . . 54.500 lir	MESEČNA . . . 10.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 75.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. marca. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 120.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst. Ul. Montecchi 6 - Tel. 794672 - Urnik od 9. do 12. ure - Uprava: Gorica. Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 - Urnik od 9. do 12. ure - Raznašala Primorskega dnevnika - Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 - Trčaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192- Hranilnica in posojilnica na Opčinah: Tekoči račun štev. 1718 - Kmečka banka - Gorica: Tekoči račun štev. 8333
V	dvorani KD Naš prapor bo 29. marca ob 20.30 gostovala dramska skupina prosvetnega društva Štandrež z burko Moč uniforme.
V	Tržiču bo 28. t.m., ob 20. uri »pri sestrah« v Ul. Roma predvajanje filma o lepotah južnega dela Balkanskega polotoka. Večer prireja ženski pevski zbor iz Ronk in društvo »La strada« iz Tržiča.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolò, Ulica 1. maja, telefon 733328.
Rihard Mizerit, podpredsednik je Klavdij Komic, medtem ko bo tajniške zadolžitve opravljal Florijan Pla-ninšček.
Na seji so se pogovarjali tudi o organizaciji prvomajskega slavja, ki bo od 28. aprila do 1. maja in nato še 5. in 6. maja. Programa še niso v ce-oti izdelali, vendar lahko že zdaj zapišemo, da se bodo prireditve v glavnem odvijale v dosedanjih okvirih. Na sporedu bo tudi spominski, letos že 5. pohod Števerjan - Gojače.
V Soči našli truplo priletnega moža
V nedeljo, prvi dan ribolova, se je Darku Cotiču, ki se je odločil za lov ob železniškem mestu čez Sočo, pripetil neljub dogodek. V vodi je namreč opazil človeško telo. Poklical je takoj agente kvesture, ki so čez nekaj časa iz vode potegnili truplo 78-letne-ga Nataleja Višina iz Gorice, Ulica Prato 15/A. Trenutno ni še jasno, ali je šlo za nesrečo, ali si je Višin vzel življenje.
Na obisk pride Andrej Marinc
Na povabilo deželnega tajništva KPI in pokrajinske federacije stranke bo jutri v Gorici predsednik Zveze komunistov Slovenije, Andrej Marinc. Ob 18. uri je napovedano delovno srečanje v kongresni dvorani na razstavišču ob ločniškem mostu. Razpravljali bodo o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo.
čestitke
Marku Marinčiču čestitajo za odlično opravljeni diplomski izpit Mladinski krožek Gorica in prijatelji.
včeraj-danes
kino
h goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Umberto Mio, Andrea Qucro, Stefano Del Cuore, Daniele Toso, Alida Gratton, Lorenzo Carcelletta, Valentina Cernie, Giorgio Borghes, Tadej Devetak, Anna Stefania Benci, Fabio Corazza, Emanuele Grilj, Maria Chiara Pel-legrin.
UMRLI SO: 56-letni trgovec Claudio Calligaris, 80-letna upokojenka Amelia Velicogna, 76-letni upokojenec Antonio Motta, 76 letni upokojenec Antonio Gregorutti, .73 letni u-radnik Carmelo Alia, 72-letna upokojenka Augusta Cantieri vd. Sini-baldi, 74 letni upokojenec Mario Zennaro, 85-letna upokojenka Sofia Pečar vd. Urdini, 75-letni upokojenec Lamberto Callopoli, 80-letna u-pokojenka Elisa Brach vd. Botter, 71-letni upokojenec Roberto Rossi. 77-letni upokojenec Gino Zanon, 72-letni upokojenec Domenico Moznich, 73-letna upokojenka Lidia Pertout vd. Polese, 71 letni Lucio La Stella-
OKLICI : agent javne varnosti Alberto Gagliardi in gospodinja Rosaria Tedesco, kurir Umberto Marconi in vzgojiteljica Cristina Ceschia, železničar Flavio Vespasiano in bip' gajničarka Renata Pczzano, pilot Marcello Russolillo in uradnica Paola Rotolimi, podčastnik finančne straže Roberto Del Prete in delavka Daniela Castellani.
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »II Console on» rario«.
VITTORIA 17.30—22.00 »La pomo na ve dell’amore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Un ragazzo e una ragazza«.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Cristine la sua carne di piacere«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
PRINCIPE 18.00-22.00 »La terza * mensione e il terrore - Lo squalo n. 3«.
COMUNALE 18.00-22.00 »Frances«-
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Bolnica Britanija«.
SVOBODA 18.00 in 20.00 »Južnjaško u-dobje«.
DESKLE 19.30 »Times square«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, telefon 84124.
	
Ob velikem slavju Krasovih namiznoteniških igralk v Rovatu	-
Z odločno igro do naslova
Že pred samim začetkom sobotnega odločilnega dvoboja v Rovatu se je v moderno oblikovani telovadnici u-stvarilo izredno vzdušje, kakršnega nismo vajeni niti na domačih tekmah. Preko 50 Krasovih navijačev je takoj po prihodu razobesilo na steno veliko društveno zastavo z grbom, na tribunah pa so začeli skandirati imena vseh treh igralk Igralke obeh ekip so bile pred tekmo zelo živčne in to se je lahko jasno videlo na njihovih bledih in zaskrbljenih obrazih. Ko so zaslišale bodre-nje svojih privržencev se je na obrazu krasovk pojavil sicer bežen nasmeh in večja samozavest oh ugotovitvi, da niso osamljene. Predstavnice Recoa-ra pa so začele dajati še večje znake živčnosti. V takih okoliščinah sta v prvem srečanju večera stopili za zeleno mizo Sonja Doljak in Recoaro-va št. 1 Paola Bevilacqua. Krasovka je zaigrala zelo borbeno, karakterno in zagrizeno. V prvem setu je po za četni negptovosti Sonja nadoknadila zaostanek in povedla s 17:16. V končnici pa je tesno klonila. V drugem nizq je po vodstvu z 10:7 popustila nasprotnici, da je tesno povedla z 1.2:11, tedaj pa je prišlo do navdušujočega preobrata. Dol jakova je zai-
grala na takem nivoju, kot je nismo še videli. Odločno je startala na vsa ko žogico. Ostro je napadala z leve in desne, nasprotnico je dobesedno bombardirala in je gladko povedla kar z 20:14. Odločilni tretji set je bil dramatičen, vendar na višku s spektakularnega vidika. Krasovka je bila večji del v rahli prednosti, Bevilacqua je zdržala do 15:15, nato pa veliko slavje in nepopisno veselje. 1:0 torej za Kras in Krasove možnosti za zmago, ki so bile prej približno 55-odsfot-ne, so se povišale vsaj na 90 od sto. Velja podčrtati, da je bila to življenj ska tekma Sonje Doljak.
Tekma med premočno Marino Cer-gol in veteranko Santifallerjevo ni bila vredna finala, tako da se krasovka ni niti ogrela. 2:0 za Kras.
Tudi dvoboj med 18-letno Busnar-dovo, ki se razvija, v vrhunsko o brambno igralko, in Sedmakovo ni bil posebno privlačen. Predstavnica Reco-ara močno zareže žogico in oorača lopar, kar je onemogočilo Damjanino napadalno igro.
Prvi dami obeh ekip Cergolova in Bevilacqua sta odigrali srečanje na visoki tehnični ravni. Marina je dokazala, da je tehnično in taktično boljša. Po navdušujoči izmenjavi u-
darcev, ki so bili prava paša za oči namiznoteniških sladokuscev, je Kra sova igralka prepričljivo zmagala. 3:1 za Kras torej.
Tudi Dol jakovi obratna igra Bu-snardove nikakor ne leži. Krasovka je zaradi zarezanih žogic redkokdaj lahko prešla v napad, tako da jc bil poraz neizbežen.
Najbolj dramatičen je bil prav go tovo dvoboj med Sedmakovo in Santifallerjevo. Damjana je v prvem setu, kljub živčni igri, imela na razpolago set žogico pri vodstvu 20:19, a je ni izkoristila, kar se ji je nato maščevalo. V drugem nizu je krasovka že vodila s 16:13, ko je Južnotirolka reagirala in celo prešla v vodstvo z 19:18. Tedaj se je Sedmakova opogumila, otresla se je vseh predsodkov in izenačila stanje v setih. V tretjem nizu je Damjana pokazala res vse svoje znanje in gladko povedla s 13:14. 4:2 za Kras.
Zadnja tekma med Cergolovo in Busnardovo se je začela s presenet ljivim vodstvom predstavnice Recoa-ra s 4:0. 'Marina je s pametno igro nadoknadila zaostanek in povedla z 11:5. Tekme je bilo tedaj praktično konec in državni ekipni naslov je romal v zgoniško občino.
Neprecenljiva pomoč
Krasovi navijači so bili svojim varovankam v neprecenljivo pomoč. Korektno in zanosno so navijali skozi vse srečanje
Nove državne
prvakinje
Sonja Milič
Dvakrat absolutna državna prvakinja, več kot petdesetkrat je nastopila državno reprezentanco. Leto dni k bila trener državne reprezentance. Dobitnica Bloudkove plakete. Trener Krasove ekipe.
Marina Cergol
Absolutna državna prvakinja leta 1982. že dve leti stalna članica državne reprezentance.
Sonja Doljak
Državna mladinska prvakinja. Trikrat je nastopila za državno repre-*entanco.
Damjana Sedmak
Državna prvakinja tretjekategornie ■n en nastop za državno reprezentanco.
