DELAVSKA POLITIKA
bfcaja dvakrat tedensko, ln sicer vsako sredo In vsako soboto. Ursdnlštvo ln sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. NaJrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335.
Štev. 83
Sobota, 20. oktobra 1934
Leto IX
Zastoj v sporazumevanju glede Evrope
tfvfjl	±	lUiik	umi)-
Francoska in politika male antante je iskala sporazum z Italijo
Predvsem in potem z Avstrijo, Ogrsko in eventuelno Poljsko. Akcija v tem zmislu je bila v polnem teku in jo je neprijetno presenetil umor kralja Aleksandra.
Francoski zunanji minister Laval je povabil čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša v Pariz, da se posvetujeta o nastalem položaju. Zedinila sta se v tem, da se takoj ne skliče svet Društva narodov, ker je treba prej nekoliko pomirjenja, ker je zadeva bolj komplicirana, kakor se je mislilo prvotno. Oba sta tudi konstatirala, da je mogoče doseči
V	srednji Evropi trajen mir le ob sodelovanju Francije, Italije in male antante, i- ' 1	' "O** i ivu-
Ugoden pojav v evropski mednarodni politiki je, da je Italija novega francoskega zunanjega ministra tavala sprejela prijazno. V najkrajšem času pa obišče Rim tudi dr. Be-neš. ki bo tam poizkušal nadaljevati pričeto srednjeevropsko politiko-.
Francoska vlada je zagotovila, da bo vso zadevo razčistila in s tem omogočila nadaljevanje evropske mirovne politike.
In kdo ima danes več interesa na miru kakor delavstvo? Zakaj,
delavstvo ve, kako grozovita je vojna, koliko socialne bede povzroči, demoralizira in uničuje gospodarstvo in kulturo.
Tega se zavedajo in se morajo zavedati tudi odgovorni politiki in kakor kaže trezna in previdna taktika v obravnavanju komplikacij, ki bi utegnile neugodno vplivati na zbolj-šavanjc političnih odnošajev v evropski politiki.
Vse to nas navdaja z nado, da se bo vendarle posrečilo položiti temelji
za trajni mir.
Militarizacifa sveta
»Times« pravijo:
V	zadnjem govoru je izjavil Hender-son, da v svetovni zgodovini še nikdar ni bilo trenutka, da bi bila želja po odpravi vojne jačja. Kljub temu vidimo povsod drugačne znake. Francija zavr-šava svoj trdnavski pas od Sredozemskega morja do La Manche — nikakor ne vojaške države Švica, Belgija in Nizozemska smatrajo za neobhodno potrebno, da^ zvišajo svoje vojaške proračune. — Zedinjene države grade nove vojne ladje in zrakoplove. Nedvomno je vzrok svetovnega oboroževanja iskati v grozilni politiki Japonske na Daljnjem Vzhodu inv \ • *•-» ‘Hi.-.-.-“ •t~-- Nemčjie.
m
Zopet rudniška nesreča
Nesreča je tirjala več smrtnih žrtev.
V	torek, dne 16. t. m. se je pripetila v rudniku Vrški Čuki pri Zaje-čarju grozna nesreča, ki je tirjala več smrtnih žrtev. V rovu je zasulo skupino rudarjev, pri kateri sc je nahajal tudi rudniški inženjer. Doslej so izkopali izpod ruševin dva mrtva rudarja, dva pa še pogrešajo. Reševalna akcija je zelo otežkočena, ker se je sesul domala cel rov.
Poslednja pot
kralja Zedinitelja
Številne inozemske delegacije — nepregledne množice iz vseh krajev Jugoslavije pri pogrebu
sti so se izvršile točno po določenem sporedu.
Inozemske delegacije
V	četrtek popoldne so položili truplo kralja Aleksandra k počitku na Oplencu v Šumadiji, kjer počiva tudi njegov oče kralj Peter I. Pogreb pokojnika je bil ogromna žalna manifestacija ne le kraljevine Jugoslavije, nego mednarodna, ker so se vse civilizirane dežele udeležile pogrebnih svečanosti po svojih zastopnikih.
Smrt kralja Aleksandra je zbudila po vsem svetu ogorčenje nad zločinom. Ni pa to edini razlog, ki je zbudil vso pozornost mednarodnega sveta. Ves svet je videl in čutil, da je bil Aleksander borec za mir, ves svet je s strahom' gledal na Evropo, ki jo ogroža nevarnost vojne in anarhije. Propad Evrope bi ne uničil samo Evropo*, ampak gospodarsko in politično oškodoval tudi dežele izven Evrope.
To sta dva vzroka, ki pretresata mednarodno javnost, da je opravičeno ogorčena nad žalostnim1 nepričakovanim dogodkom.
Kraljevo truplo se nahaja v grobnici na Oplencu. Njegovim besedam »Čuvajte Jugoslavijo«, pa naj dostavijo mednarodni politiki: »Čuvajte mir!«
Odkar je bilo položeno truplo pokojnega vladarja na katafalk v starem kraljevem1 dvoru, so neprestano prihajale deputacije iz vseh krajev naše države in inozemstva. Sto- in stotisoči so defilirali mimo mrtvaškega odra. Domače in inozemske delegacije so zasipale z venci katafalk s krsto pokojnega kralja.
Na dan pogreba se je zbralo v Beogradu toliko ljudi, kot jih Beograd še ni videl. Pogrebne svečano-
Pogrebnih svečanosti so se udeležile zastopane po posebnih delegacijah domala vse države.
Francijo je zastopal predsednik republike Lebrun, vojni minister maršal Petain, Paul Boncour in še mnogo drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov ter častna četa 150. pehotnega polka verdunskega in oddelek francoske mornarice.
Čehoslovaška je bila zastopana po ministrskem predsedniku Maly-petru, ministru Dererju in šefu češkoslovaškega generalnega štaba generalu Sirovy. Predsednika Češkoslovaške republike je zastopal zunanji minister dr. Beneš.
Bolgarska je bila zastopana po princu Cirilu, zunanjemu ministru Batolovu, vojnem ministru generalu Zlateva in še številnih zastopnikih iz cele Bolgarske.
Turčijo je zastopal Rudži-bej z večjo vojaško in mornariško delegacijo.
Grčijo je zastopal zunanji minister Maximos in več generalov.
Za Anglijo se je pogrebnih svečanosti udeležil angleški princ Jurij s princeso Marino, admiral Fischer, poveljnik britanskih pomorskih sil v Sredozemskem morju s 120 mornarji.
Rumunski kralj Karol je prispel v spremstvu svojega brata princa Nikolaja, dalje je prispela iz Romunije močna delegacija, ki ji je načeloval rumunski zunanji minister Ti-tulescu.
Dalje so bile zastopane Poljska, Kitajska, Argentinija, Belgija, Nizozemska, Švedska, Danska, Norveška, Japonska in številne druge države.
Posvetovanja druge in tretle internacionale
Predvsem radi Španije
Dne 15. t. m. so se sestali v Bruslju predsednik II. internacionale (delavska socialistična internacionala) in delegata tretje internacionale Chachin in Thorez. Od socialistične strani sta bila navzoča predsednik Vandervcldc in glavni tajnik Fric Adler. Zastopnika druge internacionale sta izjavila, da bi bile skupne akcije mogoče že sedaj. Tako bi obe internacionale lahko priskočili na pomoč delavstvu v Špa-
niji. Glede popolne združitve obeh internacional pa je nujno potrebno, da se socialistična internacionala še prej posvetuje z deželnimi organizacijami, ker je njih položaj v posameznih deželah različen. Trenutno vendar, žal, ni mogoče nastopiti skupno v Španiji, kjer je bil aretiran član druge internacionale Caballero.