ČESTITKE
Ob velikem Krasovem slavju prihajajo v našo redakcijo čestitke raznih društev in ustanov. Zaradi pomanjkanja prostora bomo čestitke objavili v naši jutrišnji številki.
Stran pripravila: BRANKO LAKOVIČ in BORIS SIMONETA.
Izjave po sobotni nepozabni zmagi
SONJA MILIČ (drugič mamica) ni mogla slediti svojemu moštvu v Rovaio. Trepetala je doma, čakala na telefonski poziv iz Rovata. Ko smo v nedeljo zjutraj dopotovali v Zgonik z avtobusom, utrujeni od dolge vožnje, obenem pa radostni ob veliki zmagi, nismo mogli mimo tega, da bi ne skupno z glavno protagonistko veli kega Kraševega podviga nazdravili na nov državni naslov.
»Še nisem stisnila očesa,« je dejala ganjena Sonja Milič, nas povabila v svoj dom, kjer so Sonji po magnetofonu posredovali zadnje trenutke srečanje v Rovatu. Sonja ni mogla zadržati solz, pa tudi ostali so jokali skupno s Sonjo. Bile so solze velike radosti, dolgega in potrpežljivega ča kanja na cilj, ki se je Krasu prevečkrat za malenkost izmuznil. »Se danjih občutkov ne morem povedati.«
ZVONKO SIMONETA, neutrudljiv Kr asov namiznoteniški delavec, si
je celo »prižgal cigareto«. Med tek mo na klopi je izgledal najmirnejši od vseh. V njem pa je gotovo vre lo. Težko je zdržati tak psihični pritisk. »Nimam besed, da bi izrazil svoje zadovoljstvo. To je izreden u uspeh, ng katerega smo čakali dolgo let. Zahvalil bi se vsem igralkam, Sonji Milič, ki nam ni mogla slediti na tej tekmi, pa vsem trenerjem in drugim, ki so vsa ta leta delali in garali, da smo dosegli tak uspeh.«
MIHA DERGANC, dolgoletni stro kovni delavec pri Krasu, je v soboto sedel na Krasovi klopi. Bil je seve da presrečen po velikem slavju. »Žal mi je samo, da tu med nami ni So nje Milič, da bi z nami praznovala ta državni naslov. Ta uspeh pa je zopet dokaz, da kdor trdo in požrtvo vaino dela, tudi doseže zaželeni cilj.«
EDITH SANTTFALLER, veteranka, 52-letna namiznoteniška igralka Re-
coara, je po tekmi dejala : »Ko jc Paola Bevilacqua izgubila proti So nji Doljak, sem čutila v sebi, da smo ob državni naslov. Sicer pa smo naslov že izgubili pred nedav n im v Repnu, ko nas je Kras zanesljivo premagal, čestitam odlič nim Krasovim igralkam za ta u speh.«
JOŽE GUŠTIN (zgoniški župan), »Za tako majhno občino, kot je naša, je osvojitev državnega naslova ve lik ponos. To še toliko bolj, ker je to uspelo slovenskemu društvu. Zelo sem ponosen kot župan, Slovenec in član društva.«
DR. STANKO BUDIN (predsednik ŠK Kras) »Ta uspeh jc nekaj enkratnega in vsi ga doživljamo s tako globokimi občutki, da jih je težko o pisati. Zadoščenje je toliko večje, ker je to sad dolgoletnega in trdega dfela«.
Zlata knjiga
1950: Park Tennis Genova; 1951: Dip. Comunali Milano; 1952: Dip. Comunali Genova; 1953: Aem Milano; 1954: Gregoriana Milano; 1955: Gregoriana Milano; 1956: Gregoriana Milano; 1957: Gregoriana Milano; 1958: Dip. Comunali Milano; 1959: Dip. Comunali Milano; 1960: Dip. Comunali Milano; 1961: Dip. Comunali Milano; 1962: Dip. Comunali Milano; 1963: Dip. Comunali Milano; 1964: Dip. Comunali Milano; 1965: S. Giorgio Vivaldi; 1966: CUS Torino; 1967: Dip. Comunali Milano; 1968-: Dip. Comunali Milano; 1969: Dip. Comunali Milano; 1970: IVI Milano; 1971: Re-coaro BZ; 1972: CUS TO; 1973: CUS TO; 1974: CUS TO; 1975: GBC Bari; 1976: GBC Bari; 1977: GBC Bari; 1979: Agma Marano NA; 1980: Fiat Carelli Bari (Bevilacqua, Strino, La Gioia) ; 1981: Fiat Carelli Bari (Bevilacqua. Strino, La Gioia); 1982: Fiat CarelU Bari (Bevilacqua, Strino); 1983: Fiat Carelli Bari (Bevilacqua, Strino, Ferenci, Ursich) ; 1984: KRAS (Cergol, Doljak, Sedmak).
Pred velikim dvobojem
Zbrani ekipi pred sobotnim dvobojem v Rovatu. Na levi: moštvo Recoara; na desni : krasovke, v sredini sodnika srečanja.
Sijajni navijači
Dokajšnjo zaslugo ob zgodovinski zmagi Krasovih namiznoteniških igralk v Rovatu nedvomno imajo tudi navijači, ki so do zadnjega sedeža napolnili avtobus, ki jih je popeljal na prizorišče sobotnega srečanja.
Ko so Krasovi navijači z zastavami vstopili v telovadnico v Rovatu, so bili prisotni kar zbegani. V teku je bil namreč tudi turnir. Organizator je Krasove predstavnike večkrat nagovoril, da naj bodo navijači mirni, nasprotno bi lahko sodnik tudi ukrepal, to je v posameznem srečanju z odvzemom točke.
Nikakršnega ukrepa pa ni bilo potrebno, ker so bili Krasovi navijači zares sijajni, korektni. Svoje varovan ke so seveda zanosno bodrili, nikdar pa niso motili poteka srečanja.
Bili so zares, kot so nato po tekmi dejali v Krasovem taboru, četrti mož našega moštva.
Po nepozabni zmagi pa je skupina
naših navijačev pritekla na igrišče, dvignila Marino Cergol na ramena, jo nesla okoli po telovadnici. Ostali navijači, starši igralk so skupno z igralkami, s strokovnim vodstvom o-stali v dolgem objemu. Vzkliki veselja, nezadržane solze !
Višek slavja pa je bil, ko je v oddaljenem Rovatu v telovadnici glasno in veselo zadonela slovenska pesem.
Bili so to nepopisni trenutki zadovoljstva, zadoščenja, ponosa nas vseh, ki smo se veselili te nepozabne zmage.
Ob petju slovenskih pesmi, ob vzklikih »Kras, Kras« je nato avtobus odpeljal navijače proti Zgoniku, kjer se je seveda tudi v nedeljo nadaljevalo slavje.
1’a še to: med Krasovimi navijači v soboto so bili pretežno mladi, zelo mladi, kar je tudi jamstvo, da bo Kras lahko še naprej računal na pomoč svojih navijačev.
TONE SVETINA
Med nebom
in peMom
__________100._________
Naslednji dan sta s poročnikom spremljala delo Komisije. Strokovnjaki so si v navzočnosti nekega Majorja gestapa, predstavnika diplomacije, ogledali sabotažo. Našli so odvite matice in nič drugega. Soglasni so bili, da je delo opravil diletant, amater, najbrž kak domačin, zakaj z one strani bivše meje bi gotovo poslali koga z eksplozivom. Nemec z mrzlimi °čmi je rekel:
»Če želite, vam pošljemo na pomoč strokovnjaka £a odkrivanje sabotaž. Veliko nam je do tega, da odkrijemo krivce.«
»Lahko ga pošljete,« je bil Losanna vljuden, »vendar ne bomo oživili nobenega mrtvega.«
XIII.
Proti večeru si je prišel ogledat razbitine tudi Karlo. V uniformi italijanskega vojaka je z zgroženim obrazom hodil sem in tja in gledal, kako se delavci trudijo, da bi spravili razbitine s proge. Ni bil edini gledalec. Ljudje so prišli past radovednost kot ponavadi.
Slabo je spal. Vso noč so ga preganjale hude sanje, dušilo ga je ozračje. Rad bi se ga bil znebil. Če človek hoče prenesti in obvladati nekaj, kar je naredil, mora obvladati tudi sliko tega dejanja. Pravijo, da je teže prenesti sliko, kot opraviti stvar. Laže je človeka ubiti, kot ogledati si njegovo truplo.
Ko se je Karlo umiril, je odšel domov. Čeprav je mati modro molčala in sploh ni omenila, da sta Karlo in Janez iztirila vlak, so to vedeli vsi — oče, bratje in sestre. Brali so jim z obrazov.
Po kosilu, takoj ko so začeli odlagati žlice, je Karlo povedal družini, da gre k partizanom. Tudi
Edvin in Lojze sta sklenila, da ne bosta čakala sovražnikov. Nastala je mučna tišino. Jasno je bilo, da je tudi oče za to, ker ni ugovarjal. Zdelo se mu je razumljivo, da ni varno čakati na Italijane.
Mati je prinesla na mizo skledo grozdja, a ni po njem nihče segel. Bila je zaskrbljena in resna. Ko Karla ni bilo, je dolgo zamaknjeno strmela v kopasto goro in oblake nad njo, kot bi iz njihove vihrave poti brali usodo. Ogrnjena je bila v črn pled, ker jo je mrazilo. ♦
»Oče, kako bo? Če gredo, bo to za nas usodno,« je spregovorila.