Komunike izjavlja, da imajo posvetovanja velik pomen za nadaljnji razvoj.
V Španifi Se ni miru?
Reakcija ne sedi trdno
Španska vlada cenzurira vsa poročila, ki prihajajo iz Španije. Za vlado pa ni prav ugoden položaj, ker se pripravlja na demisijo. Baje je zagrozil tudi predsednik republike z demisijo, kar je najbrže v zvezi s tern, da je hotela vlada najstrožje postopati z ujetimi nasprotniki, kar pa predsedniku ni všeč, ker je opozicija le prevelika in premočna. Sodbo ujetnikov je vlada zaraditega od-godila.
Zunanji ministri male antante se posvetujejo
Kakor poročajo časopisi iz Beograda, so se minuli petek sestali zunanji ministri Male zveze v Beogradu k skupni seji, na kateri so razpravljali o političnem vprašanju, ki je nastalo v zvezi z atentatom na pokojnega kralja Aleksandra. Končno stališče glede .atentata bo Mala zveza zavzela, ko bo zaključena preiskava proti atentatorjem.
Nikdar več ...
Slaba tolažba mogočnih
Ni je bolj naivne prerokbe kakor je bila. ob nastopu reakcije ta, da socializma ne bo nikdar več. Prerokovanja o razvoju človeške družbe so le v eni smeri lahko verjetna, namreč v tem, da se bo del človeštva, ki se mu godi krivica, boril za svoje pravice, dokler bo imel kaj življenjske energije v sebi.
Boj za socialne in politične pravice, to je za enakopravnost, pa je nauk socializma.
Enakost in pravičnost more biti le v družbi enakopravnih ljudi, to je v socialistični družbi.
Najbolj znano borbo za enakopravnost ljudi nam opisuje sveto pismo. V njem čitamo o enakosti vseh ljudi in prvi kristjani so tudi snovali cerkveni ali verske občine, v katerih je bilo skupno delo, jelo in imetje. Židovski filozofi so empirično ustvarili to teorijo, ker so videli, kako silno izkoriščajo posvetni in verski mogotci ubogi židovski narod. Tu so torej vsaj za nas vidni sledovi razrednega boja. Istotako bi lahko trdili, da so Izraelci v starem veku pobegnili iz egipčanske sužnosti, da so se rešili tlačanstva.
Krščanstvo je gojilo to propagando, dokler je služilo samo verstvu in je bilo zaradi razrednega boja preganjano. Ko so pa politiki jeli rabiti njega pomoč in se je jelo vmešavati v politične dogodke, je pozabilo na resnost socialnega vprašanja ter bolj in bolj služilo vsakokratnemu sistemu političnih mogotcev, ki so bili razred fevdalcev in pozneje razred današnjih kapitalističnih in posestnih slojev.
Dolgo je sicer trajalo, preden je socialno vprašanje zopet buknilo z naravno silo na dan, kar pa ni čudno, ker so bili narodi kulturno tlačeni in gospodarsko pod pretvezo raznih iluzij do skrajnosti izkoriščani.
Gospodarski proces se je jel razčiščevati šele z uvedbo kapitalističnega gospodarskega sistema,
ko je postal delavec objekt neomejenega izkoriščanja, če je delal, in če ni imel dela, pa ni več vedel, kam bi položil glavo in kje bi dobil kos kruha. Ta pojav v razvoju človeške družbe je vsilil vprašanje, kaj se naj stori, da se odpravijo take neznosne socialne razmere, ki utegnejo tirati ogromno večino človeštva y obup ali pa k obupnim dejanjem.
Tedaj se je pojavil Karl Marks in je znanstveno utemeljil novo svetovno naziranje, ki edino more povolj-no, kakor priznava ves svet,'rešiti družabni problem. Ta problem je
socializem ali podružabljenje produktivnih pcmočkov in sadov dela.
Socialno je to prav tisti problem, kakršen je bil aktualen pred dvati-soč leti v Palestini in skoraj v istem obdobju na južnem Balkanu in v Ri-mu.
Stvarni razvoj v zgodovini je bil počasen. Ovirala ga je nizka kulturna stopnja človeštva in reakcija, ki je bila še ljutejša kakor je danes. Pobiti je bilo treba nezadovoljneže, pa je bil zopet mir za nekaj let.
Metode reakcije se niso preživele. Ponavljajo se. Toda človeška kultura je danes na višji stopnji kakor je bila pred sto, dvesto ali tisoč leti. In množice delavskega razreda
UJedinJeni Železničar" Je objavil naslednji poziv:
Železničarji — člani
V nedeljo, dne 28. oktobra 1934 boste zopet volili za dobo treh let skupščinarje bolniškega fonda!
Iz onostranskega proglasa razvidite, kakšno je bilo delo, glavne zahteve in uspehi dosedanjih vaših zastopnikov v upravi bolniškega fonda v ljubljanski železniški direkciji!
Vi vsi ste bili priča na skupščinah bolniškega fonda v Ljubljani, kako koristne predloge so stavili sodrugi skupščinarji v interesu prav vsega zavarovanega članstva. Vsi ti predlogi so bili na skupščini v Ljubljani sprejeti, ker so imeli tu večino vaši delegatje, na glavni skupščini bolniškega fonda v Beogradu pa so bili odklonjeni, ker so v glavni skupščini v Beogradu imeli večino oni, ki niso hoteli razumeti teženj delavstva in nižjih nameščencev.
Vaši delegati so odločno nastopili proti vsem poslabšanjem, zlasti:
proti znižanju prispevkov za upokojence, proti poslabšanju predpisov o zobozdravljenju!
Odločno so nastopali vedno in povsod
za samoupravo bolniškega fonda, za liranarino delavcem vse dni v mesecu, za zidavo sanatorija na Golniku, za pravice delavcev v bolniškem fondu, za fakultativno članstvo upokojenih delavcev
ter za vse ostale upravičene zahteve članstva fonda!
Večina v glavni skupščini ni hotela razumeti upravičenih predlogov in zahtev, ki so jih stavili izvoljeni skupščinarji iz ljubljanske direkcije ter je vse te predloge dosledno odklanjala.
bolniškega fonda!
Vztrajali smo v borbi za pravice železničarjev v bolniškem fondu ter bomo to borbo tudi v bodoče nadaljevali, dokler z našimi zahtevami ne prodremo in priborimo bolniški fond železničarjem!
Na Vas, železničar j i-volilci, je, da to borbo podprete s tem, da oddaste v nedeljo, dne 28. oktobra 1934 svoj glas za listo, katere nosilec je
Mravlje Teodor, vlakovodja iz Ljubljane!
S tem boste oddali svoj glas za:
Samoupravo bolniškega fonda, s katerim naj upravljajo železničarji sami.
Podreditev našega bolniškega fonda pod nadzorstvo Ministrstva socialne politike.
Hranarino za vse dni v mesecu.
Popolno oskrbo v toplicah in zdraviliščih.
Popolno centralno ambulanto v Mariboru. Starostno in nezgodno zavarovanje.
Boljšo bodočnost vseh železničarjev!
S tem, da oddaste svoj glas za listo,
katere nosilec je Mravlje Teodor,
glasujete za samega sebe,
za dobrobit svojih družin, svojih otrok! Železničarji!
Manifestirajte za resnično samoupravo boln. fonda! Vaša parola bodi:
Bolniško blagajno železničarjem!
Zato:
V nedeljo, 28. okt. 1934 vsi do zadnjega na volišče! Akcijski odbor za volitve skupSIinarJev.
so ogromne in se vedno povečavajo. Vse te množice čutijo krivice in se zavedajo, da je le v enakosti ljudi, v socializmu rešitev. In če so sedaj deloma strte zunanje oblike velikega delavskega gibanja, ne pomeni to mnogo, ker vse te ogromne množice delavskega razreda vendarle veže
tajna sila ideologije,
ki je ne more zatreti nobena ne duhovna ne fizična sila. Ta ideologija je danes delavskemu razredu najvišja voditeljica, ki prej nikdar ni bila tako utemeljena in razširjana. Krivic in ideologije ne odpravi več ne sežiganje knjig in ne usmrčenje nje oznanjevalcev. V kri in meso je prešla — socialno bednim.
Mussolini je dne 6. t. m. rekel v Milanu, da bo izvedel podrobnejšo stanovsko organizacijo ter dostavil: Ne mislim pa na organizacijo, v kateri bi odločali samo industrijci, ampak organizacijo, v kateri prevzamejo enako odgovornost tudi delavci. Mussolini je s tem izrekel neko prikrito načelo, ki ga doslej ni poizkušal izvajati. Zaradi tega tudi ne vemo, ali je to svoje spoznanje nehote povedal ali pa le za agitacijo. Skoraj gotovo je, da bi se podjetniki socializaciji, če jo meni s tem, z vso odločnostjo uprli ter bi prej Mussolini moral pobrati šila in kopita, kakor da bi se mogočni kapitalisti vdali njegovemu diktatu. Na drugi strani pa v narodu živi ideja socializacije in zaradi tega Mussolini ni pozabil nanjo.
Nacionalni socializem je sicer orožje diktatorskih kapitalistov, ki pa končno le potiska z nadaljevanjem pauperizacije naroda tudi socialistično ideologijo v ospredje.
Ta misel nas navdaja. Ta misel negira frazo »Nikdar več ,..«, dokler se naša ideologija strne v velik življenja poln organizem z inicija-tivno silo, da preobrazi krivični svet.
Boj za svobodo in pravico ne more prenehati!
Žalna seja Delavske zbornice
V	pondeljek ob 3. uri popoldne se je vršila v Delavski zbornici žalna seja Upravnega odbora Delavske zbornice.
Predsednik Delavske zbornice Lojze Sedej je tolmačil na seji v lepem govoru čustva naših delavcev in nameščencev ob priliki marseillske tragedije. Po njegovem govoru so bili člani Upravnega odbora in finančne kontrole zbornice zapriseženi. Z žalne seje je bil poslan gospodu predsedniku ministrskega sveta sledeči brzojav:
»Upravni odbor Delavske zbornice v Ljubljani se je poklonil na današnji žalni seji spominu Viteškega Kralja Aleksandra I. Ujedinitelja in Vas prosi, gosped predsednik, da bi bili pri vzvišenem Kraljevskem domu tolmač globokega sožalja naših delavcev in nameščencev.«
Pri pogrebnih svečanostih v Beogradu bo zastopal zbornico njen podpredsednik g. Joško Zemljič.
Karl Kautsky — 80 letnik
Dne 14. oktobra t. 1. je doživel eden najslavnejših in najpopularnejših socialističnih pisateljev - Karl Kautsky svojo 80 letnico.
Žal ima naš list premalo- prostora, da bi količkaj osvetlil plodovito delo tega velikega pisatelja, ki je vstopil že leta 1875, ko mu je bilo 21 let, v vrste avstrijske socialne demokracije. Rojen je bil Karl Kautsky kot sin češkega umetnika-slikarja v Pragi, odkoder se je že v gimnazijskih letih preselil s stariši na Dunaj. Mati je bila Nemka, izobražena igralka, ki je nastopala tudi na čeških odrih in izdala potem celo vrsto socialnih romanov.
Po končani univerzi se je Karl Kautsky popolnoma posvetil socia-listično-publicističnemu delovanj u. Sodeloval je pri vseh takratnih dunajskih in rajhovskih nemških socialističnih časopisih.
Leta 1883 se je Karl Kautskv preselil v Stuttgart, kjer je prevzel uredništvo socialistične znanstvene revije »Die neue Zeit«, ki jo je vodil celih 30 let. Zbral je okrog revije najznamenitejše socialistične pisatelje celega sveta.
Kautskyjev življenjepis pomeni pisati zgodovino modernega socializma, kot je označena s svojimi glavnimi predstavniki Karlom Mar-xom, Engelsom', Jauresom itd. Tisoči in milijoni onih, ki ne morejo či-' tati globoko znanstvenih del Marxa
v originalu, so prišli k svojemu socialističnemu prepričanju s čitanjem sijajnih spisov Karla Kautsky-ja.
Češki listi povdarjajo, da je bil Kautsky prijatelj in predbojevnik samostojnosti slovanskih narodov bivše Avstrije, ker je leta in leta po-vdarjal, cla je Avstroogrska končala svoje historično poslanstvo in da morajo dobiti slovanski narodi svojo samostojnost.
Češkoslovaška je sedaj tudi podelila svojemu prijatelju Karlu Kaut-sky-ju državljanstvo češkoslovaške republike in se je Karl Kautsky preselil z Dunaja nazaj v svojo rojstno mesto — svobodoljubno Prago.
AngleSka delavska stranka in občinske volitve
Začetkom meseca novembra bodo v 28 velikih mestnih občinah volili 1385 občinskih odbornikov. Angleška delavska stranka, ki ima v prestolnici Londonu že večino se pripravlja, da dobi večino še v drugih večjih mestih, Glavne programatične zahteve stranke pri teh volitvah so: popolna odprava nezdravih stanovanjskih kasarn starega sloga in zgradba zdravih delavskih stanovanj. Ta program je tudi program za odpravo nezaposlenosti, ker se z njim znatno dviga kultura in življenski položaj angleških delavcev s poživljenjem gospodarstva.
Doma in po svetu
Ogromne žalne manifestacije po celi državi. Ob priliki pogreba pokojnega kralja so se vršile istočasno kakor v Beogradu žalne svečanosti po celi državi. V Dravski banovini so bile žalne manifestacije v vseh krajih. V Ljubljani, Mariboru, Celju itd. so gromne množice prisostvovale žalnim manifestacijam.
Dr. Paveliča in Evgena Kvaternika je italijanska policija v Turinu aretirala, in sicer na zahtevo francoskih sodnih oblasti. Oba aretiranca zaslišujejo in sta bila pridržana v policijskih zaporih. Pri zaslišanju sta izjavila, da nista sodelovala pri atentatu v Marseillu.
Prisilna delovna dolžnost na Poljskem. Poljska vlada je izdala zakonsko odredbo, po kateri so poljski državljani obeh spolov v starosti od 17 do 60 let podvrženi dolžnosti prisilnega dela za slučaj vojne. Osebe, ki se bodo v tem času nahajale na javnih položajih, v službah ali pri produkciji v vojnoobrambne svrhe, ostanejo še nadalje proti primerni odškodnini na svojih mestih, smatralo se jih pa bo, kakor da se nahajajo v vojni službi. ' > ■	*	»•••
«;o«birut *	>..\	v	V
1 ..»>•. <1 .*.•*« / **
M M i je hud na mednarodni bojkot proti Nemčiji. Hitler je napovedal za zimo zopet vsak mesec en dan obeda z eno jedjo. Pravijo: Voditelji, ministri, generali itd. bodo tu zgled. Narod naj stori isto vprid nezaposlenih. •> —
Tone Maček:	110
Slucai
Tovariš, ki je stoje nabijal, je še pravočasno odskočil, on pa je čepel, držeč/sveder in ni uspel uteči. Zasulo ga je. Dobil je tudi precejšen udarec po glavi in je moral cel teden z obvezano glavo hoditi v jamo. A takrat so ga hitro odkopali, čez četrt ure je bil že zopet prost. Vsul se je bil samo čist, hladen premog. Tudi zrak je bil tam čist, in je že pod zasipom mogel dihati, tukaj pa še na prostem ne moreš.