Bečan je pod vtisom velike morije ostal nemočen. Potegnil je dim iz pipe, kot bi se hotel z njim olajšati, in odgovoril:
»Naj bo, kakor mora biti. Jaz ne vem nič drugega...«
»Dobro. Če ti ne veš, bom povedala jaz! Karlo, ti pojdeš nazaj v italijansko vojsko, vidva, Lojze in Edvin bosta pa za zdaj ostala doma!« je dejala tako odločno, da se ji nihče ni upal ugovarjati. Ko je videla, da so sprejeli njeno odločitev, jo je pojasnila:
1. AL: pekoč poraz Vesne
1. jugoslovanska nogometna liga
Že jutri Hajduk-Crvena zvezda
S PARALELNIM SLALOMOM
Sklenili letošnjo smučarsko sezono za svetovni pokal
OSLO — S paralelnim slalomom in podelitvijo kristalnih globusov in drugih lovorik se je v Holmenkollnu na Finskem končalo 18. tekmovanje za svetovni smučarski pokal. V moški konkurenci je paralelno tekmo o-svojil Avstrijec Hans Enn, ki je v finalnem dvoboju premagal rojaka Steinerja. Izmed Jugoslovanov sta si pravico do nastopa priborila Križaj in Franko. Prvi je izpadel že v 1. kolu, ko je padel, čeprav je bil hitrejši od Hinterseerja. Franko pa je v 2. kjplu (v prvem je bil prost) celo izločil Marka G-irardellija, a ga je kasnejši zmagovalec Enn ugnal v tretjem kolu. Franko je bil tako šesti.
V ženski konkurenci je paralelni slalom, ki se je odvijal na doskočišču holmenkollnske skakalnice, osvojila Charavatova (ČSSR) pred Švicarko Hessovo, zmagovalko svetovnega po kala.
Giarizzole — Kras 2:0 (1:0)
STRELCA: Sifanno v 6. min. in Sulini (enajstmetrovka) v 67. min.
KRAS: Dinoi, Covi, Gnezda, Škabar, Puntar, Blažina (od 63. min. Milič), Vidali, Rossetti, Sugan Olivo, Villa Ita.
V zadnjih nastopih so Kr asovi nogometaši žal popolnoma odpovedali in njihov položaj je iz nedelje v nedeljo bolj kritičen. Tudi v odločilnih srečanjih z neposrednimi tekmeci za izpad, kjer je treba zaigrati zbrano in učinkovito, kraševci zgubljajo. Tako je bilo tudi v nedeljo.
Največjo krivdo za poraz nosi Kra-sov vratar, ki v 6. min. prvega dela igre sploh ni reagiral, ko so nasprotniki na njegova vrata usmerili vse prej kot nevaren strel iz prostega strela. V 18. min. d.p. je Rossetti tri metre pred vrati zamudil edinstveno priložnost. Dve minuti kasneje je poprečni sodnik dosodil domačinom enajstmetrovko, zaradi Puntarjevega prekrška v svojem kazenskem prostoru. Mladi napadalec Sulini je strel zanesljivo realiziral in dokončno pokopal vse Krasove upe, da bi iz Ža-velj odšel s točko. (Z. S.)
Barbarians — Mladost 2:2
(0:1)
STRELCA za Mladost: K. Fer-folja v 30. min. in Buran v 70. min.
MLADOST: A. Gergolet, D. Ger-golet, Buran (E. Ferfolja), Semolič, D. Frandolič, K. Ferfolja, E. Gergolet, Ferletič, E. Kobal, Vižintin.
Demotivirani Doberdobci so iztržili točko zadnjeuvrščeni ekipi. Uraničevi varovanci so igrali zmedeno in neučinkovito. Prišli so sicer v vodstvo, po golu pa so popustili in domačinom celo dovolili, da so jih prehiteli, (zf)
S. Lorenzo — Sovodnje 0:1
(0:1)
STRELEC za Sovodnje : Sambo v 20. min.
SOVODNJE: Gomišček, Vižintin, R. Pete jan, Kovic, Paulin, (Kosič), E. Petejan, Sambo, Florenin, Butkovič, Čaudek, Kovic.
S to zmago so »belo-modri« prehiteli na lestvici nedeljskega nasprotnika. Tekma je bila vseskozi zanimiva. V prvem polčasu so Sovodenjci stalno napadali in tudi dosegli gol,
1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 25. KOLA
Tisana - Pro Fiumicello	0:1
Sangiorgina - Ponziana	1:2
Ronchi - Vesna	2:0
Pieris - Costalunga	0:1
Gradese - Percolo	0:0
Isonzo Turriaco - S. Giovanni 0:6 Muggesana - S. Canzian	1:0
Palmanova - Torviscosa	0:1
LESTVICA
Pieris 35, Ponziana 34, S. Giovanni 33, Pro Fiumicello 29, Sangiorgina 28, Gradese, Muggesana in Costalunga 27, Percolo 26, Torviscosa 25, Ronchi 24, Palmanova 23, Vesna 22, S. Canzian 20, Tisana 12, Isonzo Tur-riaco 8
PRIHODNJE KOLO (1. 4.)
Muggesana - Palmanova, S. Giovanni - Pro Fiumicello, Pieris - Sangiorgina, Isonzo Turriaco - Tisana, Ponziana - Costalunga, Vesna - Percolo, Gradese - Ronchi, Torviscosa -San Canzian.
Ronchi — Vesna 2:0 (1:0)
STRELCA: v 11. min. Croci, v 76. min. Codra II.
VESNA: Savarin, Basiaco, Sodoma-co (od 45. min. Gotti), Benco, Acqua-vita, Ierman, Bruno, Zucca, Ludwig, Fabio Condotti, Sedmak (od 65. min. Roberto Candotti).
Vesna je doživela pekoč poraz. Takega spodrsljaja si Križani res ne bi smeli privoščiti in to predvsem proti ekipi, ki se prav tako bori pred izpadom. Vesna je tokrat povsem odpovedala v obrambi.
Vesna je tekmo začela v obrambnem slogu, to pa so domačini, ki so prav gotovo startali na obe točki, izkoristili in stalno ogrožali Savari-nova vrata. Zadetek je padel zaradi napake kriške obrambe.
V drugem polčasu je na začetku zglodalo, da gre Vesni bolje, toda nekaterih očitnih priložnosti Križani niso znali zaključiti. Domačini so večkrat spravili v resne težave Savari-na s hitrimi protinapadi, Ludwig in
Stock — Zarja 4:1 (3:0)
STRELCI : v 14. min. Savron, v'16. in v 27. min. (iz 11-metrovke) Naldi, v 67. min. Savi in v 86. min. Fonda.
ZARJA: Puzzer, Bencich, Tognet-ti, Franko, Grgič, Križmančič, Udo-vicich, D. Fonda, E. Fonda, Peroša, Ražem.
Zarja je v nedeljo doživela pravo katastrofo. Bazovci so tokrat popolnoma odpovedali, tako da je bil visok poraz neizbežen. Tekma sama je trajala le borih 15 minut, v katerih je Stock kar trikrat premagal o-brambno vrsto zarjanov.
Takoj na začetku tekme se je Zarja nekajkrat nevarno prebila pred kazenski prostor Tržačanov, toda je bila pri strelih skrajno netočna. Tržačani so povedli s Savronom, ki je izkoristil nepazljivost obrambe. Gol je Bazovce potrl in še pretino bi si lahko opomogli, jih je Naldi z natančnim strelom premagal. Isti igralec je nato iz 11-metrovke dal še tretji gol in s tem dokončno pokopal tudi upe tistih, ki verjamejo v čudeže.
V drugem polčasu je Stock v protinapadu še zaokrožil rezultat, čast-
v drugem delu pa so se v glavnem branili sicer jalovih napadov doma činov.
Azzurra — Juventina 2:1 (2:1)
STRELEC za Juventino: Lauri v 7. min.
JUVENTINA: Di Dionisio, Chizzo-li.ni, Šturm, Vižintin, Costa, Devetak, Russo, Trove, Panico, Lauri, Ro-terdam.
Na blatnem igrišču in pod pravim nalivom je štandreška Juventina klonila tretjeuvrščeni Azzurri, ki je v tem srečanju razočarala. Po igri, ki sta jo ekipi prikazali, bi bila delitev točk pravičnejša. Usodna je bila izključitev Vižintina v 35. minuti, saj je Azzurra takoj zatem dosegla zmagoviti gol.
Gaja — Begliano 1:3 (0:1 )
GAJA: Kante, Purič, šuc, M. Ri-smondo, Gabrielli, M. Grgič, B. Ri-smondo, Milkovič (B. Grgič), Škrk, Kalc, Salvi (12 T. Kalc).
»Zeleno-rumeni«, ki so skozi napadali, so tokrat imeli zvrhano mero smole. Begliano je povedel že v 20.
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F
IZIDI 25. KOLA
Aurisina - Radio Sound	0:1
Giarizzole - Kras	2:0
Stock - Zarja	4:1
Domio - Fortitudo	2:0
CGS - Opcina Supercaffè	1:0
Opicina - Vermegliano	0:2
Primorje - C.E. Prisco	0:3
Libertas - Zaule	0:3
LESTVICA
Vermegliano in Zaule 32, Opicina in Radio Sound 30, Zarja 28, Domio in CGS 27, Stock 26, C.E. Prisco, Giarizzole, Fortitudo in Aurisina 23, Libertas 21, Kras 20, Opicina Super-caffè 19, Primorje 12.
PRIHODNJE KOLO (1. 4.)