A čimbolj so si njegovi tovariši prizadevali, da ga osvobode, tembolj se je ta možnost zmanjševala. Njihovo dreganje je sprožilo vedno nove plasti od stropa, zasip je bil vedno večji. Mala odprtina, skozi katero je dihalo v Dremšaka še malo življenja, se je vedno boli krčila, dokler se ni nazadnje popolnoma zaprla. Fanta se je polastil strah. Začel je kričati, kolikor so mu še dopuščale sile, a njegovega kričanja tovariši niso več slišali. Tudi on jih ni več slišal. Zde-
lo se mu je, kakor da se vedno globlje in globlje pogreza v drobno, vročo sipo, ki mu je že objela vrat, ki se mu je v debelem curku vsipala na glavo in mu jo ovijala. Sedaj že ni več mogel ganiti z rokama, gosta gmota mu jih je objela in prižela k telesu. Začutil je strašne bolečine, kakor da se potaplja v živo žerjavico. Skušal je ganiti s prsti; pri tem je začutil, da mu je koža odstopila in se pri vsakem naporu gibanja trga od mesa. Dvigal je glavo, da bi jo čim dalje mogel obdržati prosto, a tudi ta napor je bil zaman. Sipa mu je že ovila brado, mu zamašila ušesa in mu kakor ognjen napoj silila v usta. Stisnil je usta, zaškrtal z zobmi in pognal sapo skozi nozdrvi, da bi odpihnil sipo, ki mu je silila v nos. A od zgoraj sc je neprestano vsipalo, okrog njegove glave je razjedajoča gmota rasla vedno višje, zamašila mu je nos, zaprla oči in ga končno popolnoma objela v svoj smrtni objem. Še enkrat sc je njegovo mlado izranjeno in opečeno telo z vso silo sprožilo in pognalo naprej, hoteč se s poslednjo močjo osvoboditi straš-
nega objema, a premaknilo se je komaj za par milimetrov. Potem pa je brezpomočno upadlo in obležalo, kakor kos opečenega mesa, zavitega v žerjavico. Dremšak je izgubil zavest.
Medtem so prihiteli od vseh strani rudarji na pomoč. Tekali in kričali so vsevprek.
»Strop je treba zapreti, strop!«
»Ampak s takimle lesom se to ne da!«
»Ta debla so prekratka. Če jih pa podaljšamo, pa na zbitem1 kraju ne bodo vzdržala!«
»Hajdi! Troje jih naj gre takoj gori na prvi horicont in pripeljite najdaljši les, ki je pripravljen za ,mlin\ Žurite se!«
»Ste že koga poslali ven, da obvesti upravo?«
»Že.«
»Kje pa je paznik? Kadar ni potrebno, vedno pride priganjati, sedaj pa ga ni nikjer.«
• S-vi »ud1	«3	vtdJS
v -*.!>•<*•*■ t«uWt» •
Ta opazka je bila v tem slučaju neupravičena, kajti tisti hip se je pojavil paznik Babič, ki je s svojo svet-
lo acetilenko vsaj nekoliko bolje razsvetlil mračen in zadimljen prostor, po katerem so svetilke ostalih rudarjev begale sem in tja kot medle kresnice.
»No, kaj je? Kako se je zgodilo?«
Rižnar, kot edina preostala priča, je hitel pripovedovati.
»Kdo je zasut?« _
»Čeprlin Cene, Žagar in Drem-s ci k «
»Pa s temle mislite, da boste kaj opravili? Ta les je prešibek.«
»Smo že poslali gori na prvo po
šestmeterske.«
»Dobro! Med tem skušajte zajeziti sipanje tule gori nad mestom, kjer leži Dremšak. Spodaj pa odkopavajte! Brzo!«
Ni jih bilo treba priganjati. Iz lastnega nagiba so bili vsi z vnemo na poslu. Kadar je treba tovarišu priskočiti na pomoč, rudar ne pomišlja dosti in ne presoja. Ni mu mar lastna varnost, on brez pomisleka tvega življenje za svojega druga. Taka je med njimi nepisana postava. Kdor bi okleval, se izpostavi splošnemu zaničevanju.
»DELAVSKA POLITIKA«
Stran 3
v Gladovna stavka rudarjev v Pe-cuhu (Funfkirchen) na Ogrskem je končana. Vlada je rudarjem dala enkratno pomoč v iznosu 57.300 pengijev, za zimo jim1 je obljubila še enkratno pomoč v istem iznosu. Rudarji so se nato vrnili na delo.
V nekaterih španskih mestih se še vedno vrše boji z vstaši. Na Francosko jc iz Španije pribežalo mnogo emigrantov.
Pomorski promet med Rumunijo in Svojetsko Rusijo je bil te dni po 16. letih vpostavljen.
Zunanja trgovina Svojetske Rusije v prvih osmih mesecih letošnjega leta izkazuje prometa za 417 in Pol milijona zlatih rubljev. Od tega odpade na izvoz 266.6 milijona, 150.9 milijonov pa na uvoz. Aktiva znaša torej 115.7 milijonov rubljev napram 62 milijonom v prejšnjem letu.
Nova podzemska železnica v Moskvi je začela 16. septembra obratovati na dosedaj izgotovljeni dolžini 40 kilometrov. V ostalem pa se gradnja še nadaljuje.
Kitajski vstaši v Mandžuriji so oplenili japonski vojaški vlak, ki jc vozil inunicijo. V bližini Fušuna so raztrgali tračnice, da je bil vlak prisiljen ustaviti se. Vstaši so nato iz zasede napadli močno japonsko posadko, ki je vlak spremljala in so jo Premagali. Nato so se dobro založili z municjo, ki so jo vzeli seboj in so izginili v gozdovih.
Na Fiilpinih je strahovit tajfun opuštoši! velike pokrajine. Vse prometne zveze so pretrgane.
Posnemajte! Neimenovani iz Hrastnika je daroval za tisk. sklad Din 10.—. Iskrena hvala!
Za pranje mora bili voda vedno mehka!
Zalo vodo poprej omehčaj * dodatkom Henka! Samo s mehko vodo izrabiš popolnoma pralno sredstvo in dosežel močno penjenje. Henko je obenem redstvo n namakanje perila.
snano sr«
Henko za pranje in čiščenje
10 let starostnega zavarovanja v Češkoslovaški
Dme 9. oktobra 1924 je podpisal prezi-dent Masaryk zakon o zavarovanju uslužbencev za slučaj bolezni, invalidnosti in tudi — starosti v ČSR. Poteklo je torej že 10 let, odkar so dobili češkoslovaški delavci svoje zavarovanje tudi za slučaj invalidnosti in starosti.
Celih trideset let so delavski voditelji propagirali idejo socialnega zavarovanja s shodi in časopisi med,, delavskimi masami. Opozarjali so 'delavca na njegovo usodo oskrbe revežev v domovinski občini, ko postane nesposoben za delo. Poučevali so delavstvo o potrebi zavarovanja, če fcoče biti delavstvo rešeno skrbi, kaj bo z delavcem ali rodbino, ko ne bo- več sposoben služiti kruh?
Delavstvo je ta boj razumelo, zlasti tudi potrebo-, da se je treba za to bojevati. Ni bilo delavskega sestanka, zborovanja ali večjega shoda, na katerem ne bi zahtevali socialnega zavarovanja za bolezen, invalidnost in starost. In tako je delavstvo v češkoslovaški republiki dne 9. oktobra 1924 doseglo celotno zavarovanje.
To zavarovanje še seveda ni prineslo delavstvu rešitve vsega socialnega vprašanja, pač pa mu je zagotovilo življenjsko možnost za čas njegove -delovne nesposobnosti.
Stotisoč rentnikov, 40.000 upokojencev-delavcev
To češkoslovaško socialn-o zavarovanje je pokazalo krasne uspehe. Že sedaj -po 10. letih uživa čez 100.000 oseb invalidno zavarovanje in starostno, 40.000 oseb pa vdovsko in otroško pokojnino.
Delavsko socialno zavarovanje pa je tudi važen faktor za narodno gospodarstvo in njegove finance. S fondi tega zavarovanja so reševali v času gospodarske krize razne težave, -ki bi jih drugače gospodarstvo sploh ne zmoiglo, Z nakupovanjem -javnih papirje«, so vzdrževali njih kurze na primerni višini. Posojali so velikanske vsote cestnemu fondu in na ta način omogočali zaposlenost stotisočev delavstva.
Popularnost socialnega zavarovana j raste in po mnenju strokovnjakov ne bo v kratkem nobene vasi v republiki, v kateri bi ne bilo rentnika te osrednje socialne zavarovalnice,
Jugoslovansko delavstvo mora rav.no-tako v najodločnejši boj, da se izvede takšno, zlasti starostno zavarovanje tudi pri nas. Usoda -onemoglih delavcev, ki padajo na stara leta v breme domovinske občine, ni pri nas nič manje bridka, kot -je bila v Češkoslovaški.	Dr.	A.	R.
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige.
Maribor
Svetilnik teme
Tako se »vzgaja« neuko ljudstvo
»Reprezentativni« list Prekmurja je tednik »Novine Slovenske Krajine«, ki izhaja v uredništvu up. župnika J. Klekla. Na men tega zgodovinskega lista je: »1. z zagovorom Pravice tolažiti Srce Jezusovo in 2. s čistimi dohodki podpirati siromake; Sv. Ivan Boško, pomagaj nam- oba doseči!« Zelo, zelo mrnogo bi se dalo povedati o »No-vinah« in bili bi prisiljeni celi časopis ponatisniti, da bi dosegli svoj1 cilj — pošteno se nasmejati. Sicer so »Novine« pravi božji blagoslov, zlasti dandanes, ko so časi tako resni in težki. »Novine« so tudi tuintam sodobne, zlasti v citatih, pobranih iz »Slovenca«, ki so neprecenljive važnosti, ker tvorijo torišče humorja. Pod naslovom »Nedeljska šola« izhajajo že nekaj časa najduhovitejši načrti »za krščansko stanovsko državo«. Kaj bi vam rekel urednik: Sami si naročite »Novine«, ker je najboljše, da se Prepričate na lastne oči, - • , ..........
i *., «>-	*	..	K	,. k i»
Na prvi strani 41. štev. vidimo naslov »Zakaj odklanjamo marksizem.« Marksisti so leglo nemčurstva »trgajo našo zemljo iz naših rok, pomagajo jirrt pa inozemski kapitalisti«. Polagajo tudi izpit iz splošne izobrazbe: »Zgodovina zadnjih par let je pokazala, da so predstavniki marksizma naj-vecje delayske pijajce. Pitamo, v kom se Pa razlikuje socialističen voditeo, ki ima svojo vilo v Berlinu, Parizu, pa tudi (pozor grešniki) v Ljubljani i Maribori, od svojih kapitalističnih sosedov, šteri majo ravno takše vile.« Zato »ali ni za socializem značilno, da je njegovo vodstvo židovsko?«, sledijo tozadevni človekoljubni citati iz »Slovenca«. Člankar zaključuje z oblastnim stavkom:	»Dokeč ostane stara linija v
Slov. krajini, se nam ne trebe bojati marksizma.« Imenovana stara linija obstoji v tem, da neprosvitljeno ljudstvo pokorno in z navzgor zavitimi očmi sledi majestetnim besedam gg. okoli »Novin«.
Karakterističen primer »stare linije« je izšel pod naslovom: Dober tanač proti griži... Zgodovina nam svedoči, da so verni krščeniki v takših i spodobnih nevolah iskali pri Bogi pomoči i samo po tej pomoči je pomagala, je hasnila zdravniška pomoč. Pa nači niti biti ne more, ve je 1 zdravnika i zdravilo stvoro Bog, naš najboljši oča. Naj to božo pomoč dobimo, vam tanačivarno sledeče. Naročite si do novoga leta »Novine«, šterih namen je tolažiti Srce Jezu-šovo i za njihovo razširjenje molite vsaki den edno zdravo Marijo. Do novoga leta koštajo samo 6 Din. To včinite vi, Novine Pa vsaki teden dajo opraviti za vas edno sv. mešo v te namen da vas dobro Srce Je-zušovo reši griže. Naročitev Novin i molitev za njihovo rajzširjenje je samo tanač, ne zapoved. Vupamo se pa v smilejiosti »rca Jezušovoga, da je jako dober tanač.«
Brez komentarja.	K.
Pogrebne svečanosti v Mariboru.
Na dan kraljevega pogreba se je v Mariboru že v dopoldanskih urah obralo na Glavnem trgu ogromno ljudi, ki so poslušali radioporočila iz Beograda. Med 2. in 3. uro se je zbrala ogromna množica zopet na Glavnem trgu k žalnim svečanostim. V vseli obratih, trgovinah in pisarnah je delo počivalo.
Žajna seja sosveta Delavske zbornice v Mariboru se je vršila v petek, dne 12. t. m., na kateri je predsednik v zbranih besedah orisal in obsodil zločinski čin, katerega žrtev je postal kralj Aleksander 1. Ze-dinitelj. Navzoči člani sosveta in zastopniki vseh organizacij so blago-pokojnemu zaklicali trikratni »Slava«.
Vse razprave, ki so bile razpisane za četrtek, dne 18. t. m. pri mariborskem sodišču so na ta dan odpadle in bodo znova razpisane.
Delodajalci so dolžni plačati inezdo v smislu obrtnega zakona za vse one delovne dneve, kadar je delavstvo radi višje sile primorano počivati, torej tudi za četrtek, dne 18. oktobra.
V mariborski jetnišnici je v noči od torka na sredo preminul na tu-
berkulozi 32 letni ključavničar Alojz Wallis.
12 urno delo v tovarni Ehrlich. Dan na
dan stoi;e stotine delavstva pred vratmi tekstilnih tovarn, ki prosjačijo za delo. Vkljub temu nateguje tovarna Avgusta Ehrlicha -delovni čas preko vse-h zakonitih predpisov, tako, da mora delati iena partija od 18, ure zvečer do 6. ure zjutraj, torej skozi 12 ur. Povrh teiga nima ta oddelek delavstva nika-kega počitka vmes, čeprav predpisuje zakon, da mora imeti -delavstvo po 8 -urnem delu najmanj eno uro odmiora. Kaj dela Inšpekcija -dela?
Upepeljitve »Ognja«. Pred 14. dnevi je umrl v Št. liju posestnik Karl Str-ugel, ki je bil član mariborskega društva za upepeljevanje mrličev »Ogenj«. Bil je vsled tega prepeljan v Gradec in v tamošniem krematoriju upepeljen. — Minulo soboto pa so prepeljali iz Maribora v Gradec z a^tofurgonom posestnika Ivana W-inklerja iz Gosposke ulice, k'i je umrl v starosti 84. let in bil vnet član »Ognja«. Tudi njegovo truplo so upepelili v graškem krematoriju. Pepel pokojnih so vrnili zopet svojcem v Jugoslavijo nazaj. S pogrebom -nimajo člani »Ognja« na ta način nobenih stroškov, ker oskrbi vse skupaj »-0'genj« proti mesečni članarini 15 Din, ker je v zvezi z graškim ‘druištvom »Flamme«.
V mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11 dobijo interesenti informacije glede sprejema gradbenega inženjerja v sv-ojstvu pogodbenega uradnika v službo -pri referentu i-n-ženjers-ke komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Delavci In nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu St. 6.
Kdo le marsejski atentator?
Po časopisnih vesteh se je policiji že posrečilo ugotoviti identiteto atentatorja, ki je ustrelil kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra Bar-thouja. Kakor kažejo vsi znaki, je bil dozdevni Kelemen rodom Bolgar in se piše Lada Georgijev-Kmozemski. že leta 1920 je bil v svoji domovini obsojen radi umora Hadži Dimova. Po prestani kazni je sodeloval še pri nekem umoru in nato pobegnil iz Bolgarije. Pozneje je bil vodja Makedonstvujučih v Budimpešti, kjer se je pridružil Pa-velič-Perčičevi teroristični orgnizaciji. Važne podatke sta priznala atentatorjeva pomagača Novak-Pospišil in Be-neš-Rajkič, ki so jih francoske oblasti aretirale.
Priznala sta, da sta bila v zvezi z dozdevnim Kelemenom ter se dalje časa vežbala v organiziranem atentatu v taborišču Pavelič-Perčeca na Madžarskem, odkoder sta potovala na Francosko z namenom, da bi sodelovala pri atentatu v Marseillu. V zvezi z navedbami obeh aretiranih je bilo aretiranih že več ljudi, ki so osumljeni, da so bili v zvezi z atentatom.
Jesenica
Ob obletnici občinskih volitev
Na dan 15. 10. 1934, ob obletnici občinskih volitev na Jesenicah, je prispela pismena prizivna sodba okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je bila dokončana kazenska pravda več kandidatov, namestnikov in predlagateljev delavske liste proti šefu kurilniške ekspoziture na Jesenicah T-umi Francu. V nastopnem objavljamo bistvene zanimivosti procesa, doslovno iz sodnega spisa, čeprav skrajšano:
1.
Okrajno sodišče v Kranjski gori.
Kps 237-33
15
Ptuj
Sclnveinehunde, marsch... tako in podobno naziva šef neke tukajšnje tvrdke svoje delavce in delavke. Medtem ko mu ti-le garajo od 4. do 20. ure in dobijo torej za 14 do 16 urno delo le Din 20.—, se zahteva še od njih držanje nočne službe, in čujte, brezplačno! Poleg vsega se zahteva baje, da bi morali ubogi izmozganci »maršl-rati po dvorišču, da bi letele iskre od pet«... Potrebno je, da oblast poduči dičnega gospoda o veljavnosti jugoslovanskega zakona glede delovnega časa, plačila nadur, odnosno načina postopanja z delavci.
Smrtna kosa. Dne 14. t. ml je umrl v tukajšnji bolnici 44 letni pekovski pomočnik Mrenič, oče šesterih otrok. Postal je žrtev proletarske^ bolezni, tuberkuloze, na kateri je že del j časa bolehal in se ji kot brezposeln ni mogel postaviti v bran. Bil je sicer, dokler ni upešal, zaposlen pri zasilnih delih mestne občine, vendar je bila skromna mezda komaj za najnujnejše. Izguba pridnega delavca, moža mirnega značaja in dobrega skrbnika, zadene posebno nepreskrbljeno deco. Obupani ženi iskreno sožalje in zagotovilo pomoči, kjer in kolikor nam bo to mogoče. — Sodelavec.
Ali si 2e poravna! naročnino ? Ako Se ne, stori takoj svogo dolinost!
Kranj
Pevski koncert, ki ga je priredila »Svoboda« 7. t. m. -ob sodelovanju javorniškega pevskega zbora »Svobode«, je najlepše uspel. Novo otvorjena dvorana je bila nabito polna, čeprav nismo vse preplavili s plakati, kakor to -delajo društva, katera imajo dovolj finančnih sredstev. Pevci so vse točke izvajali precizno in so pripravili poslušalcem res izreden užitek, za kar so želi velik aplavz, saj so nekatere pesmi morali celo ponoviti. Javorniškim pevcem »Svobodašem« se za njih sodelovanje naj-iskrcnejše zahvaljujemo.
»Svoboda« priredi v sredo, dne 24. oktobra ob pol 7. uri zvečer javno predavanje. Predaval bo s. dr. Reisman o socialni zakonodaji. Dolžnost vsega delavstva je, da se tega važnega predavanja brez izjeme polnoštevilno udeleži. Predavanje se bo vršilo v novi društveni dvorani restavracije »Semen«.
V imenu Njegovega Veličanstva Kralja!
Tuma Franc
roj. 17. 12. 1884 v Buzetu v Istri, Italija, tu-zemec, prist. na Jesenicah, r. k. vere, zak. sin pok. Franceta in pok. Ane, roj. Negro, starešina kurilniške izpostave drž. žel. na Jesenicah, stan. na Jesenicah, Aleksandrov trg. št. 5, oženjen, pismen, brez premoženja, še ne kaznovan,
se oprosti v smislu § 280 k. p. obtožbe, da je dne 12.
10. 1933 na Jesenicah v svoji službeni -pisarni z 'besedami, izrečenimi napram Črnologarju Francu: da je kandidatna lista Če-lešnika Ivana prot-idržavna, o zas. tož. dr. Štempiharju Ivu, Brajcu Filipu, Kavčiču Alojziju, Muleju. Ivanu, Repetu Janku, Sušniku Jožetul, Stražišarju Leopoldu, Ažmanu Karolu, Čelešniku Ivanu, Brajcu Alojziju, Malenšku Vinku, Čelešniku Jožetu, Kristanu Cvetku, Ravniku Francu in Škrlu Francu, ki so vsi kandidirali na listi Čelesnika Ivana, razširjal nekaj neresničnega, kar utegne škodovati njih časti, dobremu imenu ali gospodarskem« kreditu ter jih obenem razžalil in da je s tem zakrivil prestopek zoper čast po § 301 k. z. in po § 297-1 k. z.
Stroške kazenskega postopanja trpijo v smislu § 311-2 k. p. zasebni tožilci solidarno.
Iz razlogov;
Pod obtožbo je dogodek, ki se je vršil dne 12. 10. 33 v službeni pisarni obdolženca. Tožilci navajajo, da je obdolženec takrat napram priči Črnologarju Francu med drugim zatrjeval, da je lista Čelesnika Ivana protidržavna.
Predpostavljajoč, da so s tem zas. tožilci kot kandidatje navedene liste sploh prizadeti, je zamoglo sodišče izvesti neposredno dokaz po inkriminirani činjenici le po priči Črnologarju Francu. Drugih dejanskih prič ni bilo, ker razen Čtjiologarja ni bil takrat nihče navzoč. Obdolženec je odločno zanikal, -da bi bil izrekel navedene besedie. Kljub pričevanju Črnologarja Franca, ki ie navedbe ovadbe potrdil, pa se so-
Starogorski;
»Vsakega naroda živi ste cvet. . /r
(Utrinki s pevskega koncerta zaloške »Svobode«.)
Bilo je v nedeljo 7. oktobra v Zalogu ■pri Ljubljani.