Primorje - Libertas, Vermegliano - Radio Sound, Domio - Giarizzole, Opicina - Aurisina, Kras - Fortitudo, Zarja - Opicina Supercaffè, CGS -Stock, Zaule - C.E. Prisco.
Fabio Candotti pa sta na drugi strani zamudila priložnost. Furlanski nogometaši so si nato s prostim strelom Codre II. zagotovili miren konec dokaj energične tekme. (Andrej)
totocalcio
Ascoli - Roma	X
Fiorentina - Milan	X
Inter - Genoa	X
Juventus - Catania	1
Lazio - Torino	1
Napoli - Verona	1
Sampdoria - Avellino	2
Udinese - Pisa	1
Arezzo - Pistoiese	X
Cagliari - Cesena	1
Lecce - Triestina	2
Palermo - Empoli	1
Pescara - Atalanta	X
KVOTE
13 ( 124 dobitnikov) - 70.586.000 lir 12 (3.680 dobitnikov) - 2.378.000 lir
m zadetek za Zarjo pa je dosegel le nekaj» minut pred koncem Egon Fon da. (Big)
Primorje — Campi Elisi 0:3
(0:0)
STRELCI : v 51. in 88. min. Cartiglia, v 68. Verbich.
PRIMORJE: Micor, Štoka, Chizzo (v 60. min. V. Husu), Roiaz, S arnese, S. Husu, Pertot, Celea, Antoni, Di Benedetto, Pugliese.
Nemotivirano in matematično že obsojeno Primorje je na domačih tleh ponovno klonilo sicer skromnemu Campi Elisi, ki predvsem v prvem polčasu ni pokazal nič posebnega, saj so bili prav »rdeče-rumeni« v premoči in če bi bil mladi Antoni v dveh priložnostih bolj hladnokrven, bi brez dvoma realiziral najmanj zadetek že v prvem polčasu.
Samo v nadaljevanju, ko se je v vrstah Primorja poznala utrujenost nekaterih nogometašev, je premoč gostov prišla na dan.
Omenili bi, da' na klopi proseške enajsterice nismo zasledili trenerja .Stulleja, ki ga je vodstvo v teku prejšnjega tedna odstranilo. (V.H.)
min. po napaki Gajine obrambe. Domačini so hitro reagirali in tudi zadeli vratnico z Gabriellijem. Tudi v d.p. je Gaja stalno napadala, a brez večjih priložnosti, Begliano pa je v protinapadu kar dvakrat zatresel Kantejevo mrežo. Častni gol za Gajo je v zadnji minuti po prekršku nad Škrkom dosegel Gabrielli.
(A. Kralj)
Primorec - Campanelle 0:1
(0:0)
PRIMOREC: Serra, V. Milkovič, Bruni, B. čuk, F. Kralj, Finessi, E. Kralj, M. Kralj (od 60. min. F. čuk), Mulè, B. Kralj, I. Milkovič.
Primorec je zopet nastopil okrnjen. Kljub temu je igral hitro in učinkovito, nasprotnik pa je le včasih sprožil kakšen protinapad. Terenska premoč je obrodila več priložnosti, ki pa so jih domačini zamudili. Sredi d.p. se je poškodoval Mauro Kralj (v bolnišnici so mu rano na glavi zašili, z dvanajstimi šivi), ki ga je zamenjal novinec Fulvio ČUk. Prav v zadnji minuti, ko je sodnik že hotel odpiskati konec tekme, so Tržačani
3. AMATERSKA	LIGA
Skupina H	
IZIDI 24. KOLA	
Azzurra - Juventina	2:1
San Lorenzo - Sovodnje	0:1
Fossalon - Viilesse	0:5
Brazzanese - Jalmicco	4:2
Medea - Piedimonte	1:1
Mariano - Torriana	1:2
Počitek: Visco	
LESTVICA
Torri ana 36, Viilesse 35, Azzurra 33, Brazzanese 28, Piedimonte 27, Mariano 26, Medea 22, Sovodnje 18, San Lorenzo 17, Jalmicco 16. Juventina 13, Visco 9, Fossalon 4.
PRIHODNJE KOLO (1. 4.)
Sovodnje - Mariano, Brazzanese -San Lorenzo, Viilesse - Medea, Azzurra - Visco, Juventina - Piedimonte, Torriana - Jalmicco, počiva: Fossalon.
Hajduku je v tekmovanju za pokal UEFA uspel veliki met v dvoboju s praško Slavijo in je s Tottenhemom že dobil tudi poljinalnega nasprotnika. Toda v prvenstvu je Spličanom takoj za tem spodrsnilo v Skopju, pred TV kamerami je Hajduk — brez Sliškoviča in Rožiča — razočaral in izgubil z Vardarjem z 0:2.
Tako je vprašanje prvega mesta spet odprto, sarajevski Željezničar ima namreč samo točko manj od Hajduka, še nevarnejša pa se zdi Crvena zvezda na tretjem mestu z dvoma točkama zaostanka. Odločil-na tekma v boju za naslov prvaka pa bo bržkone že v sredo v Splitu, ko bo tam gostovala Crvena zvezda.
Crvena zvezda je zlahka dobila z niškim Radničkim, čeprav rezultat ne izgleda najbolj prepričljiv. Pri Zvezdi je bil Elsner spet eden najboljših, strelca pa sta bila Bankovič in mladi Nikolič. Željezničar je v Zenici dobil z golom čuriča, Čelik pa se je s tem porazom praktično poslovil od prve lige, zanimivo pa je, da ga je izločilo prav moštvo, s katerim je zdajšnji zeniški 'trener Ribar nekoč osvojil naslov prvaka. >
V Ljubljani je gostoval beograjski Partizan, igra brez golov pa je razočarala gledalce. Partizan je za svoje pojme menda igral dobro, O-.limpija pa slabo. Toda kljub temu so bili Ljubljančani precej boljši in so imeli tudi veliko več priložnosti. Olimpija je sedaj v še bolj kritičnem položaju, kajti očitno je, da se bo morala reševati s točkami iz gostovanj. Pri Olimpiji je bil najboljši reprezentant Katanec, najbolj pa je razočaral Petrovič, ki je bil na zadnjih tekmah najboljši.
Najbolj vroče pa je bilo tokrat v Zagrebu. Dinamo je proti Ri jeki z golom Bošnjaka prvi povedel, toda po golih Radmanoviča, Pegica in Gračana je dvakrat vodila Rijeka. Zagrebčane je v 88. min. rešil sod nik šinasi iz Prištine, ki si je dobesedno izmislil enajstmetrovko, s katero je Dinamo izenačil. Za gledalce TV športnega pregleda pa je bil ta sporni posnetek prava komedija. Ni dvoma, da prvenstvo s takimi sodniškimi režijami ne more biti več regularno. Dinamo se je namreč na tak način že drugič rešil, če bi bilo vse pošteno, potem bi bili Zagrebča-
dosegli gol in nezasluženo zmago.
(Kralj)
Sant'Andrea - Breg	0:0
BREG: Ghersinich, Albertini, Bais, Pavletič, Lovriha (Martini), Dazza ra, Azzolin (Jež), Grisonich, Sega, Mondo, Stemad.
Brežani so v nedeljo pospravili letošnjo 13. točko. »Plavi« so tekmo zaigrali odločno, s trdim namenom, da odnesejo vsaj točko, čeprav so nastopili z nekaterimi poškodovanimi igralci. Skozi vso tekmo so imeli rahlo premoč in so z nevarnejšimi akcijami ogrožali vrata domačinov. Najboljše priložnosti sta imela Jež in Martini, ampak sta jih sama pred vratarjem zastreljala. (I.T.)
Buffoni športnik leta
Včeraj je bilo nagrajevanje najboljših tržaških športnikov po anketi tednika »II Meridiano di Trieste«. Najboljši športnik za I. 1983 je trener tržaškega nogometnega drugoligaša A-driano Buffoni. Naj omenimo, da se je med finaliste te ankete uvrstil tudi Jadranov košarkar Boris Vitez.
3. AMATERSKA Skupina 1	LIGA
IZIDI 22. KOLA	
Fogliano - Union	1:0
Poggio - Sagrado	2:0
Barbarians - Mladost	2:2
Primorec - CampancUe	0:1
Romana - San Marco	2:3
Gaja - Begliano Počitek: Italcantieri	1:3
LESTVICA
Poggio 32, Begliano 30, Italcantie-ri 26, Mladost 23, Sagrado 22, Primorec, Campanelle in San Marco 20, Fogliano 19, Gaja 15, Romana 10, Union 8, Barbarians 6.
PRIHODNJE KOLO (1. 4.)
Fogliano - Primorec, Campanelle -Poggio, Begliano - Italcantieri, U-nion - Barbarians, Mladost - San Marco, Sagrado - Romana, počitek: Gaja.
ni zdaj tesno ob Čeliku s 17 točkami.
Pravo senzacijo pa je v Sarajevu priredila Budučnost, ki velja letos za slabo moštvo, a je zmagala z goloma Vukčeviča in Vešoviča. Zlato točko je v Mostarju osvojil vinkovški Dinamo, njegov zvezdnik Halilovič pa je celo zamudil veliko priložnost, da bi Vinkovčane dokončno izvlekel iz boja za obstanek.
Naslednje kolo bo že jutri, prihodnjo nedeljo pa ne bo kola, ker bo jugoslovanska reprezentanca V. Subotici igrala prijateljsko tekmo z Madžarsko. Med izbranci bo seveda tudi Ljubljančan Srečko Katanec.