»Kaj? . . . Ali prideš na koncert?«
»Na koncert?«
»Zaloške »Svobode«. »Ob sedmih zvečer v Požarjevi dvorani. Dobrunjski pevski zbor ..Svobode« in delavsko pevsko društvo »Cankar« sodelujeta. Lep koncert bo, vreden, da ga obiščeš.«
»Če je tako«, sem rekel, »pa pridem. Bo kaj obiska?«
»Prema la dvorana bo«, je bil odgovor. »Če se ne podvizaš, boš ostal zunaj. Vse govori pri nas v Zalogu in okolici o tem koncertu, Le glej, da boš našel prostor.«
Prijatelj je odšel, jaz sem pa držal v rokah vabilo, na katerem je bil tiskan spored 18 pesmi, ki jih bodo peli, nekatere skupno vsi triije zbori, druge pa zbor »Svobode« Zalog, zbor »Svobode« Dobrumje in zbor »Cankar«. Dirigent priznani Kristo Penko.
»Oglejmo si torej.«
Sonce je odšlo za gore, mrak je legal na zemljo in vzduh je bil poln svečanosti. V dvorano so prihajali od vseh strani. Videl sem kmečka dekleta, delavke, gospodične in gospe. Vadel sem fante in sodruge, gospode iz uradov in šol, množico ljudi, ki je prihajala v dvorano in zasedala prostore.
Na obrazih sem videl pričakovanje, radovednost, .dvom1, ponos.
*
Šumelo je v dvorani, ko sem sedel na svoj sedež, zadnji ki sem ga dobil. In spomnil sem se besed prijatelja, ki me je opozarjal, naj se podvizam. Zakaj tisti mnogi, ki se niso podvizali, so morali stati, še drugi pa niso mogli več v dvorano.
Zastor se je razgrnil. Luči so ugasnile. Na odru pa je stalo nad 70 pevcev, trije zbori in pred njimi pevovodja. Tiho», skrivnostno je zazvenela intonacija, tišina je nastala v dvorani. Roka pevovodje se je zganila. Po dvorani pa je zadonela mogočna pesem iz 70 grl. harmonično, melodijozno, dinamično, kakor bi igrale orgije:
»Zdravi hrabri bojevniki, hajd za dela čast v boj!
Solidarnim, in pogumnim sveti vedno zmage soj.
Zdravi vsi vi milijoni proletarci zdravi nam, združite se vsi trpini, nikdo ne ostani sam! . ..«
V iprsiih mi je zakipelo, svetlo, široko, da tbii zavriskal, da bi stiskal roko slehernemu, ki je dobre volje. Mogočnost akordov je božala dušo in na obrazih vseh, pokritih s pajčolanom Somraka, ki je bil v dvorani, je sijalo zadovoljstvo.
»Neverjetno«, sem slišal glas za seboj. *
Sledile so pesmi Adamiča, Jereba, Preglja, Ipavca, Volariča, Aljaža, pl. Zajca. Novaka, Forsterja, Hrovata, Muhoviča, Krneča in Mokranjca.
Nastopali so posamezni zbori. Podajali so skladbe z umetniško lepoto. Dinamično in z občutkom so plavali akordi do ušes poslušalcev ter se zlivali v mogočno simfonijo.
Ploskanja pri vsaki pesmi, pri vsakem zboru ni hotelo biti ne konca ne kraja. Ma-lokje sem videl toliko prisrčnega priznavanja, kakor ta večer.
Ko je pel zaloški pevski zbor »Svobode«, ki se vadi šele komaj kakšnih 5 mesecev, sem slišal šepetati:
»Da je kaj takega mogoče v tako kratkem času? Saj imamo tudi mi svoj pevski zbor, pa še nismo mogli nastopiti.
Z odra pa je zadonela pesem iz grl do-brunjskih »Svobodašev«, »Naprej k jutranji zarji«, ki je v svoji nežnosti in svežosti kakor nalašč odgovarjala temu šepetanju in pritrjevala resničnosti. Glasovi delavskih fantov so zveneli harmonično in izražali lepoto življenja, ki je dirugače v današnjih razmerah trpko in surovo. Zbor delavskega pevskega »dhuštva »Cankar« pa je, kakor je to že njegova tradicija, pel umetniško krasno, kakor bi igral orkester in vsi, ki smo »bili v dvorani in tisti, ki so stali zunaj, smo občutili, da je v priprostem človeku, »vkljub temu, da je takorekoč noč in dan v borbi za košček vsakdanjega kruha, mnogo lepote, človečanstva, ki ga sicer drugod * t » »	.	—-—, - .	~,.« — .
mnogo težje poiščeš. Nočem delati nikomur krivice, ali nehote so se me lotevale vse te misli in »primerjanja. Kako tudi ne. Svo»bo-daš, ki je otvoril koncert, je s priprostimi besedami povedal to, kar sem čutil sedaj. »Delavska pesem se ni pojavila«, je rekel, j kot nekakšna domišljija nečesa, ampak se
je rodila v uboštvu, na slamici v jaslicah, v »bedi, pomanjkanju in trpljenju iz resničnega življenja, zato je topla, zato je bojevita, zato je nežna in vabljiva.«
Tisti skupni nastop pred koncem, ko je zazvenela »pesem zopet vseh treh zborov »Slava delavstvu« ,od Iv. pl. Zajca, je »razgibala vse. Miogo»čmo je »donela. Zadaj za mano je stal poslušalec, močan, širokopleč m»ož, s ponosnimi pogledom, človek, ki mu je gotovo us»c»da »bolje naklonjena, »kakor mnogim iz»med pevcev, in »je zaploskal ter pritrdil: Bravo resnica, živeli! ko so »pevci peli:
»Oj vi junaki, dela prvaki,
vsakega naroda živi ste cvet, svoje o,či v vas upira ves svet!
Vse se je ozrlo nazaj, a pevci so nadaljevali:
Močna, jeklena, vaša ramena,
dolgo nosila so breme težko A noč odhaja,
zora že vstaja,
»delavstva trume v »dan svoj gredo! . . ,
In zdaj je zagrmelo vse v silnem navdušenju, »ploskalo in vzklikalo:
Že za »gorami, zora se drami, cilj se že »bliža, svobode žar . ..«
Tak »je bil ta koncertni večer zaloške »Svobode«. In ni m« žal, da sem se ga udeležil.
dišče »ni moglo prepričati, »da bi bil obdolženec inkriminirane besede res izrekel.
Niima namena sodišče dvomiti o moralni kakovosti priče Črnologarja Franca, zlasti o njegovi resnicoljubnosti in »poštenosti, zato je bilo nepotrebno izvajati topogledne dokaze. Sodišče je samo prišlo do prepričanja, da se Črnologar Franc glede posameznih »besed1, ki jih je obdolženec rabil pri inkriminiranem dogodku, zamore »prav lahko motiti, osobito, ker je kot priča sam izpovedal, da je bil pri »dogodku močno razburjen. Povedal je tudi sam, da je z obdolžencem v hudem sovraštvu od časa, ko je bil z Jesenic službeno premeščen v Kotori-bo, kar se je zgodilo 16. 10. 1933. Da je pričevanje Črnologarja nezanesljivo in za obsodilno sodbo daleko premalo prepričevalno, je razvidno tudi iz »drugih posre»dnih okolnosti. Tako je dokazano po pričah Jegliču Boštjanu, »Kaču Matevžu in Kocijančiču Ivanu1, da je obdolženec tudi druge svoje podrejene »uslužbence pred občinskimi volitvami sklical na sestanek ter jim tam prečita! naročilo železniške direkcije glede »občinskih volitev, na to pa še sam ustmeno razložil, da so volitve svobodne in »da iie tre»ba iti volit, ne da bi pri tem omenil kako listo, da je protidržavna in ne da »bi celo omenil, »da je kaka lista protire-žimska. V očigled dejstvu, da obdolženec takrat pač ni »mogel predvidevati, »da bi bil radi svoje »volilne agitacije odnosno radi nekaterih besed »pri agitaciji lahko tožen, bi bil gotovo ob tej »priliki istotako napram navedenim pričam agitiral v inkriminiranem smislu.
Dalje ije po priči Budami Lambertp potrjen obdolžencev zagovor, »da se v 10 letih, odkar biva na Jesenicah, sploh ni bavil s politiko. Ne vidi torej sodišče potrebe, da »hi ob inkriminiranem dogodku napram Čr-nologarju govoril kaj več, ka»kor »mu je bilo naloženo v nalo»gu žel, direkcije. V tem nalogu pa ni nobenega dvoma, »da ni bilo »govorjeno o »protidržavnih listah.
Glede na vse navedeno sodišče na »pričevanje Črnologarja Franca ne more graditi obsodilne sodbe in »je bilo obdolženca radi pomanjkanja »dokazov v smislu § 280 k. p. oprostiti obtožbe.
Izrek o stroških se opira na § 311 k. p.
Okrajno sodišče v Kranjski »gori, odd. II, dne 17. 4. 1934.
Dr. Bregar.
Odpravek »je točen.
Vodja pisarnice: podpis 'nečitljiv.
2.
Obdolženec Tuma je po brShilcu dr. Vovku na priziv zas. tožnikov zoper prvo sodbo vložil protirazloge, v katerih je med drugim izvajal:
1(1 1%1 * 1'■*'*'* - •# *   ---
t -»►*. toib* .4. tjkJhlfctis
91
Arbeiter-Zeifung o Cankarjevih pismih
Komaj je pisatelj Ivan Cankar zatisnil cči, so si ga začeli svojiti vsi mogoči njegovi še včerajšnji na»,hu.ši nasprotniki, kakor se to vedno godi p»o smrti velikih duhov. Kakšen pa je »bil Cankar v resnici in čegav, to je videti iz njegovih spisov in zlasti pisem, ki »jih sedaij objavljajo. V mesečniku »Ljubljanski Zvon« je objavljeno »pismo Ivana Cankarja 'pisateljici Zofki' Kvedrovi iz leta 1900, kjer kritizira pesnika Aškerca in pravi: »On misli, »da je »prorok kakih novih idej — kje so tiste ideje? V eni sami št. »Arbeiterzeltunge« jih dobim izražene vse skupaj lepše in »preciznejše.
In Cankarjeva »ljubezen do delavstva v daljnjem pismu iz leta 1901:
»Za delj časa ne »pojdem nikoli več z Dunaja; to mesto se mi je zelo priljubilo, posebno naš »o»kra»j s svojim »polstodrugstoti: soč delavci in svojim uboštvo,m. Tulkai se čutim domačega.«
Dnevnik »Arbeiterzeitung« je bil d»o februarske vstaje delavstva »glavni organ avstrijske s>Oicialne demokracije in so si »ga naročili plasti med vojno tudi vsi oni slovenski inteligenti, ki niso 'bili zagrizeni avstri-jakanti, ker ije »Arbeiterzeitung« pisala že takrat v prilog zatiranih Jugoslovanov. Sedaj »pa izdajajo ta neustrašeni delavski list v Brnu na Čehoslovaškem avstrijski emigranti v majhnem formatu na »čisto tankem papirju, da »ga lahko »razpošiljajo sodrugom in sodru-žicam v Avstrijo.
Književnost
Klabund: »Borgia«, izdala založba »Eva-lit« v Ljubljani (ki izdaja mesečnik »Domači prijatelj«), je nedvomno precejšnja pridobitev v slovensiki »prevodni literaturi. »Klabunda »poznamo že »kot »dlramatika, njegov »Krog s kredo« »je imel na slovenskih o»drih »precej u»spe»ha. V Borgijcih nam »opisuje najsijajnejšo, a ob enem najbolj krvavo in mračno dobo papeškega Rima. Kdor je še zamamljen •po iluzijah »in »mistiki Rima, naj čita to delo, ozdravel bo. »Knjiga je pisana v stilu, ki ima malokje para v svetovni literaturi in se smelo lahko »postavi ob bok Gobinojevi »Renesansi«, čita se kakor pesem v prozi. Prevod Vladiiminja Levstika je odličen in prav nič ne zaostaja za originalom, če ga celo ne prekaša. Založiba »Evalit« ije izdala že celo vrsto »prevodo»v najiboljših svetovnih del za kar ji »gre »priznanje in kar je glavno, njene izdaje so tako poceni, da si jih vsak povprečen delavec lahko nabavi,	T.	M.
Inž, arh. Rado Kregar: »Naš dom«, je
knjiga, ki menda prvič v naši literaturi skuša na poljuden način seznaniti preprostega
ZAHVALA.
Ob smrti našega nepozabnega
očeta
Filipič Lovro-ta
se najlepše zahvaljujemo vsem daro-vateljem vencev, pevskemu zboru ,Svobode" Celje za žalostinke, ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti.
Rodbina Filipič.
Pristopajte k zadrugi
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
našega človeka z vsemi vprašanji, ki se tičejo gradnje »in ureditve lastnega skromnega doma. Zlasti »poglavja: Naroidno-gospodarski in politični pomen malega človeika z lastnim domoim; Stanovanje eksistenčnega minima; Dom malega človeka, bi »moral poznati vsak naš funkcionar in delavec. Knjiga obravnava razna g»rad'bene in kolonizacijske sisteme, malogradnje različnih tip, prosto stoječe, dvojne in vrstne hišice, lesene hišice, »hlad-nice in začasne poletne hišice in njih najpri-prostejšo »in najracionelnejšo »opremo1. Knjigo krasi obilica slik in načrtov. Izdalo jo je društvo »Žena in dom«, tiskala »pa Ljudska tiskarna v »Mariboru. Stane 30 Din, Avto»rj,u smo zanjo prav »hvaležni.	T. M.
Predavanja o »Delavskem pravu« v
Pragi. »Delavska Akademija« v Pragi je otvorila pravkar posebni ciklus predavanj o delavskem pravu, katero »bodo razlagali odlični špecijalisti češkoslovaške socijalne zakonodaje. Tudi češko »delaivstvo se torej temeljito peča s študijem svoje zakonodaje v »pravilnem umevanju, da »je za delavstvo socijalna zakonodaja popolnoma mrtev ka-
pital, ako .je delavstvo ne pozna in uveljavlja »pred »delodajalci in sodišči.
Socialistična visoka šola v Pragi. Od
leta 1926 naprej deluje z velikim uspehom »Višja socialistična šola v Pragi«, katero je absolviralo že več sto delavskih dijakov. 15. t. m. začne novio leto. Predavanja se vršijo trikrat na te»den po dve uri v učilnici Strokovnega »doma. Predava se: »Enciklopedija prava«, Narodno »gospodarstvo, Politične zgodovine, Za»družništvo, Socialistična teorija, Praktična filozofija, Socialna politika, Teorija in »praksa Strokovnega po-kreta. Šola ima »namen pripraviti zmožne in samostojne funkcionarje za delavski pokret. Za absolvente prejšnjih letnikov pa se vrše še posebni kurzi d»vakrat tedensko.
novega
„Deiav-
Ali si že dobil
naročnika za sko politiko", smatral to za svojo dolžnost!
Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega Hubertus-sukna.
Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-sukna, dobe se samo pri nas vsem znani
HUBERTUSI
katerih nepremočljivo sukno izdelujemo po patentu št« 7644/31.
Prosimo
pazite!
Samo s patentnim zaščitnim znakom naznačeni Hubsr-tuši so pravi
Tivar-
Hubertusi
iz garantirano nepremočljivega sukna
TIVAR-OBLEKE
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.