IZIDI 23. KOLA
Olimpija - Partizan 0:0; Vardar -Hajduk 2:0 (1:0); Velež - Dinamo (V) 0:0; Crvena zvezda - Radnički 2:1 (2:0); Osijek - Sloboda 2:1 (0:0); Čelik - Željezničar 0:1 (0:0); Sarajevo - Budučnost 0:2 (0:1); Vojvodina - Priština 3:0 (2:0) ; Dinamo -Rijeka 3:3 (1:1).
LESTVICA
Hajduk 29, Željezničar 28, Crvena zvezda 27, Rijeka in Partizan 25, Velež, Budučnost in Vardar 24, Osijek in Vojvodina 23, Sarajevo, Dinamo (V), Priština 22, Radnički 21, Dinamo (Z), Olimpija in Sloboda '19, Čelik 17.
PRIHODNJE KOLO (28. 3.)
Dinamo (V) - Dinamo (Z); Rijeka Olimpija ; Partizan - Vojvodina; Priština - Sarajevo; Budučnost - Čelik; Željezničar - Osijek ; Sloboda -Vardar; Hajduk - Crvena zvezda; Radnički - Velež.
totip
1.	— 1.	Aloe Bi	1
2.	Adebell	1
2.	— 1.	Blasco Pidone	2
2.	Belios	1
3.	— 1.	Boriila	2
2.	Baraccarli	X
4.	— 1.	Ailsa	X
2.	Ares Bi	1
5.	— 1.	Canzone	2
2.	Quenamber	X
6.	— 1.	Regal Alert	1
2.	Caduke	1
KVOTE
12 (	18	dobitnikov)	-	12.857.000	lir
11 ( 517	dobitnikov)	-	430.000	Ur
10 (6.014	dobitnikov)	-	36.000	lir
V 2. ITALIJANSKI LIGI
Podvig Triestine
Lecce - Triestina -> 0:1 (0:1 )
TRIESTINA: Pelosin, Stimplf, Bra-ghin, Vailati, Mascheroni, Chiarenza, De Falco, Dal Prà, Romano (88. min. Leonarduzzi), Raffini, De Giorgis (Costantini).
STRELEC: v 15. min. De Giorgis.
Triestina je odigrala taktično mojstrsko telano. Potem ko je že v, začetni fazi tekme prešla v vodstvo z De Giorgisom je skozi vso tekmo z učinkovito obrambno igro zaustavila napade domačinov, ki so se le v redkih primerih nevarno prikazali pred vrati Tržačanov.
IZIDI 27. KOLA
Arezzo - Pistoiese 1:1, Cagliari -Cesena 1:0, Catanzaro - Campobasso 1:0, Cavese - Sambenedettese 1:0, Como - Varese 0:0, Cremonese -Monza 4:0, Lecce - Triestina 0:1, Padova - Perugia 1:0, Palermo - Empoli 1:0, Pescara - Atalanta 0:0.
LESTVICA
Como 37; Atalanta 34; Cremonese 33; Campobasso 31; Pescara 30; A-rezzo 29; Triestina 28; Lecce, Varese 27; Cesena, Perugia, Padova 26; Sambenedettese, Cagliari, Cavese 25; Monza 24; Palermo 23; Empoli, Pistoiese 22; Catanzaro 20.
3. AMATERSKA	LIGA
Skupina L	
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM	
Roianese - Sant’Anna	4:2
Sant’Andrea - Breg	0:0
Lancieri - San Vito	2:2
LESTVICA
San Sergio 31, Olimpia 28, San Luigi FY 23, Rabuiese in Sant’Andrea 21, Lancieri in San Vito 20, Roianese 19, Chiarbola 16, Breg 13, GMT 12, Sant’Anna 11, San Nazari« 5.
PRIHODNJE KOLO (1. 4.) Olimpia - Sant’Anna, Lancieri -Roianese,- San Luigi FY - Chiarbola, San Vito - San Sergio, San Nazario - GMT, Breg - Rabuiese, počitek: Sant’Anna.
2. AMATERSKA LIGA: naše ekipe praznih rok
3. AMATERSKA LIGA: zmaga Sovodenj v gosteh
Smučarski skoki za SP v Planici
Ploc (ČSSR) »najdaljši«
VELIKA NAGRADA BRAZILIJE
Prost izkoristil številne odstope
RIO DE JANEIRO — Prvo dirko v novi sezoni F-l je dobil Francoz Prost (McLaren - Porsche), ki je izkoristil priložnost ob številnih odstopih največjih konkurentov. Takoj v začetku je povedel Italijan Albereto na ferrariju, ki je vodstvo obdržal do 12. kroga, ko je mora,' zaradi okvare na zavorah odstopiti. Omeniti velja lep uspeh De Angelisa (Lotus), ki je osvojil izvrstno tretje mesto, Cheever na alfa romeu pa je bil četrti.
VRSTNI RED
L Prost (Fr. - McLaren - Porsce) 1.42’34”492; 2. Rosberg (Fin. - Williams - Honda) zaostanek 40”514; 3. De Angelis (It. - Lotus - Renault) zaostanek 59”128; 4. Cheever (ZDA Alfa Romeo) zaostanek 1 krog; 5. Brundle (Ang’. - Tyrell) zaostanek 1 krog; 6. Tambay (Fr. - Renault) zaostanek 2 kroga.
VRSTNI RED ZA SP
L Prost (Fr.) 9; 2. Rosberg (Fin.) 6; 3. De Angelis (It.) 4; 4. Cheever (ZDA) 3; 5. Brundle (Angl.) 2; 6. Tambay (Fra.) 1.
S tekmo na stari Bloudkovi velikan ki se je končalo letošnje tekmovanje za svetovni pokal v smučarskih skokih. Čeprav na startu ni bilo prav vseh najboljših pa je včerajšnja tek ma navdušila številne gledalce v dolini pod Poncami.
Zmagal je Čehoslovak Pavel Ploc, ki je imel v obeh serijah najdaljši skok. Nekoliko več so gledalci pričakovali od zmagovalca svetovnega po^ ka, a Vzhodnega Nemca Weissfloga, ki je bil šele osmi. Lep uspeh je dosegel Jugoslovan Primož Ulaga s šestim mestom, od Italijanov pa je bil najboljši Lido Tomasi, ki je bil štirinajsti.
Ostali jugoslovanski in italijanski tekmova'ci so bili precej slabše uvrščeni, čeprav so predvsem nekateri miajši opozorili nase in bodo verjetno že v prihodnji sezoni ogrozili mesta nekaterim starejšim reprezentantom.
Sobotno in nedeljsko tekmovanje za svetovni pokal je sodilo v okvir pro-
slav 50-letnice smučarskih skokov v Planici, kjer bodo ta jubilej zaključili prihodnje !eto s svetovnim prvenstvom v smučarskih poletih.
M. Šušteršič
VRSTNI RED
1. Ploc (ČSSR) 203 točke; 2. Opaas (Nor.) 171,4; 3. Fijas (Pol.) 162,5; 4. Bauer (ZRN) 160,1 in Vetori (Avs.) 160,1; 6. Ulaga (Jug.) 157,4;... 14. Tonusi (Ita.) 144,1;... 21. Bajc (Jug.) 134,4;... 39. Globočnik (Jug.) 107,6; 40. Rigoni (Ita.) 107,4 itd.
Končna lestvica svetovnega pokala 1. Weissflog (NDR) 230; 2. Nyka-nen (Fin.) 217; 3. Ploc (ČSSR) 148; 4. Hastings (ZDA) 123; 5. Parma (ČSSR) 122; 6. Ulaga (Jug.) 120; 7. Ostwald (NDR) 119; 8. Bulau (Kan.) 102; 9. Puikonen (Fin.) 101; 10. Opaas (Nor.) 96;... 30. Tomasi (Ita.) 37; ... 35. Tepeš (Jug.) 27;... 59. Bajc (Jug.) 8;... 61. Rigoni (Iba.) 6;... 65. Dolar (Jug.) 5;... 75. Lotrič (Jug.) 2.
V 25. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige
Kakšna kazen Castelfrancu?
Sobotne dogodke na košarkarski tekmi v Castelfrancu, kjer je naša združena ekipa Jadrana igrala izred-ri(> pomembno tekmo v boju za končnico prvenstva C-l lige, lahko označimo le kot skrajno sramotne, žaljive, Podle.
Res, ni prvič., da je kaka naša eki-tarča pravih vandalov na raznih športnih igriščih. Jadranu pa se to dogaja kar prevečkrat, da ne bi zo-Pet in odločno obsodil sobotne izgrede in žaljivke.
Glede same tekme pa naj zopet pohvalimo vse naše košarkarje, ki so Pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in samozavesti. V Castelfrancu so osvojili predragoceni točki (na dlani Je, da bo košarkarska zveza dosodila Jadranu zmago), s katerima so zo-Pet posegli v boj za »play-off«.
Kako pa bo zveza ukrepa’a proti Castelfrancu?
TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI
IZIDI 25. KOLA
Castelfranco - JADRAN prek. (70:73)
Scrvolana - Maltinti	58:60
Caveja - Fiamma	80:82
Stefane! - Fulgor	108:68
Abitare - Delfino	96:92
Ceam BO - Budrio	73:72
Ran Bonifacio - Paraboli	80:79
B. Ravenna - Monkey’s	85:96
PRIHODNJE KOLO (1. 4.)
JADRAN - Caveja (17.30 v tržaški športni palači); Monkey’s - Ceam BO; Delfino - Scrvolana; Fiamma - Abitare; Faraholi - Castelfranco; Fulgor -B. Ravena; Budrio - San Bonifacio; Maltinti - Stefancl.
LESTVICA
Maltinti PT	25
Stefancl TV	25
Fiamma BZ	25
JADRAN	25
Castelfranco 25 Servolana	25
Ceam Bologna 25 Abitare Videm 25 Fulgor Forti	25
San Bonifacio 25 Basket Ravenna 25 Budrio Be.Ca. 25 Caveja Forti 25 Paraboli Fidenza 25 Delfino Pesaro 25
5	2043:1838 40
6	2121:1849 38 8 2040:1934 34
10 2068:1936 30
10	2034:1938 30
11	1942:1861 28
12	1920:1925 26
13	2157:2046 24
13	1957:1929 24
14	2037:2074 22 14 2050:2147 22
14	1812:1879 22
15	2162:2172 20 10 15 2036:2075 20
5 20 2011:2262 10
Monkey’s Milan 25 5 20 1851:2089 10 Jadranu smo dosodili zmago s 73:70 proti Castelfrancu.
Ženska odbojkarska B liga
Izenačen boj za vrh
V ženski B ligi se obeta izredno razburljiv zaključek, saj so po osmih od pranih kolih v borbi za vrh kar štiri ekipe. Mogliano Veneto, ki je po pr vem delu vodil brez poraza, je doživi že tretji zaporedni poraz in bo, kBub temu da v preostalih dveh tek-P'ah lahko računa na uspeh, težko o svoji! eno od prvih dveh mest. Nepri oakovano.se je v borbo za napredovanje vključila ekipa Torrefrance iz * renta in verjetno bo razlika v setih določila vrstni red na vrhu.
Združena ekipa Meblo je v Padovi doživela rezultatsko gladek poraz, ki Pa po prikazani igri in razvoju dogodkov na igrišču ni zaslužen in bi, °o malo večji zbranosti in z malo “Porine sreče v zaključkih setov, lah-ho rezultat bil mnogo ugodnejši. Do konca bi morala naša dekleta skušati vsaj še enkrat zmagati, s čimer bi se niorda lahko rešila zadnjega mesta ha lestvici.
IZIDI 8. KOLA
Torrefranca - Nervosa 3:1; Mogliano Veneto - CUS Padova 2:3, Tregaro-fani - Meblo 3:0.
LESTVICA
CUS Padova Tregarofani Pd Torrefranca Mogliano Veneto Nervesa Meblo
22:11
19:11
18:13
17:17
9:20
8:21
12
10
10
10
4
2
PRIHODNJE KOLO (31. 3.) Pallavolo Nervesa - Mogliano Veneto, Tregarofani Pd - CUS Padova, Meblo - Torrefranca Trento.
SKUPINA ZA OBSTANEK
Putinati Ferrara - Albatros Treviso 3:1; Volley Conegliano - F'rattc 3:1; Pallavolo Volta - OMA Olympie 2:3.
LESTVICA
Fratte 14, OMA Olympie 10, Putinati Ferrara in Albatros Treviso 8, Volley Conegliano 6, Pallavolo Volta 2.
V NOGOMETNI A LIGI
Vodilni Juventus povečal vodstvo
S pričakovano zmago doma proti Catanii je Juventus obdržal prvo mesto na lestvici in še za točko povečal svojo prednost nad Romo, ki se je v Ascoliju morala zadovoljiti le z neodločenim izidom. Fiorentina je zamudila priložnost, da bi dohitela Romo, saj jo je Milan prisilil na delitev točk.
IZIDI 24. KOLA
Ascoli - Roma 0:0; Fiorentina - Milan 2:2; Inter Genoa 1:1; Juventus -Catania 2:0; Lazio Torino 1:0; Napoli - Verona 1:0; Sampdoria Avellino 0:1; Udinese - Pisa 2:1.
LESTVICA
Juventus 35; Roma 32; Fiorentina 31; Torino 29; Verona in Inter 28; Udinese 27; Milan 25; Ascoli 24; Sampdoria 23; Avellino 21; Napoli in Lazio 19; Pisa 18, Genoa 15; Catania 10.
PRIHODNJE KOLO (1.4.)
Avellino - Verona; Catania - Lazio; Genoa AscoJi; Juventus Fiorentina; Milan - Napoli; Pisa Torino; Roma Inter; Udinese - Sampdoria.
Košarkarsko promocijsko prvenstvo
Polet spet praznih rok
KOŠARKARSKA A-l LIGA
Goričani
presenetili
IZIDI 27. KOLA
Star - Bic 100:76; Simmenthal-Honky S9 :94 ; Indesit - Peroni 82:79; Jolly -k’ebal 68:84; Bancoroma Binova ^2:71; Latini - S. Benedetto 73:74; Si-•hac - Bertoni 93:87; Scavolini - Gra-harolo 85:84.
LESTVICA
Simac 44, Bertoni 38, Granando 38, Jollycolombani in Star 32, Peroni in Bancoroma 30. Febal in Indesit 28, Ronky in Scavolini 24, Simmcnthal in B>c 20, Latini 18, San Benedetto 14,
Binova 12
A-2 LIGA
27. KOLO
. Toga - Vicenzi 97:90; Mangiaebevi -“larr 99:100; B. Popolare Benetton '9:80; Carcera - Gedeco 91:79; Canti-5.e R. Mister Day 73:61; Italcable -Bariolini 88:90; Eagle Cottorella *■85; Rapidcnt - Lebole 77:75. LESTVICA
I B- Riunite 42, Gedeco 36, Mister Day h Toga 34, Marr in Bartolini 32, Car-. a 3o, b. Popolare, Italcable in Man-giaebevi 28, Benetton 24 itd.
Polet — Radiograf Milje 54:70 (21:34)
POLET: Malalan 2, Canciani 8, G regoli 5, Gantar 9, Vitez 22, Tavčar 8.
Tudi proti miljskemu Radiografu so se poletovci predstavili na igrišče v zelo skromni zasedbi, šest igralcev in trener.
V Poletovem taboru pa bo .verjetno do konca prvenstva (do izteka lige manjka še samo pet kol) sploh vprašljivo, ali se bodo igralci utegnili zbrati na igrišču v zadostnem številu.
(Cancia)
IZIDI 21. KOLA
BOR RADENSKA CUS Trst 74:56 KONTOVEL - Alabarda	100:104
POLET - Radiograf	54:70
Barcolana - Lav. Porto	99:71
Libcrtas - Don Bosco	69:92
Scoglietto - Stella Azzurra 100:87 Casa del Frigo - Ferroviario 94:86
PRIHODNJE KOLO (31. 3. in 1. 4.) KONTOVEL - Lavoratori Porto (31.
3. ob 17.30 na Kontovclu); BOR RADENSKA - Radiograf (31. 3. ob 18.30 v Trstu, »Prvi maj«) ; POLET - Scoglietto (1. 4. ob 10.00 v Repnu) ; Casa del Frigo - CUS Trst; Ferroviario -Libertas; Barcolana - Stella Azzurra; Don Bosco - Alabarda.
LESTVICA
Don Bosco	19	18	1	1712:1324	36
Alabarda	21	18	3	1923:1651	36
Barcolana	21	15	6	1600:1339	30
Libertas	21	13	8	1612:1534	26
Scoglietto	20	11	9	1614:1590	22
Radiograf	21	10	11	1587:1432	20
BOR RADENSKA 21	10	11	1614:1487	20
Stella Azzurra	21	9	12	1518:1571	18
Ferroviario	21	9	12	1426:1556	18
CUS Trst	21	8	13	1427:1539	16
Casa del Frigo	21	8	13	1610:1701	16
KONTOVEL	20	7	13	1353:1568	14
Lav. Porto	21	5	16	1497:1770	10
POLET	21	4	16	1206:1340	8
Don Bosco ima 2 tekmi manj, Kon-tovcl in Scoglietto imata po tekmo manj.
naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih
Prva zmaga Olympie Terpin
ŽENSKA C-1 LIGA
Skupina za napredovanje
Izidi 8. kola
Breg Mizar Boschi Bologna 0:3, Volpe Flesso - Torriana Gradišče 3:0, Sloga - Benassi Cento 1:3. Lestvica
Volpe Flesso	8	7	1	21:6	14
Torriana Gradišče	8	7	1	21:7	14
Mizar Boschi BO	8	6	2	19:9	12
Benassi Cento	8	2	6	13:19	4
Breg	8	1	7	7:23	2
Sloga	8	1	7	6:23	2
Prihodnje kolo (31. 3.)
Mizar Boschi Bologna - Volpe Flesso, Sloga Torriana Gradišče, Benas-;i Cento - Breg,
Skupina za obstanek Izida 8. kola
CUs Trst - Virtus Taglio di Po 0:3, Seramica Santerno Imola - Libertas Krmin 3:0.
Lestvica
Ceramica S- Imola	7	7	0	21:3	14
Virtus Taglio di Po	6	5	1	16:3	10
Libertas Krmin	6	3	3	11:10	6
CUS Trst	7	1	6	4:18	2
Bor Trst	6	0	6	0:18	0
Prihodnje kolo (31. 3.)
Virtus Taglio di Po - Ceramica Santerno Imola, Bor - Libertas Kr min.
MOŠKA C-2 LIGA
Skupina za napredovanje Vivil — Val Štandrež 3:0 (15:7, 15:7, 15:7)
VAL ŠTANDREŽ: Orel, Plesničar, Juren, Lavrenčič, Mervič, Mučič, Vižintin, Černič, Petejan, Jarc.
Po izidih posameznih setov izgle-da, da so bili domačini premočan nasprotnik. Vendar to ni res, saj so gostje odigrali najslabšo tekmo v tem prvenstvu in so izgubili v največji meri po lastni krivdi.
(Zip)
Olympia Terpin Gorica — CUS Trst 3:0 (15:7, 15:13, 15:4)
OLYMPIA: Andrej, Simon in Dam jan Terpin, M. in Š. čotič, Kosič, Kuštrin, Batistič, Špacapan.
V povratnem srečanju je šesterka Olympie Terpin z lahkoto odpravila nasprotnike iz Trsta, ki tokrat niso pokazali nič posebnega. V goriških vrstah se je najbolj razigral mladi in obetavni Lucijan Batistič, ki je bil za nesprotnika neustavljiv, poleg tega pa so tudi vsi ostali doka zali, da se lahko enakovredno kosajo z drugimi ekipami.
M.š.
Izidi 7. kola
Friuli Povoletto - Il Sole Ra.ngers 3:0, Olympia Terpin - CUS Trst 3:0, Vivil - Val Štandrež 3:0.
Lestvica
Vivil Villa Vicentina 12, Friuli Povoletto in II Sole Rangers Videm 10, CUS Trst 6, Olympia Terpin Gorica in Val Štandrež 2.
Prihodnje kolo (31. 3.)
CUS Trst - Friuli Povoletto, Vivil Olympia Terpin, Val -' Il Sole Rangers.
ŽENSKA C-2 LIGA
Skupina za napredovanje Kontovel Electronic Shop — Kennedy 1:3 (4:15, 4:15, 15:13, 5=15)
KONTOVEL : Ban, Čemjava, Maver, Mervič, Gruden. Pulina, Purič.
Demotivacija je očitno razlog za sla bo igro, ki so jo sinoči predvajale Kontovelke proti Kennedy ju. Obe e kipi sta igrali precej statično, nasprot nicam pa je za zmago zadostoval od ličen servis. (J.B.)
Izidi 7. kola
Kontovel Electronic Shop Kenne dy 1:3, Zugliano - Italcantieri Gorian Tržič 1:3, Celinia - Libertas Gori ca 3:1.
Lestvica
Celinia Maniago 14, Kennedy Fe-letto Umberto in Italcantieri Gorian Tržič 10, Libertas Gorica 4, Zugliano Pozzuolo in Kontovel Electronic Shop 2.
Prihodnje kolo (31. 3.)
Italcantieri Gorian - Kontovel Elee Ironie Shop, Celinia - Zugliano, Liber tas Gorica - Kennedy.
MOŠKA D LIGA
Skupina za obstanek Izidi 7. kola
VIS Trst Hotel S. Giusto 3:1, Intrepida Libertas Gorica 1:3, Duke Volley 80 Bor J1K Banka 1:3.
Lestvica
VIS Trst 14, Bor J1K Banka 10, Libertas Gorica, Intrepida Mariano in Duke Volley 80 6, Hotel. S. Giusto Trst 0.
Prihodnje kolo (31. 3. in 1. 4.)
Libertas Gorica - VIS, Duke Volley 86 - Intrepida, Bor JI K Banka - Hotel S. Giusto.
Skupina za obstanek Grall Torriana — Kras 2:3 (15:9, 8:15, 5:15, 15:10, 10:15)
KRAS: Vesnaver, R. in L. Milič, L., I. in B. Budin, Rebula, Furlan.
Na gostovanju v Gradišču so odboj karji Krasa dosegli peto zaporedno zmago. Premoč izkušenih slovenskih igralcev je morala tokrat priznati tudi vodeča domača šesterka, ki ima sedaj enako število točk kot Kras. Srečanje je bito izredno napeto, saj sta obe ekipi pokazali veliko željo do zmage. S to zmago si je Kras bistveno povečal možnost za obstanek. (L. M.)
Izidi 7. kola
Grall Torriana - Kras 2:3, Pallavolo Gradež - Libertas Turjak 0:3, Nuova Pallavolo Trst - Corridoni 0:3.
Lestvica
Grall Torriana Gradišče in Kras 10, Libertas Turjak in Corridoni 8, Pallavolo Gradež 4, Nuova Pallavolo Trst 0.
Prihodnje kolo (31. 3.)
Libertas Turjak - Grall Torriana, Nuova Pallavolo Trst - Pallavolo Gradež, Corridoni - Kras.
Skupina za obstanek
(Videm - Pordenon)
Izida 7. kola
Pav Bordignon - Mortegliano 3:0, Volley Bali Krmin - CUS Videm 3:1.
Lestvica
Pav Bordignon 10, Mortegliano 8. CUS Videm 6, Jami je SOBEMA in Volley Bali Krmin 2.
Prihodnje kolo (31. 3. in 1. 4.)
Mortegliano - Jamlje SOBEMA, Volley Bali Krmin - Pav Bordignon.
ŽENSKA D LIGA
Skupina za napredovanje
Izidi 7. kola
Friulexport - Pallavolo Lucinico 3:0, Sloga Volley Club Tržič 3:1, Pieris -OMA Olympie 3:1.
Lestvica
Pieris 14, Friulexport 12, Sloga 6, Pallavolo Lucinico in Volley Club Tržič 4, OMA Olympie Trst 2.
Prihodnje kolo (31. 3. in 1. 4.)
Volley Club Tržič Friulexport, Pieris - Sloga, OMA Olympie - Pallavolo Lucinico.
Skupina za obstanek
(Videm - Pordenon)
Izidi 7. kola
Mortegliano - Ri vignano 1:3, Aquila - B ancudine CUS 3:1, Olympia Ber-tolini - Santamaria 2:3.
Lestvica
Rivignano 14, Santamaria Palmanova 10, Mortegliano 8, Aquila 6, B ancudine CUS Videm 4, Olympia Berto-lini 0.
Prihodnje kolo (31. 3. in 1. 4.)
Bancudine CUS - Mortegliano, Olympia Bertolini - Aquila, Santamaria -Rivignano.
obvestila
Športna šola Trst
sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 29. t.in., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. Poverjeniki posameznih šol so naprošeni, naj ob tej priložnosti uredijo blagajniške obveznosti svojih šol.
ŠD Mladina -
smučarski odsek priredi v soboto, 31. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirk družabni večer. Prosimo točnost in polnoštevilno udeležbo.
ZSŠDI - nogometna komisija organizira skupne treninge za mlade, ki bi se radi ukvarjali z nogometom. Treningi, ločeno za posamezne starostne skupine, bodo na sledečih nogometnih igriščih: 1. SKUPINA: rojeni od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1976 — 29. t.m. ob 17.30 na nogometnem igrišču na Proseku; 2. SKUPINA: rojeni od 1. 7. 1971 do 30. 6. 1973 — 5. aprila ob 17.30 na nogometnem igrišču v Dolini; 3. SKUPINA: rojeni od 1. 7. 1969 do 30. 6. 1971 — 3. aprila ob 17.30 na nogometnem igrišču v Repnu ter rojeni od 1. 7. 1976 do 30. 6. 1969 — 6. a-prila od 17.30 na nogometnem igrišču v Trebčah.
Športno združenje Bor
sklicuje v petek, 30. marca 1984, s prvim sklicem ob 19.30 in z drugim ob 20. uri REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnim redom :
1. otvoritev; 2. izvolitev delovnega predsedstva; 3. izvolitev volilne komisije; 4. predsedniško poročilo; 5. razprava in pozdravi gostov; 6. poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu odboru; 7. volitve novega odbora; 8. razno. Občni zbor bo v Borovem športnem centru, Vrdelska cesta 7.
Naročnino: Mesečno 10000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1800,00 din. za organizacij in podjetja mesečno 250,00, letno 2 500.00 dm
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11 5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 23 mm) 43.000. Finančni In legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18'?. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M	dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel (040) 794672 (4 Imi,e) - Tl* 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	iBlrfll ^len i,al|i*nske
m tiska	^ Frsf	IMI zveze časopisnih
založnikov FIEG
27. marca 1981
Včeraj zjutraj v Strasbourgu
Atentat na ameriškega konzula
PARIZ — Neznanec je včeraj v Strasbourgu streljal na ameriškega generalnega konzula Roberta Onana in ga lažje ranil. Do atentata je prišlo okrog 9. ure, ko se je konzul odpravljal iz svojega stanovanja. Po prvih rekonstrukcijah, naj bi se neznanec približal k diplomatu in streljal vanj.
Vse kaže, da konzulovo življenje ni v nevarnosti. Lažje je ranjen v gla vo in ni nikoli izgubil zavesti. Kot rečeno, nanj je streljal okrog 30 let star moški, ki je nato zbežal na mopedu. Za njim se je izgubila vsaka sled.
Robert Onan je star 43 let, za konzula v Strasbourgu pa je bil Imeno van leta 1981, potem ko je opravljal diplomatsko službo v Mehiki, Kolumbiji. Italiji in Panami, od leta 1975 do 1981 pa je bil poverjeni za probleme EGS pri State Departmentu v Washiingtonu.
Hrup velik sovražnik sodobnega življenja
RIM — če je v bližini preveč ropota, imajo čebele manj medu, miši, ki živijo v bližini diskotek, ima jo seksualne anomalije, a tudi teko čine, kot na primer vino, rabijo tiši no, da se bolje ohranijo. Skratka, življenje, ki je »akustično onesnaženo«, ima lahko mnoge in nepredvidljive posledice.
V Rimu (ki je ob Pescari najbolj hrupno italijansko mesto), Milanu, Neaplju, Palermu in še v drugih krajih živijo ljudje v »ropotu« po prečno 90 decibelov, medtem ko je vrhnja stopnja znosnosti največ 75 do 80 decibelov. Hrup vpliva pred vsem na živčni sistem, ki vpliva na endokrine žleze, kar povzroča razne motnje in celo bolezni, kot so prebavne motnje ali visoki pritisk. Glede psihe posameznika, pa naredi ropot človeka izredno jezljivega, mu
načenja mentalno ravnotežje in mu onemogoča mirno spanje.
Ameriška revija »Science« ob vsem tem ugotavlja, da je človek obsojen na gluhoto, če se hoče braniti pred hrupom. To pa izpostavlja tudi proj.
De Vincentiis z rimske univerze, ki pravi, da je človekova eksistenca I iiprašljiva v ambientu, ki presega 75 decibelov. Za dobro spanje na primer ne bi smeli živeli oziroma počivati v okolju, ki presega 30 decibelov. Kako se torej braniti? Gre za protislovno ugotovitev: samo, če po- I stane človek gluh! Znanstveno je namreč dokazano, da imajo gluhi ljudje manj obolenj na obtoku, manj distonij in infarktov.
Boj proti hrupu se ne sme omejiti samo na tovarne, ampak mora zaobjeti vsakdanje življenje
V Rimu prevedli knjigo o sv. Cirilu in Metodu
RIM — Papež Jane/. Pavel II. je proglasil solunska brata Cirila in Metoda za »zavetnika Evrope«, skupno z Benediktom iz Norcie, za njihove zasluge na kulturnem področju: prva dva zaradi opismenjenja Slovanov in njunega veli kega prispevka k odnosom z Vzhodom, h katerim sta prispevala s svojimi po tovanji, drugega pa zaradi študija in dela, s katerima mu je uspelo rešiti klasično bogastvo Zahodne Evrope.
Oba sta bila globoko vraščena v kulturno tkivo Bizanca in sta kot taka odprla izredno pomembne intelektualne in kulturne, pa tudi civilizacijske poti do slovanskih narodov, od Čehov do Rusov in Južnih Slovanov, t.j. do tistega zajetnega dela Evrope, ki sega do Urala.
Da bi vsaj delno odpravili to pomanjkljivost je papeška univerza v Rimu, skupno s slovensko teološko akademijo prevedla in izdala knjigo »Sveta Ciril in Metod, slovanska apostola«, ki jo je napisal slovenski prelat in slavist Franc Grivec, častni doktor praške univerze iz leta 1948. Knjigo je pripravil za izdajo vidni slovenski znanstvenik dr. Franc Husu, ki živi že vrsto let v Rimu.
Zapleten kirurški poseg na Kitajskem
PEKING — Kitajski kirurgi so u speli z izjemno delikatno operacijo, saj so nekemu 5 letnemu otroku, ki mu je mati odrezala spolne organe, le le spet prišiti. Mati je svojega otroka pohabila v trenutku norosti 30. januarja v Nanchangu, prestolni ci pokrajine Jangxi.
Ženska je svojemu otroku odreza la spolne organe z velikimi škarjami, medtem ko je le ta spal. Na srečo ga je oče kmalu potem opazil, kako je bil otrok v nezavesti in spolni or gani na tleh. Takoj ga je prepeljal v bolnišnico, kjer mu je ekipa kirurgov po šestih urah spet prisila spol ne organe na pravo mesto. Časopisi so objavili, da je kirurški poseg po pol noma uspel.
Pokopali Brignonejevo
Včeraj so v Rimu pokopali znano italijansko igralko Lillo Brignone Pogreba se je udeležilo veliko osebnosti italijanskega gledališkega in filmske- I ga življenja	(Telefoto AP)
»Baletniki« za nastop
Šest že priletnih »baletnikov« se pripravlja na nastop. Pa ne, da mislijo zares . . .
Smrt deklice v hladilniku
TURIN — V Turinu je izgubila življenje štiriletna uaaianka Giorgevich hčerka (očividno jugoslovanskih) Romov, ki sta taborila s svojo rulotko v nekem predmestju. Deklica je umrla zaradi zadušitve, ker se je — verjetno med igro — zaprla v neki stari hladilnik.
Mrtvo deklico so odkrili kasno ponoči drugi člani tega romskega tabora, ki so že dan prej ves čas iskali na nerazumljiv način izginulega otroka Stari hladilnik je stal v neposredni bližini tabora.
Tragičen obračun velikega požara
SAO PAULO — Več kot 500 oseb je umrlo v katastrofalnem požaru, ki je izbruhnil v preteklem mesecu v siromašnem predmestju tega velikega brazilskega mesta. Policija pa meni, da ni niti ta številka še dokončna. Požar je izbruhnil zaradi okvare na plinovodu in je predmestje povsem opustošil.
HAVAJI — Eden najvišjih ognjenikov na svetu, Mauna Loa na Hava jih, je začel spet bruhati, prvič po letu 1975. Vulkan je visok skoraj 4.000 metrov in se nahaja na nekem pustem področju prav v središču tega otočja. Geologi so že lani napovedali njegov izbruh, ki pa trenutno ne ogroža člo veških življenj.
Velik padec izvoza italijanskih vin
RIM — Izvoz italijanskega vina je v prejšnjem letu padel za 29,4 odstotka v primerjavi z letom 1982, medtem ko je bilo uvoženega vina znatno več (za 19,1 odstotka). To so podatki Inštituta za raziskavo kmetijskega tržišča, ki ugotavlja, da je Italija lani »poslala« čez mejo približno 13,6 milijona hektolitrov, kar ji je navrglo 1078 milijard (okrog 6,4 odstotka manj od leta 1982).
Na Apeninskem polotoku pa so kupili v tujini 171 tisoč hektolitrov vina in za to porabili 63 milijard, kar je za 9,6 odstotka manj kot leta 1982. Največji dobavitelj vina Italiji je bila Francija (59,7 odstotka), kateri sledita Portugalska (29,1) in Španija (4,5).
Drastično zmanjšanje izvoza je prizadelo celotno proizvodnjo italijanskih vin in vse sorte, vendar manj tiste, ki so zaščitenega porekla, medtem ko je izvoz penečih se vin padel za 7,1 odstotka.
Ciril Gale Vladimir Herceg
Desperado Joaquin Muriella
(28.)

ri*««5
BtSIV


ca«*
1
«or*
05


LOW
X)OriAvD
MUglFrtA JE^V LAHNEM DRNCU OD3E2.-
IZ ZAPORA 3E MC QINNIS OPA10V«L GRADNJO VISLIC.. VEDEL SE DA DO OBESILI TAKOJ,KO BO DELO
MUR.IETTA JE ODŠEL DO VISLIC..
Tudi v Veliki Britaniji je boj proti mamilom težek
LONDON — V bližini Londona je britanska policija zaplenila v teh dneh mamila v vrednosti treh milijonov funtov. To je bil rezultat policijske preiskave, ki traja že nekaj mesecev in med katero so doslej zaplenili indijske konoplje v tržni vrednosti 25 milijonov funtov.
Tovornjak hladilnik z dansko tab lico se je ustavil na avtomobilski cesti in iz njega so začeli pretovarjati na drugo vozilo zaboje s poma rancami, kot je bilo razvidno na carinski prijavnici, izdani ob prihodu tovornjaka v Vel. Britanijo. Toda v zasedi je čakala policija. Tovornjak so namrfeč neopazno spremljali že z Bližnjega vzhoda. Ko so aretirali »posadki« obeh tovornjakov in pregledali tovor so našli poldrugo tono indijske konoplje. Aretirali pa niso le voznikov in delavcev, ki so prenašali zaboje s »pomarančami«. Izredno ob širno in vešče izpeljana preiskava je ugotovila zvezo med mamilarji in več tihotapskimi središči v Londonu. V akciji, v kateri je skupno sodelovalo kakih sto policistov, so aretirali še 20 drugih oseb.
Tako uspelih akcij je bilo v Vel. Britaniji že več. Najbolj zaskrblju-
je, ,da prihaja v državo vedno več »težkih« mamil. Samo lani so cariniki na mejnih prehodih zaplenili 200 kg heroina v vrednosti 25 mil. funtov. Doslej je največ tega blaga prihajalo iz Pakistana. Cariniki pregledajo na letališčih komaj vsakega stotega potnika in to izkoriščajo tudi trgovci z mamili, ki pošiljajo istočasno po P®* šest kurirjev, v upanju, da bodo v najslabšem primeru prijeli enega, stalih pa ne.
Toda kljub vsem tem ukrepotn mamila še vedno prihajajo v Vel-Britanijo. Policijske akcije in visoke kazni ne zaležejo mnogo. Letno res aretirajo do 13.000 oseb, pri katerih najdejo mamila, toda to so večinoma drobni porabniki droge, zasvojenci ali mali preprodajalci.
Zaradi takega stanja je v središču kritik tudi vlada. Sicer je dala pobudo za vrsto preventivnih ukrepov-Samo v Londonu je ustanovila ,b centrov za boj proti mamilom, v šolah in za starše prirejajo preda vanja, za razne socialne službe so nakazali letos 6 milijonov funtov. Toda kljub temu se je samo porab heroina v zadnjih štirih letih povečala kar trikrat.